Nan dènye atik la nou te remake ke enspirasyon an te idantifye lefèt ke Jwif yo “sele rejè yo” anvè levanjil la sou kwa a, epi apre sa yo te konfime rejè yo ankò lè yo te kalonnen Etyèn ak kout wòch. Kijan sa ka fèt? Byen sûr, rejè levanjil la pa Jwif chikanè yo nan istwa sa a te akonpli pwogresivman. Yo te deja pase sou yo lè Li te fèt. Soti nan nesans Kris la rive nan kalonnen Etyèn ak kout wòch la, sa ilistre yon rejè pwogresif anvè levanjil la.
«Lèzòm pa konnen sa, men nouvèl la ranpli syèl la ak kè kontan. Avèk yon enterè ki pi pwofon e ki pi sansib, èt sen ki soti nan mond limyè a atire sou tè a. Tout mond lan vin pi klere poutèt prezans Li. Anwo ti mòn Betleyèm yo, yon foul zanj ki pa ka konte reyini. Yo tann siyal la pou anonse bon nouvèl la bay lemonn. Si dirijan ann Izrayèl yo te fidèl ak responsablite yo te resevwa a, yo te kapab patisipe nan lajwa pou pwoklame nesans Jezi. Men kounye a yo mete yo sou kote.» The Desire of Ages, 47.
Depi nesans Jezi rive jouk nan lanmò Etèn, yo ilistre rejè pwogresif ansyen Izrayèl te fè anvè levanjil la. Lè yo rekonèt rejè Jwif yo te fè Kris la kòm yon pwosesis pwogresif, sa pèmèt yo idantifye “sele rejè yo a” ni sou kwa a, kote vwal tanp lan te chire, ni nan lanmò Etèn. Chire vwal la te yon senbòl ki montre yo pa t pèp alyans Bondye ankò, epi lè yo te kalonnen Etèn ak wòch, Etèn te wè Jezi kanpe adwat Bondye, sa ki, nan Danyèl chapit douz, vèsè youn, se yon senbòl fen tan gras la. Destriksyon Jerizalèm nan tou se yon senbòl fen tan gras la.
“Chatiman ki t ap vin sou Jerizalèm nan te kapab sèlman retade pou yon ti tan; epi pandan je Kris la te poze sou vil ki te kondane a, li te wè pa sèlman destriksyon li, men destriksyon yon mond tou. Li te wè ke, menm jan Jerizalèm te lage pou destriksyon, konsa mond lan va lage pou kondanasyon final li. Li te wè chatiman ki pral tonbe sou advèsè Bondye yo. Sèn ki te dewoule nan destriksyon Jerizalèm nan pral repete nan gran e terib jou Seyè a, men nan yon fason ki pi terib toujou.” Review and Herald, 7 desanm 1897.
Se sèlman mizèrikòd Bondye ki te anpeche Jerizalèm detwi sou kwa a.
“Nan kwa Kris la, te gen ladann destriksyon Jerizalèm. San ki te koule sou Kalvè a te vin pwa ki te fè yo plonje nan destriksyon pou monn sa a ak pou monn k ap vini an. Konsa tou sa pral ye nan gran dènye jou a, lè jijman pral tonbe sou moun ki rejte gras Bondye a. Kris la, wòch eskandal yo a, pral parèt devan yo lè sa a tankou yon mòn vanjans. Glwa figi Li, ki pou moun ki jis yo se lavi, pral pou mechan yo yon dife k ap devore. Se poutèt lanmou yo te rejte, gras yo te meprize, pechè a pral detwi.” The Desire of Ages, 600.
Se sèlman mizèrikòd Bondye ki te ret tann pou l pa t mennen destriksyon Jerizalèm nan nan moman kwa a.
“Pandan prèske karantan ane apre Jezikri menm te fin pwononse kondanasyon Jerizalèm, Senyè a te retade jijman Li sou vil la ak sou nasyon an. Se te yon bèl mèvèy jan Bondye te pran tan, avèk anpil pasyans, anvè sila yo ki te rejte levanjil Li a epi ki te touye Pitit Li a.” The Great Controversy, 27.
Nan tan dènye pirifikasyon tanp li a, Jezi te bay avètisman pou kouri kite Jerizalèm lè disip li yo ta wè abominasyon dezolasyon an, jan pwofèt Dànyèl te pale de li. Premye fwa li te pirifye tanp lan, li te deklare Jwif yo te fè kay Papa li a tounen yon twou vòlè; men dènye fwa a, li te di: “kay pa nou an” kite pou nou, dezole. Menm anvan kwa a, ki te prèske rive, tanp kote rido a t ap chire lè yo ta kloure l sou kwa a, te deja idantifye kòm kay Jwif yo, pa kay Bondye. Sè White pale sou kilè Kris te fè deklarasyon sa a, epi pandan temwayaj li a ap kontinye, li pale tou sou karant ane mizèrikòd ki te pwolonje a.
Pawòl Kris yo te di prèt yo ak chèf yo: “Gade, kay nou an rete pou nou, li vin dezole” (Matye 23:38), te frape kè yo avèk laterè. Yo te fè sanble yo pa t pran sa pou anyen, men kesyon an te kontinye leve nan lespri yo sou sans pawòl sa yo. Yon danje envizib te sanble ap menase yo. Èske li te posib pou tanp mayifik la, ki te glwa nasyon an, byento tounen yon pil debri?...
“Kris te bay disip li yo yon siy konsènan destriksyon ki t ap vini sou Jerizalèm, e li te di yo kijan pou yo chape: ‘Lè nou va wè Jerizalèm antoure ak lame, lè sa a konnen dezolasyon li a toupre. Lè sa a, se pou moun ki nan Jide yo kouri al nan mòn yo; e se pou moun ki nan mitan li sòti deyò; e se pou moun ki nan zòn andeyò yo pa antre ladan li. Paske sa yo se jou vanjans, pou tout bagay ki ekri yo ka akonpli.’ Avètisman sa a te bay pou yo te obeyi li karant ane pita, lè Jerizalèm te detwi. Kretyen yo te obeyi avètisman an, e pa t gen yon sèl kretyen ki te peri nan tonbe vil la.” The Desire of Ages, 628, 630.
Kris te kloure sou kwa nan ane 31, epi prèske karant ane apre, nan ane 70, Jerizalèm te detwi apre yon syèj ki te dire twa ane edmi. Kijan Jerizalèm te ka detwi sou kwa a nan ane 31, si te toujou rete twa ane edmi tan pwobasyon ki idantifye kòm swasanndis semèn nan Dànyèl chapit nèf, vèsè vennkat? Kijan yo ka rezoud sa ki sanble enkonsistans sa yo? Rezolisyon ki pi fasil la se senpleman rekonèt lefèt ke, lè li rive nan fen tan pwobasyon an ki reprezante pa swasanndis semèn yo, fòk sa konprann kòm yon fen pwogresif pwobasyon an. Sa vre, men sa retire tout presizyon pwofetik lè yo aplike makè yo nan istwa sa a. M ap eseye eksplike.
Si la Pentecôte représente la loi dominicale imminente, où l’autre troupeau dans Babylone est appelé à sortir, pourquoi l’Évangile est-il allé aux Gentils trois ans et demi après la Pentecôte ? La mort du Christ, ou la mort d’Étienne, est-elle un signe de la fin du temps de grâce pour l’ancien Israël ? Si l’adventisme laodicéen cesse d’être une Église à la loi dominicale imminente, la destruction du temple en l’an 70 représentait-elle la fin du temple de l’adventisme laodicéen à la loi dominicale ? Ce qui peut paraître être des incohérences apparentes se résout par l’application de « ligne sur ligne », et lorsque cette application est employée, le témoignage des bornes que nous identifions devient très clair et concis.
Semèn Kris la te konfime alyans lan divize an de peryòd egal, chak dire twa zan edmi. Premye twa zan edmi yo kòmanse nan batèm Kris la epi yo fini ak lanmò li. Batèm se senbòl lanmò li ak rezirèksyon li; konsa, kòmansman peryòd twa zan edmi sa a idantik ak fen li. Pandan peryòd sa a, Kris te prezante levanjil la sèlman bay Jwif yo. Fen twa zan edmi sa yo make kòmansman twa zan edmi ki vin apre yo. Kòmansman dezyèm peryòd twa zan edmi a kòmanse ak lanmò Kris la, epi li fini ak lanmò Etyèn. Pandan peryòd sa a, disip yo te prezante levanjil la sèlman bay Jwif yo.
De peryòd sa yo, ki se de liy pwofetik separe, dwe mete ansanm “liy sou liy.” Ni kòmansman yo ni fen yo pote siyati Alfa ak Omega a, paske istwa kòmansman ak istwa fen an se menm bagay la. Toude peryòd dire yo idantik, epi travay ki fèt pandan chak peryòd la idantik. Kris la, ki se Premye a ak Dènye a, se tou Kreyatè tout bagay; e nan sans sa a, Li se Kreyatè Verite a. Mo ebre ki vle di “verite” a te fòme pa twa lèt ebre. Premye lèt la, ki swiv pa trèzyèm lèt la, epi ki swiv ankò pa dènye lèt alfabè ebre a, mete ansanm pou fòme mo ebre ki vle di “verite” a.
Tou de peryòd twa zan edmi yo gen Kris kòm premye a ak dènye a, paske Kris la nan kòmansman premye peryòd la nan batèm Li, menm jan Li ye nan fen li nan lanmò Li pandan premye peryòd la. Epi Kris la nan lanmò Li nan kòmansman dezyèm peryòd la, e Li kanpe adwat Bondye nan fen dezyèm peryòd la. Nimewo trèz la se senbòl rebelyon; epi nan toude peryòd yo, kit levanjil la te prezante an pèsòn pa Kris la, oswa nan dezyèm peryòd la pa disip Li yo, Juif ki t ap fè chikan yo te leve an rebelyon kont mesaj levanjil la.
Toude peryòd yo gen menm dire a, yo pote siyati Alfa ak Omega, epi yo idantifye menm mesaj levanjil la. De peryòd sa yo dwe mete ansanm “liy sou liy.” Metodoloji “liy sou liy” la se metodoloji eprèv lapli dèyè a. Se metodoloji dènye jou yo, epi verite ki idantifye epi tabli pa metodoloji sa a nan dènye jou yo se sa ki pirifye oswa pwòpte pitit gason Levi yo pandan sele san karannkat mil yo.
Ki moun li pral anseye konesans? E kiyès li pral fè konprann doktrin? Moun ki sevre ak lèt, e ki rale kite tete. Paske lòd dwe vini sou lòd, lòd sou lòd; liy sou liy, liy sou liy; yon ti kras isit, yon ti kras laba: Paske se ak bouch k ap bege ak yon lòt lang li pral pale ak pèp sa a. Se yo menm li te di: Men repo a, kote nou ka fè moun ki bouke a repoze; e men rafrechisman an: men yo pa t vle tande. Men pawòl Senyè a te vin pou yo lòd sou lòd, lòd sou lòd; liy sou liy, liy sou liy; yon ti kras isit, yon ti kras laba; pou yo ka ale, epi tonbe sou do, epi kraze, epi pran nan pyèj, epi kaptire. Ezayi 28:9–13.
Pwochen vèsè nan Ezayi a pale ak mesye meprizan yo ki ap dirije pèp Jerizalèm nan. Pou mesye meprizan sa yo, “repo a ak rafrechisman an” (lapli dèyè a), ke yo te refize “tande” a, se sa menm ki fè yo “ale, epi tonbe sou do, epi kraze, epi pran nan pèlen, epi kaptire.” Tès sa a te prezante devan yo pa yon lòt lang, paske Eli, Jan Batis ak William Miller pa t fòme nan lekòl teyolojik nan istwa pa yo respektivman. Mesaj lapli dèyè a ki mete Advantis Lawodise a sou eprèv, se mesaj ki pwodui pa aplikasyon “liy sou liy.”
Lè yo mete premye twa ane edmi semèn kote Kris la te konfime alyans lan sou dezyèm twa ane edmi yo, nou jwenn limyè pwofetik ki klere tout kontradiksyon ki ta ka parèt nan yon lespri k ap chèche konprann. Semèn nan se te tan kote Mesaje Alyans lan te dwe konfime alyans lan, epi yon alyans biblik dwe konfime ak san. Batèm ak krisifiksyon Kris la ansanm ak lapidasyon Etèn tout make san. Toude liy yo reprezante san alyans lan, epi liy sa yo ap konfime alyans lan.
Lè yo mete ansanm “liy apre liy”, batèm nan ak krisifiksyon an se premye pwen repè a, epi krisifiksyon an ak kout wòch yo te touye Etèn avèk yo se dènye pwen repè a. Lè yo mete yo ansanm sou yon sèl liy, nou jwenn kwa a ak Mikaèl k ap leve kanpe nan lanmò Etèn kòm de temwen konsènan Juif yo ki sele rejè yo fè fas ak levanjil la. Lanmò Kris la se tou lanmò disip li a, Etèn, ki se Pak la lè de liy yo konbine. Twa jou apre sa, Kris la leve soti vivan kòm ofrann Premye Fwi a.
Men, koulye a, Kris leve soti vivan pami mò yo, e li vin premye fwi moun ki te dòmi yo. 1 Korentyen 15:20.
Ant Pak ak fèt Premye Fwi yo nan twazyèm jou a, se kòmansman fèt Pen San Ledven an. Pen san ledven pa “leve”, epi Kris pa t leve nan dezyèm jou a; Li te leve nan twazyèm jou a. Kris ak Etyèn mouri ansanm nan aplikasyon “liy sou liy” la, men Etyèn resisite apre Kris, paske gen yon lòd nan rezirèksyon premye fwi yo.
Men, chak moun nan pwòp ran pa l: Kris la kòm premye fwi yo; apre sa, moun ki pou Kris la yo, lè l ap vini an. 1 Korentyen 15:22.
Fèt prentan yo pa ka separe youn ak lòt, paske yo gen yon relasyon dirèk youn ak lòt. Nan sans sa a, Pannkòt la reprezante lwa dimanch k ap vini byento a, lè pral gen yon repetisyon nan efizyon Sentespri a, epi dezyèm vwa Revelasyon chapit dizwit la pral rele lè sa a sila yo ki kounye a pa konnen levanjil la, pou yo soti Babilòn. Mo “Babilòn” nan sòti nan mo “Babel” la, ki vle di konfizyon, paske se nan tonbe Babel la Bondye te konfonn lang yo, epi se nan Pannkòt la Bondye ranvèse konfizyon lang yo pou pote levanjil la bay lemonn. Konsa, Pannkòt la ak lwa dimanch lan aliyen.
Nan Pannkòt, yo te bay disip yo don lang yo, men mesaj yo nan epòk sa a te toujou limite ak Jwif yo. Lè yo mete toude liy yo ansanm, Pannkòt rive nan ane 34, lè yo te kalonnen Etyèn ak kout wòch, epi lè sa a levanjil la te pote bay moun ki pa konnen levanjil la kounye a.
Stéphane représente ceux qui ressuscitent « à son avènement », mais qui sont morts avec lui. L’offrande des prémices marque la résurrection du Christ le troisième jour, et elle marque aussi le commencement de la Fête des semaines, qui est aussi la fête de la Pentecôte, et qui commémore le don des Dix Commandements au Sinaï.
22 oktòb 1844 la aliyen avèk lakwa a, paske pami lòt prèv yo, Sè White aliyen desepsyon disip yo apre lakwa a avèk desepsyon ki te swiv 22 oktòb 1844. Ni lakwa a ni 22 oktòb 1844 prefigire lwa dimanch ki pral vini byento a. Pannkòt tou tipifye lwa dimanch ki pral vini byento a, men Pannkòt te vini senkant-de jou apre lakwa a. Lakwa a, ki te tipifye pa Pak la, louvri yon seri fèt ki komemore ansyen chemen Izrayèl tan lontan an depi lannwit zanj lanmò a te pase sou peyi Lejip, rive jouk nan don lalwa a. Menmsi fèt yo gen distenksyon pa yo, yo mare youn ak lòt yon fason ki pa ka separe. Se poutèt sa, li egzak pou aplike tout senkant-de jou yo, depi Pak rive Pannkòt, kòm yon sèl waymark.
Se poutèt sa, kwa a, lanmò Etèn, ak Pannkòt la tout prefigire lwa dimanch ki pral vini talè a, lè jijman egzekitif pwogresif sou Babilòn Modèn nan kòmanse, pandan dezyèm vwa Revelasyon chapit dizwit la kòmanse rele lòt twoupo Bondye a soti Babilòn. Se nan waymark sa a jijman egzekitif sou Jerizalèm te rive, byenke Bondye, nan mizèrikòd Li, te ranvwaye destriksyon reyèl tanp lan ak vil la prèske karant ane apre kwa a, jiska ane 70. Destriksyon ansyen Jerizalèm lan reprezante kòmansman jijman egzekitif pwogresif la ki kòmanse Ozetazini lè “aposta nasyonal suiv pa dega nasyonal.”
Verite a tabli sou temwayaj de, e nan de liy twa zan edmi yo kote Kris te konfime alyans lan, nou jwenn de temwen yon lanmò ak yon rezirèksyon ki asosye ak istwa ki idantifye lwa dimanch ki prèt pou vini an. Lwa dimanch sa a nan Revelasyon chapit onz, idantifye kòm “lè gwo tranblemanntè a.” “Lè” sa a konekte dirèkteman ak de temwen ki te bay yon temwayaj pandan twa zan edmi. Temwayaj yo fini ak lanmò yo ak rezirèksyon yo.
Temwayaj yo pandan twa zan edmi a, ki te swiv pa lanmò yo ak rezirèksyon yo, te reprezante pa lanmò ak rezirèksyon ni Jezi ni Etèn, paske “liy sou liy,” Etèn prezante kòm yon moun ki resisite ansanm ak Kris la. Nan fèt Premye Fwi yo, yo te prezante de ofrann prensipal.
Youn te yon ti mouton san defo, e lòt la te yon ofrann lòj. Lòj la te reprezante rekòt ki t ap vini apre a, e ti mouton an te reprezante Kris la. Kris la te resisite sou twazyèm jou a, e Etèn te reprezante sila yo ki vini apre yo, e lòj la te reprezante rekòt ki te pou vini apre a. De temwen yo nan Revelasyon onz te rann temwayaj pandan twa zan edmi, apre sa yo te touye yo, epi yo te resisite twa jou edmi pita. De temwen sa yo te deja prefigire pa Kris la, ki te Premye Fwi yo, paske yo reprezante san karannkat mil yo, ki se premye fwi tou.
Apre sa, mwen gade, epi gade, te gen yon Ti Mouton ki te kanpe sou mòn Siyon an, epi avèk li te gen san karannkatmil moun, ki te gen non Papa li ekri sou fwon yo. Epi mwen tande yon vwa soti nan syèl la, tankou bri anpil dlo, epi tankou bri yon gwo loray; epi mwen tande vwa jwè gita ki t ap jwe sou gita yo. Epi yo t ap chante tankou yon kantik tou nèf devan twòn nan, devan kat bèt vivan yo ak ansyen yo; e pèsonn pa t kapab aprann kantik sa a, si se pa san karannkatmil yo, sila yo ki te rachte soti sou tè a. Se moun sa yo ki pa t sal tèt yo ak fanm; paske yo se vyèj. Se moun sa yo ki swiv Ti Mouton an tout kote li ale. Yo te rachte pami lèzòm, kòm premye fwi pou Bondye ak pou Ti Mouton an. Epi nan bouch yo pa t jwenn okenn manti; paske yo san repwòch devan twòn Bondye a. Revelasyon 14:1–5.
Ofrann lòj la nan fèt Premye Fwi yo te reprezante rekòt ki t apral swiv la, e Estefan nan ane 34 la te swiv lanmò Kris la nan ane 31 an, byenke “liy sou liy,” yo te mouri nan menm mak tan an. An rapò ak ofrann premye fwi yo, Kris la te ti mouton ki te touye a, e Estefan te lòj la. Dapre Pòl, “Kris” se “premye fwi moun ki te dòmi yo,” epi ansuit “apre sa, moun ki pou Kris yo lè l ap vini an.” San karant-kat mil yo se premye fwi, e se yo menm “ki swiv Ti Mouton an nenpòt kote li ale.”
Nan “lè” “gran tranblemanntè” a nan Revelasyon chapit onz la, de temwen yo ki te pwofetize pandan twa zan edmi, pou yo sèlman touye yo epi yo rete kouche nan lari pandan twa jou edmi, yo resisite. Yo se sila yo ke Etyèn te reprezante, li menm ki, nan sans pwofetik, te resisite avèk Jezi, men tou apre Jezi. Se poutèt sa yo resisite “twa jou edmi” apre yo fin asasinen pa bèt ki te monte soti nan twou san fon an. Nan menm “lè” yo resisite a, yo monte nan syèl la kòm yon drapo. Pwosesis rezirèksyon ak asansyon yo dekri avèk anpil presizyon nan Pawòl pwofetik Bondye a, e li gen ladan l lefèt ke yo te tipifye pa lanmò literal Etyèn, konsa yo reprezante yon lanmò espirityèl ki akonpli sou de temwen yo pandan y ap transfòme soti nan mouvman Lawodise twazyèm zanj lan pou rive nan mouvman Filadèlfi twazyèm zanj lan.
N ap kontinye etid sa a nan atik k ap vini an.
“Youn bagay sèten: setyèm-jou adantis sa yo ki pran pozisyon yo anba drapo Satan an, yo pral an premye abandone lafwa yo nan avètisman ak repwòch ki nan Temwayaj Lespri Bondye a.
“Apèl pou yon konsekrasyon pi pwofon ak yon sèvis ki pi sen ap fèt, e li pral kontinye fèt. Gen kèk moun ki kounye a ap repete sijesyon Satan yo, ki pral reprann bon sans yo. Gen moun ki nan pozisyon enpòtan kote yo resevwa konfyans, men ki pa konprann verite pou tan sa a. Se pou yo yo dwe bay mesaj la. Si yo resevwa li, Kris la pral asepte yo, epi li pral fè yo tounen ouvriye ansanm avè l. Men si yo refize tande mesaj la, yo pral pran pozisyon yo anba drapo nwa Prens Tenèb la.
“Mwen resevwa enstriksyon pou m di ke verite presye pou tan sa a ap vin pi plis toujou ouvè ak klète devan lespri lèzòm. Nan yon sans espesyal, gason ak fanm dwe manje chè Kris la epi bwè san li. Va gen yon devlopman nan konpreyansyon an, paske verite a kapab elaji san rete. Otè diven verite a pral antre nan yon kominyon pi sere e toujou pi sere ak moun ki pèsevere pou yo konnen li. Lè pèp Bondye a resevwa pawòl li kòm pen syèl la, yo pral konnen ke aparisyon li yo prepare tankou dimaten. Yo pral resevwa fòs espirityèl, menm jan kò a resevwa fòs fizik lè yo manje manje.”
“Nou pa konprann a mwatye plan Senyè a lè li te pran pitit Izrayèl yo soti anba esklavaj Ejip la, epi li te mennen yo atravè dezè a pou antre Kanaran.”
“Pandan n ap ranmase reyon diven k ap klere soti nan levanjil la, n ap vin gen yon konpreyansyon pi klè sou sistèm jwif la, epi yon apresyasyon pi pwofon pou verite enpòtan li yo. Eksplorasyon nou fè sou laverite poko fini. Nou ranmase sèlman kèk reyon limyè. Moun ki pa etidyan Pawòl la chak jou pap rezoud pwoblèm sistèm jwif la. Yo pap konprann verite sèvis tanp lan te anseye yo. Travay Bondye a anpeche pa yon konpreyansyon monn sa a genyen sou gwo plan li a. Lavi k ap vini an va devwale sans lwa Kris la, ki te kache nan gwo poto nwaj la, te bay pèp li a.” Spalding and Magan, 305, 306.