Kounye a, nou pral kòmanse avanse atravè onzyèm chapit liv Danyèl la.
Epi mwen menm, nan premye ane Dariyis, Med la, se mwen menm ki te kanpe pou m te konfime l epi pou m te fòtifye l. E kounye a m ap fè ou konnen laverite a. Gade, gen ankò twa wa ki pral leve nan Pès; epi katriyèm nan pral pi rich anpil pase yo tout; e pa fòs li, grasa richès li yo, li pral soulve tout moun kont wayòm Lagrès la. Epi yon wa pisan pral leve, ki pral gouvène avèk gwo dominasyon, epi l ap fè dapre volonte pa l. E lè li fin leve, wayòm li an pral kraze, epi li pral divize nan direksyon kat van syèl la; men se pa pou desandan li yo, ni dapre dominasyon li te egzèse a; paske wayòm li an pral derasinen, wi, pou lòt moun anplis sa yo. Danyèl 11:1–4.
Gabriyèl kòmanse pa fè Danyèl konnen ke li menm tou li te travay avèk Dariyis nan premye ane li, ki se ane neve Dariyis la, jeneral li a, te pran Babilòn epi li te touye Belchaza. Danyèl ap resevwa vizyon sa a nan twazyèm ane Siris la, dapre premye vèsè chapit dis la; konsa, Gabriyèl ap make ni Dariyis ni Siris kòm senbòl ki reprezante “tan lafen an.” Belchaza ak Babilòn te tonbe anba Anpi Medo-Pès la nan ane 538 anvan Jezikri.
«Siris te sènen Babilòn, li pran l avèk ruse an 538 av. J.-K., epi avèk lanmò Belchaza, moun Pès yo te touye a, wayòm Babilòn nan sispann egziste.» Uriah Smith, Daniel and the Revelation, 46.
Nan ane 538 anvan Jezikri, Danyèl te ekri chapit nèf la.
“Vizyon ki ekri nan chapit anvan an [chapit uit la] te bay nan twazyèm ane Bèlchaza, anvan Jezikri 538. Nan menm ane sa a, ki te tou premye ane Dariyis, evènman yo rakonte nan chapit sa a [chapit nèf la] te rive.” Uriah Smith, Daniel and the Revelation, 205.
Premye ane Dariyis la, ki te twazyèm ak dènye ane Belchaza a, nan ane 538 anvan Jezikri, Seyè a te pini peyi Kaldeyen yo, e li te fè l tounen yon dezolasyon.
E tout peyi sa a pral tounen yon dezolasyon ak yon sijè etònman; e nasyon sa yo pral sèvi wa Babilòn pandan swasanndizan. Epi, lè swasanndizan yo va rive nan bout yo, m ap pini wa Babilòn lan ak nasyon sa a, se Senyè a ki di sa, poutèt inikite yo; m ap pini tou peyi Kaldeyen yo, e m ap fè l tounen yon dezolasyon pou tout tan. Jeremi 25:11, 12.
Nan vèsè dis la, Senyè a sèvi ak mo “apre” a, pandan Li ap mennen nan pinisyon Babilòn nan. “Apre” Babilòn fin tounen yon dezolasyon, Senyè a t ap akonpli bon travay Li pou pèp Bondye a.
Paske men sa Seyè a: Lè swasanndizan yo va fin akonpli nan Babilòn, m ap vizite nou, e m ap akonpli bon pawòl mwen anvè nou, lè m fè nou retounen nan kote sa a. Jeremi 25:10.
Kaptivite swasanndizan yo te kòmanse an 606 anvan Jezikri.
“Kòmanse swasanndizan ane yo an 606 av. J.-K., Danyèl te konprann ke yo t ap rive kounye a nan fen yo.” Uriah Smith, Daniel and the Revelation, 205.
Kaptivite swasanndizan an te kòmanse an 606 av. J.-K., epi li te fini an 536 av. J.-K., sa ki te de zan apre lanmò Belchaza ak devastasyon Babilòn an 538 av. J.-K. Se te twazyèm ane Siris. Gabriyèl plase pwofesi larivyè Hiddèkèl la nan twazyèm ane Siris la, epi li kòmanse narasyon chapit onz la lè li fè referans ak premye ane Dariyis la; lè li fè sa, li idantifye de ane presi. 538 av. J.-K. ak 536 av. J.-K. te toude tan fikse; 538 av. J.-K. te tan fikse pou pwofesi swasanndizan yo rive nan konklizyon li, epi 536 av. J.-K. te tan pwofetik fikse kote “apre” 538 av. J.-K., Seyè a t ap akonpli bon zèv Li pou pèp Li a.
538 av. J.-C. ak 536 av. J.-C. se toude se tan fikse yo ye, e de pèsonaj istorik reprezante yo: yonn te premye wa Med yo, epi dezyèm nan te premye wa Pès yo. Fen swasanndis ane Izrayèl literal la te pase an kaptivite nan Babilòn literal la, te reprezante mil de san swasant ane Izrayèl espirityèl la te pase an kaptivite nan Babilòn espirityèl la, depi ane 538 apr. J.-C. rive 1798. Ane 1798 la te yon “tan fikse”, epi lè sa a peryòd ki idantifye pwofetikman kòm “tan lafen an” te kòmanse. 538 av. J.-C. ak 536 av. J.-C., ki reprezante kòm yon “tan fikse”, make tou kòmansman yon peryòd ki reprezante kòm “tan lafen an”.
“Legliz Bondye sou tè a te tout bon nan kaptivite pandan tout long peryòd pèsekisyon san rete sa a, menm jan pitit Izrayèl yo te kenbe an kaptivite nan Babilòn pandan tan ekzil la.” Prophets and Kings, 714.
Tout prophétie s’adresse plus spécifiquement aux derniers jours qu’aux jours où elle s’est accomplie pour la première fois; ainsi, 538 av. J.-C. et le roi Darius, avec 536 av. J.-C. et le roi Cyrus, représentent le « temps de la fin » en 1989, et les deux rois sont des types du président Reagan et du président Bush père. 538 av. J.-C. et 536 av. J.-C. représentent un jalon, lequel s’accomplit lorsque les deux dates sont comprises comme représentant un seul et même jalon. Le jalon du « temps de la fin » se compose de deux symboles, et parfois, comme dans le cas de Reagan et de Bush père, les deux symboles s’accomplissent la même année. Mais cela constitue l’exception à la règle, car le jalon du « temps de la fin » au temps de Moïse fut la naissance d’Aaron et de Moïse, séparées par trois ans. Dans l’histoire du Christ, ce furent la naissance de Jean-Baptiste et celle du Christ, séparées par six mois.
Avèk “tan lafen an,” nan istwa antikris la, se te 1798 ak 1799. Revolisyon franse a se yon sijè pwofesi, e li te kòmanse an 1789, epi li te dire dis ane pou l fini an 1799, nan tan li te fikse a, menm jan 1798 te yon tan ki te fikse. Ansanm yo idantifye blesi mòtèl yo te bay bèt la, epi tou fanm ki te monte sou bèt la e ki t ap gouvène sou li. Dariyis te wa ki te bat lènmi li lè li te voye lame li antre pa “miray la”, e li reprezante Reagan, ki te bat lènmi li lè li te fè “rido fè a” tonbe. Siris reprezante Bush premye a, paske Siris konnen kòm Siris Gran an, epi George Bush premye a se Bush ki pi gran an, epi Bush dènye a se Bush ki pi piti a.
Paske de wa sa yo ak de dat yo reprezante yo se an reyalite yon sèl senbòl. Youn make swasanndizan Babilòn t ap domine. Peryòd swasanndizan sa a te rive nan tan fikse li an 538 av. J.-K., e Dariyis reprezante li. Akonplisman kaptivite swasanndizan an te rive nan tan fikse li an 536 av. J.-K., e Siris reprezante li. Ansanm, yo reprezante “tan lafen an,” lè limyè pwofetik la dwe devwale. An 1798, premye zanj Revelasyon katòz la te rive nan “tan lafen an,” epi Sè White di zanj sa a “pa t mwens pase Jezikri menm.”
Nan twazyèm ane Siris, Mikayèl, chèf pèp Bondye a, ak arkanj pou zanj yo, desann pou l antre an relasyon ak Siris epi pou l konfime limyè ki t ap mennen Siris pou l pwononse premye nan twa dekrè yo ki t ap pèmèt pèp Bondye a retounen Jerizalèm, epi rebati vil la, Tanp lan, ansanm ak lari yo ak miray yo. Travay sa a te yon tip travay premye ak dezyèm zanj yo, ki te kòmanse nan “tan lafen an” an 1798.
Desandan Mikaèl nan tan lafen an, nan jou Dariyis ak Siris yo, te reprezante arive premye zanj lan an 1798; epi ansanm yo make arive menm zanj sa a, nan “tan lafen an,” an 1989. Ane 1989 te kòmanse peryòd “tan lafen an,” epi li te tou yon tan fikse. Yon tan fikse idantifye fen yon peryòd tan pwofetik. Rebelyon 1863 la, nan premye “Kadèch” la pou Izrayèl espirityèl modèn nan, te kòmansman yon peryòd san vennsis ane ki te rive nan bout li nan “tan fikse a” an 1989. San vennsis se yon dim, oswa yon dizyèm, nan mil de san swasant; epi nan fen mil de san swasant ane yo an 1798, mouvman premye zanj lan te antre nan listwa. Nan fen san vennsis ane yo, an 1989, mouvman twazyèm zanj lan te antre nan listwa.
Nan vèsè premye nan Danyèl chapit onz la, Gabriyèl montre anpil swen ak presizyon nan fason li idantifye ke istwa yo reprezante a kòmanse ak Siris, nan tan lafen an an 1989. Siris Legran an la reprezante Bush pi gran an, epi apre li t ap vini twa wa, epi answit yon katriyèm wa ki t ap pi rich pase yo tout. Konsa, katriyèm wa rich la, ki souke tout Grès la, se sizyèm prezidan an depi 1989.
Nan evènman chapit dis la, Danyèl parèt ap lapenn, e nan eksperyans lapenn sa a li chanje pou vin nan imaj Kris la, pandan li ap gade vizyon an. Peryòd vennenn yon jou lapenn nan reprezante yon peryòd lanmò ki fini ak yon rezirèksyon. Nan chapit dis la, Mikayèl desann soti nan syèl la, e nan Jid sèt, lè Li desann, Li resisite Moyiz. Nan Revelasyon chapit onz, yo te touye Moyiz (ak Eli), epi yo rete mouri nan lari a pandan twa jou edmi senbolik. Apre sa, Moyiz (ansanm ak Eli) resisite pa “yon gwo vwa”.
Epi apre twa jou edmi, Lespri lavi ki soti nan Bondye a antre nan yo; yo kanpe sou pye yo; epi yon gwo laperèz tonbe sou moun ki t ap gade yo. Epi yo tande yon gwo vwa soti nan syèl la ki t ap di yo: Monte isit la. Epi yo monte nan syèl la nan yon nwaj; e lènmi yo te wè yo. Revelasyon 11:11, 12.
“Gran vwa” ki resisite a se vwa akanj lan, epi akanj lan se Mikayèl.
Paske Senyè a menm va desann soti nan syèl la avèk yon rèl kòmandman, avèk vwa arkanj lan, epi avèk twonpèt Bondye a; epi mò ki nan Kris la va leve an premye. 1 Thessalonisyen 4:16.
Istwa kote Moyiz ak Eli yo touye epi yo resisite a se istwa poze sele san karannkat mil yo. Istwa sa a te kòmanse 11 septanm 2001 avèk “premye vwa” zanj Revelasyon dizwit la, ke Sè White idantifye kòm li rive lè gwo bilding Vil Nouyòk yo te kraze atè. “Dezyèm vwa” Revelasyon chapit dizwit la sonnen nan lwa dimanch ki pral vini talè a, lè lòt twoupo Bondye a rele pou sòti Babilòn. Se nan istwa sa a, istwa poze sele a, yo reprezante Danyèl kòm yon moun yo chanje pou l vin nan imaj Kris la lè li ap gade vizyon “marah” la, ki se fòm feminen vizyon “mareh” la. Se vizyon “kozatif” la, ki “lakòz” imaj yo ap gade a repwodui nan moun k ap gade li yo.
Istwa seleman sa a, ansanm ak transfòmasyon Danyèl nan chapit dis la, gen ladan desandan Mikayèl lè Li resisite epi transfòme moun yo reprezante pa Moyiz, Eli ak Danyèl. Li akonpli rezirèksyon an avèk “gran vwa” arkanj lan, konsa Li bay yon twazyèm “vwa,” nan mitan premye ak dènye vwa yo, ki toude se menm nan, paske yo toude se vwa Revelasyon chapit dizwit la. Vwa ki nan mitan an, se kote rebelyon an reprezante, paske lè Mikayèl te resisite Moyiz, Li pa t diskite ak Satan, byenke Satan, otè rebelyon an, te la pou fè pwotestasyon.
Men Mikaèl, zanj prensipal la, lè l t ap diskite ak dyab la sou kò Moyiz la, li pa t pran odas pote kont li yon akizasyon joure; men li te di: Se pou Senyè a reprimande ou. Jid 7.
Kòmansman tan poze sele a, ki te kòmanse 11 septanm 2001 e ki fini nan lwa dimanch k ap vini byento a, make ak siyati “Verite” a; paske nan mitan peryòd sa a, an jiyè 2023, gwo vwa akanj lan te kòmanse travay rezirèksyon mò ki nan Kris la, sa yo ki chwazi tande vwa mitan Li a. Remake byen ke 2023 vini vennnde ane apre 2001, e vennnde se yon dizyèm de desanven, ki se senbòl lyen ki genyen ant Divinite ak limanite, epi li se tou yon senbòl restorasyon.
An jiyè 2023, zanj pisan an, ki pa mwens pase Jezi Kris menm, epi ki se Verite a, ki se Mikaèl tou, epi ki se Alfa ak Omega a, desann avèk yon mesaj nan men Li. Ti liv ki nan men Li a se pòsyon liv Danyèl la ki te sele jouk nan dènye jou yo.
“Nan Revelasyon an, tout liv Bib la rankontre epi yo fini. Men konpleman liv Danyèl la. Youn se yon pwofesi; lòt la se yon revelasyon. Liv ki te sele a se pa Revelasyon an, men pati sa a nan pwofesi Danyèl la ki gen rapò ak dènye jou yo. Zanj lan te bay lòd: ‘Men ou menm, O Danyèl, fèmen pawòl yo, epi sele liv la, jouk nan tan lafen an.’ Daniel 12:4.” Acts of the Apostles, 585.
Pati nan pwofesi Danyèl la ki gen rapò ak dènye jou yo se chapit onz. Se sis dènye vèsè chapit onz yo; men, pi espesyalman, se istwa yo jwenn andedan chapit la ki repete nan sis dènye vèsè sa yo.
«Nou pa gen tan pou nou pèdi. Tan difisil yo devan nou. Mond lan boulvèse ak lespri lagè. Talè konsa, sèn detrès yo te pale nan pwofesi yo pral rive. Pwofesi ki nan onzyèm chapit Danyèl la prèske rive nan akonplisman konplè li. Anpil nan istwa ki te dewoule kòm akonplisman pwofesi sa a pral repete ankò.» Manuscript Releases, nimewo 13, 394.
Vèsè sèz, nan Danyèl chapit onz la, montre yon istwa ki repete nan vèsè karantyèm e youn nan, paske nan vèsè sa a wa nò a kanpe nan peyi gloriye a. Istwa vèsè sèz la idantifye moman kote jeneral women an, Pompée, te mennen Jida ak Jerizalèm an kaptivite.
Men, moun ki vini kont li a pral aji dapre pwòp volonte pa li, e pèsonn pa pral ka kanpe devan li; epi li pral kanpe nan peyi gloriye a, peyi ki pral fini anba men li. Danyèl 11:16.
Mwen gen entansyon sèvi ak vèsè sa a kòm yon pwen d’ancrage pou konsiderasyon nou sou vèsè ki vin anvan vèsè a; se poutèt sa, mwen pral etabli konpreyansyon sa a an premye. Nou gen entansyon montre ke istwa ki swiv apre dezentegrasyon wayòm Aleksann Legran an nan vèsè twa ak kat la, kòmanse an 1989 epi apre sa idantifye lagè aktyèl la nan Ikrèn, viktwa Putin sou fòs Lwès yo, epi defèt Putin ki vin apre a, ki mennen nan vèsè sèz.
“Malgre Lejip pa t kapab kenbe tèt devan Antyòkis, wa nò a, Antyòkis pa t kapab kenbe tèt devan Women yo, ki kounye a te vini kont li. Okenn wayòm pa t ankò kapab reziste pouvwa sa a ki t ap leve. Siri te konkeri, epi yo te mete l nan anpi women an, lè Pompée, anvan Jezikri 65, te pran byen Antyòkis Azyatik la nan men li, epi li te redui Siri pou l vin yon pwovens women.”
“Menm pouvwa sa a te dwe kanpe tou nan Tè Sen an, epi devore li. Wòm te vin lye ak pèp Bondye a, jwif yo, pa alyans, an 161 anvan Jezikri; depi dat sa a li kenbe yon plas enpòtan nan kalandriye pwofetik la. Men, li pa t pran jiridiksyon sou Jide pa konkèt reyèl jouk an 63 anvan Jezikri; epi sa te fèt nan fason sa a.
“Lè Pompée t ap retounen soti nan ekspedisyon li te fè kont Mitridat, wa Ponto a, te gen de rival, Hyrcanus ak Aristobulus, ki t ap goumen pou kouwòn Jide a. Koze yo te vin devan Pompée, ki pa t pran tan pou l wè enjistis reklamasyon Aristobulus yo; men li te vle ranvwaye desizyon an sou kesyon sa a jis apre ekspedisyon li te tèlman anvi fè nan Arabi, pandan li te pwomèt apre sa pou l retounen epi regle zafè yo jan sa ta sanble jis e apwopriye. Aristobulus, ki te konprann byen santiman reyèl Pompée yo, prese tounen ann Jide, ame sijè li yo, epi prepare pou yon defans djanm, detèmine, kèlkeswa danje a, pou l kenbe kouwòn nan, li menm li te prevwa y ap bay yon lòt li. Pompée te swiv moun ki t ap kouri a byen prè. Lè li t ap pwoche bò Jerizalèm, Aristobulus, ki te kòmanse repanti de konduit li a, soti vin rankontre l, epi li te chache ranje bagay yo lè li te pwomèt yon soumisyon total ansanm ak gwo sòm lajan. Pompée, ki te aksepte òf sa a, voye Gabinius, alatèt yon detachman sòlda, pou al resevwa lajan an. Men lè lyetnan jeneral sa a rive Jerizalèm, li jwenn pòtay yo fèmen devan li, epi yo di l depi sou tèt miray yo vil la pa t ap respekte akò a.”
“Pompée, pou l pa t twonpe konsa san pinisyon, mete Aristobulus, li menm li te kenbe bò kote l la, nan chenn, epi tousuit li mache sou Jerizalèm ak tout lame li. Patizan Aristobulus yo te vle defann vil la; patizan Hyrcanus yo, yo menm, te vle louvri pòtay yo. Dènye sa yo te plis anpil, e paske yo te pran avantaj la, Pompée te jwenn antre lib nan vil la. Lè sa a, patizan Aristobulus yo pran retrèt yo sou mòn tanp lan, byen detèmine pou defann kote sa a menm jan Pompée te detèmine pou soumèt li. Nan fen twa mwa, yo te fè yon brèch nan miray la ki te sifi pou lanse yon asalto, epi yo te pran plas la anba pwent nepe. Nan masak terib ki te swiv la, douz mil moun te mouri. Se te yon vizyon ki t ap boulvèse kè, jan istoryen an fè remake, pou wè prèt yo, ki te okipe nan menm moman an ak sèvis Bondye a, kontinye travay abityèl yo ak men kalm e ak rezolisyon fèm, tankou si yo pa t menm rann yo kont dezòd sovaj la, byenke toutotou yo zanmi yo t ap tonbe anba kout nepe, e byenke souvan pwòp san pa yo te melanje ak san sakrifis yo.”
«Apre li te fin mete lagè a yon bout, Pompée te kraze miray Jerizalèm yo, li te transfere plizyè vil soti anba jiridiksyon Jide pou mete yo anba jiridiksyon Siri, epi li te enpoze yon lajan taks sou Jwif yo. Konsa, se pou premye fwa Jerizalèm te vin tonbe pa konkèt nan men pouvwa sa a ki te dwe kenbe “peyi bèl pouvwa a” nan priz fè li jiskaske li te fin devore l nèt.» Uriah Smith, Daniel and the Revelation, 259, 260.
Nou pral kontinye etid sa a nan pwochen atik nou an.
Lefètke pa gen okenn konfli ni ajitasyon nan mitan pèp Bondye a pa ta dwe konsidere kòm yon prèv desizif ke yo kenbe fèm nan bon doktrin. Gen rezon pou nou pè ke yo ka pa ap fè yon distenksyon klè ant verite ak erè. Lè pa gen okenn nouvo kestyon ki leve grasa etid Ekriti yo, lè pa gen okenn diferans opinyon ki parèt pou pouse moun fouye Bib la pou tèt pa yo, pou yo asire yo ke yo gen laverite a, lè sa a pral gen anpil moun kounye a, menm jan ak nan tan lontan, ki pral rete kole ak tradisyon epi adore sa yo pa konnen.
“Yo montre m ke anpil moun ki deklare yo gen konesans sou verite prezan an pa konnen sa yo kwè. Yo pa konprann prèv lafwa yo. Yo pa gen yon bon jan apresyasyon pou travay ki pou tan sa a. Lè tan eprèv la va rive, gen moun k ap preche bay lòt moun kounye a ki pral vin wè, lè yo egzamine pozisyon yo kenbe yo, gen anpil bagay yo pa ka bay okenn rezon ki satisfè pou yo. Jiskaske yo te sibi tès sa a, yo pa t konnen jan inyorans yo te gwo. E gen anpil nan legliz la ki pran sa pou akòde ke yo konprann sa yo kwè; men, jiskaske konfli leve, yo pa konnen pwòp feblès pa yo. Lè yo separe ak moun ki gen menm lafwa ak yo epi yo oblije kanpe poukont yo, pou yo esplike kwayans yo, yo pral sezi wè jan lide yo konfonn konsènan sa yo te aksepte kòm verite. Sa sèten, pami nou te gen yon vire do bay Bondye vivan an epi yon vire al jwenn lèzòm, mete sa ki imen nan plas sajès diven an.
“Bondye pral leve pèp Li a; si lòt mwayen echwe, erezi yo ap antre nan mitan yo, e sa va taye yo, separe pay la ak ble a. Seyè a rele tout moun ki kwè pawòl Li pou yo leve soti nan dòmi. Yon limyè presye rive, ki apwopriye pou tan sa a. Se verite Biblik, ki montre danje ki deja toupre nou. Limyè sa a ta dwe mennen nou nan yon etid dilijan de Ekriti yo ak nan yon egzamen ki pi sevè sou pozisyon nou kenbe yo. Bondye ta vle pou tout aspè ak tout pozisyon verite a fouye nèt ale, avèk pèseverans, avèk lapriyè ak jèn. Kwayan yo pa dwe repoze yo sou sipozisyon ak sou lide mal defini konsènan sa ki konstitye verite a. Lafwa yo dwe byen fèmman chita sou pawòl Bondye, pou lè tan eprèv la va vini epi yo mennen yo devan konsèy pou reponn sou lafwa yo, yo kapab bay rezon pou espwa ki nan yo a, avèk dousè ak krentif.”
“Brase, brase, brase. Sijè nou prezante bay mond lan dwe yon reyalite vivan pou nou. Li enpòtan pou, lè n ap defann doktrin nou konsidere kòm atik fondamantal lafwa, nou pa janm pèmèt tèt nou sèvi ak agiman ki pa totalman solid. Yo ka rive fè yon opozan rete san repons, men yo pa onore verite a. Nou dwe prezante agiman solid, ki pa sèlman va fè advèsè nou yo rete san repons, men ki va sipòte egzamen ki pi sere ak ki pi fouye. Lakay sila yo ki te fòme tèt yo kòm debatè, gen gwo danje pou yo pa manyen pawòl Bondye a avèk jistis. Lè n ap rankontre yon opozan, efò sensè nou dwe se prezante sijè yo yon fason ki va leve konviksyon nan lespri li, olye pou n ap chèche sèlman bay moun ki kwè yo plis konfyans.”
“Kèlkeswa pwogrè entelektyèl moun nan ka fè, li pa dwe panse menm pou yon ti moman ke pa gen nesesite pou yon rechèch pwofon e kontinyèl nan Ekriti yo pou jwenn plis limyè. Antanke yon pèp, nou resevwa apèl, chak moun pèsonèlman, pou nou etidyan pwofesi. Nou dwe veye avèk anpil dilijans pou nou ka disène nenpòt reyon limyè Bondye va prezante nou. Nou dwe sezi premye ekla verite yo; epi, atravè yon etid akonpaye ak lapriyè, nou ka jwenn yon limyè ki pi klè, ke nou kapab prezante devan lòt moun.
“Lè pèp Bondye a alèz epi yo satisfè ak limyè yo genyen kounye a, nou ka sèten Li pap favorize yo. Se volonte Li pou yo toujou ap vanse pou yo resevwa limyè ki ogmante a, limyè k ap ogmante san rete a, ki ap briye pou yo. Atitid legliz la kounye a pa fè Bondye plezi. Gen yon konfyans nan tèt yo ki antre, ki mennen yo pou yo santi yo pa bezwen plis verite ak yon limyè ki pi gran. N ap viv nan yon tan kote Satan ap travay adwat ak agoch, devan nou ak dèyè nou; epoutan, antanke yon pèp, nou ap dòmi. Bondye vle pou yo tande yon vwa k ap reveye pèp Li a pou l pase nan aksyon.” Testimonies, volume 5, 707, 708.