Pwofesi Fatima a te travay preparasyon Satan an pou prepare Legliz Katolik la pou l remèt òganizasyon pa li a ba li lè li pral pran pèsonaj Kris la sou li, paske se “chèf-dèv pouvwa Satan an—yon moniman efò li yo pou l chita sou twòn nan pou l gouvène tè a dapre volonte pa li.” Moun ki pap resevwa benefis temwayaj pwofetik la ki idantifye wòl Fatima nan oryante Katolisism lan, poutèt yo pa dispoze kwè nan kapasite Satan pou l fè mirak, ap mete tèt yo nan pozisyon pou yo twonpe. Pwofesi Fatima a te adrese lit entèn ki anndan Katolisism lan, ansanm ak lagè Katolisism lan kont ateyis.

Lagè Katolikis la kont ateyis se sijè vèsè karant nan Danyèl onz. Ilistrasyon lit sa a te kòmanse an 1798, nan vèsè karant. Li te kòmanse ak batay kote Napoléon, wa sid la, te mennen pap la an kaptivite an 1798, epi temwayaj ki nan vèsè a fini lè wa nò a bale wa sid la ale an 1989. Nan istwa sa a (1798 rive 1989), de advèsè yo an 1917 ak 1918, chak make ak senbolis pwofetik ki mare de temwayaj yo ansanm, pandan li kenbe tèm jeneral vèsè a. Pwofesi Fatima a se san dout yon pwofesi satanik, men li se yon sijè nan Pawòl pwofetik Bondye a, e poutèt sa li se yon istwa ki dwe konprann kòrèkteman.

“Sèl sekirite pou nanm nan nan tan sa a se pou n mande nan chak etap: Kisa Seyè a di sèvitè li? Pawòl Seyè a la pou tout tan. Bib la dwe sèvi nou kòm liv gid nou, e olye pou nou konsilte sajès lèzòm, epi aksepte kòm verite diven deklarasyon mòtel fini yo, nou dwe fouye pawòl pwofesi ki sèten an. Bondye pale, e pawòl li diy de konfyans, e nou dwe poze lafwa nou sou yon ‘Men sa Seyè a di.’ Bondye vle nou etidye evènman k ap pase bò kote nou yo, epi konpare yo ak prediksyon pawòl li a, pou nou ka konprann nou ap viv nan dènye jou yo. Nou vle Bib nou yo, e nou vle konnen sa ki ekri ladan yo. Elèv pwofesi ki dilijan an ap resevwa revelasyon klè sou verite a, paske Jezi te di: ‘Pawòl ou se verite.’” Signs of the Times, 1ye oktòb 1894.

Nan twazyèm lagè pwokirasyon an, jan sa reprezante nan vèsè trèz rive kenz nan Danyèl onz, yo prezante pouvwa ki leve tèt li pou etabli vizyon an. Vèsè sa a te akonpli nan ane 200 anvan Jezikri, lè “Women yo te entèveni an favè jèn wa peyi Lejip la,” epi “yo te deside pou yo pwoteje l kont destriksyon Antyòkis ak Filip t ap prepare pou li.” Vèsè a ansanm ak istwa ane 200 anvan Jezikri a idantifye ke, jis anvan lwa dimanch la, sou pretèks pou defann ranplasman Putin ki vin fèb la, nan tan kote Etazini ak Nasyonzini yo (Selekis ak Filip Masedwàn), fin deside pran teritwa Larisi yo epi separe yo ant yo pou avantaj mityèl yo, lavil Wòm papal (pwostitye Tir la) pral kòmanse jwe mizik pa li, pandan li kòmanse soti pou al fè fònikasyon ak wa latè yo.

Ane 533, epi dekrè Jistenyen an pral repete jan sa te reprezante pwofetikman nan Revelasyon chapit trèz, vèsè de, ki idantifye ke dragon an (Wòm payen an) t ap bay papote a twa bagay.

Bèt mwen te wè a te sanble ak yon leyopa; pye li yo te tankou pye yon lous, e bouch li te tankou bouch yon lyon; epi dragon an te ba li pisans li, twòn li, ak gwo otorite li. Revelasyon 13:2.

Dragon an nan Wòm payen an te bay papote a “chèz” li a, (vil Wòm) nan ane 330, lè Konstanten te deplase kapital li pou Konstantinòp. Klovis te bay papote a “pouvwa” militè li apati ane 496, epi nan 533 Jistinyen te bay papote a “otorite” sivil la. Senk ane apre, Wòm payen te mete papote a sou twòn nan, jan sa reprezante nan vèsè sèz, trant-e-yonn ak karant-e-yonn nan Danyèl onz. Lè Etazini ranpòte twazyèm lagè pwokirasyon an, papote a pral fin bat pouvwa kominis Larisi a, ki se sijè pwofesi Fatima a. Lagè pwokirasyon yo pote siyati verite a, paske tout twa batay yo akonpli pa yon lame pwokirasyon papal.

Premye ak dènye lame pwokirasyon papal la se Etazini (Pwotestantis apostazi a). Lame pwokirasyon ki nan mitan an se Nazi Ikrèn yo, ki te tou lame pwokirasyon Katolik la kont Larisi kominis la nan Dezyèm Gè Mondyal la. Gen twa gè mondyal, e gen twa gè pa pwokirasyon. Dezyèm gè a, ni nan gè mondyal yo ni nan gè pa pwokirasyon yo, se te Nazism. Gè aktyèl la nan Ikrèn se gè fwontyè a ki te premye akonpli vèsè onz ak douz yo nan batay Rafia. Gè a nan Ikrèn kounye a ap akonpli pandan tan dezyèm nan twa frap Islam yo nan twazyèm malè a, menm si Islam pa enplike nan gè patikilye sa a.

Premye frap la te kont peyi gloriye espirityèl la nan 11 septanm 2001, epi dènye nan twa frap yo se nan lwa dimanch lan, e li kont peyi gloriye espirityèl la ankò. Dezyèm nan twa frap Islam yo nan twazyèm malè a te kont peyi gloriye ansyen literal la nan 7 oktòb 2023. Lagè sa a ap dewoule nan menm zòn egzak kote Ptolome te ranpòte viktwa nan batay Rafya a. Jezi te deklare ke nan dènye jou yo t ap gen lagè ak rimè lagè.

Lagè Jezi te fè referans a yo rive nan listwa lè efè chak vizyon akonpli, e se Ezekyèl ki te anrejistre reyalite sa a. Nan listwa sa a, yo reprezante rive twazyèm malè Islam nan, dezyèm ak twazyèm batay lagè pa pwokirasyon yo, repetisyon Lagè Sivil Ameriken an, ak repetisyon Lagè Revolisyonè Ameriken an. Lagè sa yo akonpli pandan listwa sele san karannkat mil yo, epi nan lwa dimanch ki pral vini byento a, Seyè a pral leve lame pa Li a tankou yon drapo, pandan dènye a, twazyèm lagè mondyal la, ap kòmanse, epi pandan Islam twazyèm malè a ap ogmante kòlè li kont nasyon yo.

N’a tande pale de lagè ak nouvèl lagè; veye pou nou pa boulvèse, paske fòk tout bagay sa yo rive, men lafen an poko rive. Paske yon nasyon ap leve kont yon lòt nasyon, e yon wayòm kont yon lòt wayòm; epi pral gen grangou, epidemi, ak tranblemanntè, nan divès kote. Tout bagay sa yo se kòmansman doulè yo. Matye 24:6–8.

Nan tan sele san karant-kat mil yo, de gwoup nan pèp Bondye a vin defini selon kapasite yo pou wè ak pou tande.

Se poutèt sa mwen pale ak yo an parabòl; paske, yo menm k ap gade, yo pa wè; e k ap tande, yo pa tande, ni yo pa konprann. E se nan yo pwofesi Ezayi a akonpli, ki di: Lè n ap tande, n ap tande, men nou p ap konprann; e lè n ap gade, n ap gade, men nou p ap remake anyen; paske kè pèp sa a vin di, zòrèy yo vin lou pou tande, e yo fèmen je yo; pou yo pa ta wè ak je yo, ni tande ak zòrèy yo, ni konprann ak kè yo, ni konvèti, e pou m ta geri yo. Men, benediksyon pou je pa nou, paske yo wè; e pou zòrèy pa nou, paske yo tande. Matye 13:13–16.

Nan peryòd sa a, ki te kòmanse nan dat 11 septanm 2001, Jezi te di: “N’a tande pale de lagè ak nouvèl lagè.” Nan liv Revelasyon an, Jan reprezante moun ki tande vwa Kris la.

Mwen te nan Lespri a nan jou Senyè a, epi mwen tande dèyè mwen yon gwo vwa, tankou son yon twonpèt. Revelasyon 1:10.

“vwa” li te tande a te “tankou yon twonpèt,” e twonpèt la se yon senbòl lagè, epi li te tande vwa a dèyè li. Lè sa a, li vire pou l wè vwa a.

Epi mwen vire pou m wè vwa ki t ap pale avè m nan. Epi lè m vire, mwen wè sèt chandelye an lò; epi nan mitan sèt chandelye yo, yon moun ki te sanble ak Pitit lòm nan, abiye ak yon rad long ki desann jouk nan pye l, epi li te gen yon sentiwon an lò mare sou lestomak li. Tèt li ak cheve li te blan tankou lenn, blan tankou nèj; je li yo te tankou yon flanm dife; pye li yo te sanble ak bwonz rafine, tankou si yo t ap boule nan yon founo; epi vwa li te tankou bri anpil gwo dlo. Li te gen sèt zetwal nan men dwat li; epi nan bouch li te soti yon nepe file de bò; epi figi li te tankou solèy la lè l ap klere nan tout fòs li. Epi lè m wè li, mwen tonbe nan pye li tankou yon moun mouri. Epi li mete men dwat li sou mwen, li di m: Ou pa bezwen pè; se mwen menm ki premye a ak dènye a. Revelasyon 1:12–17.

Vizyon Kris la ke Jan te wè lè li te vire pou l wè vwa a, se te menm vizyon Danyèl te wè nan chapit dis la, menm vizyon Ezayi te wè nan chapit sis la, epi menm vizyon Pòl te wè a, lè li te wè istwa sèt loray yo.

“Ladrès se yon bagay ki pa ka separe ak sentete kè a. Plis nanm nan pwoche bò kote Bondye, se plis li vin rabese e soumèt nèt. Lè Jòb tande vwa Senyè a soti nan toubiyon an, li te rele byen fò: ‘Mwen rayi tèt mwen, e mwen repanti nan pousyè ak sann.’ Se lè Ezayi te wè laglwa Senyè a, e li te tande cheriben yo k ap rele, ‘Sen, sen, sen, se Senyè ki chèf lame yo,’ li te kriye: ‘Malè pou mwen, paske mwen fini!’ Danyèl, lè mesaje sen an te vin vizite li, li di: ‘Bèl aparans mwen te tounen lakay mwen an pouriti.’ Pòl, apre yo te fin rale li moute jouk nan twazyèm Syèl la, epi li te tande bagay yon moun pa gen dwa pwononse, li te pale de tèt li tankou ‘pi piti pase pi piti nan tout sen yo.’ Se Jan byeneme a, ki te panche sou lestomak Jezi, epi ki te gade laglwa li, ki te tonbe devan zanj yo tankou yon moun mouri. Plis nou gade Sovè nou an ak anpil atansyon e san rete, se mwens nou va wè nan tèt nou ki ta merite apwobasyon.” Signs of the Times, 7 avril 1887.

Lè Gabriel te entèprete vizyon an pou Danyèl, li te prezante evènman pwofetik chapit onz la. Evènman sa yo se deskripsyon lagè; e nan reprezantasyon lagè sa yo, vizyon kozatif “mareh” nan, ki se tèm feminen an, eksprime kòm “marah,” te fè Danyèl chanje pou l vin nan imaj Kris la. Lè Kris la di nou pral tande pale de lagè ak bri lagè, Li ap idantifye lagè ki prezante nan Danyèl chapit onz la. Anplis, Li fè konnen ke, pou wè vizyon ki fè moun k ap gade a chanje nan imaj Li, fòk ou vire tounen, paske vwa a dèyè ou. Lagè ki reprezante nan Danyèl onz la se deskripsyon lagè ki te fèt nan listwa pase. Lè yon moun tande pale de lagè sa yo nan tan pase a, li resevwa enstriksyon konsènan listwa k ap dewoule kounye a, men sèlman si moun nan gen je pou wè ak zòrèy pou tande.

Lè Ezekyèl te ekri ke t ap vini yon moman kote vizyon an pa t ap pwolonje ankò, sa te anrapò ak vizyon Ezekyèl te genyen konsènan Tanp Senyè ki nan syèl la, kote pami lòt bagay Ezekyèl te wè “wou anndan wou”, sa Sè White idantifye kòm entèraksyon konplèks evènman imen yo.

“Sou bò larivyè Kebà a, Ezekyèl te wè yon toubiyon ki te sanble ap soti nan nò a, ‘yon gwo nwaj, ak yon dife ki t ap vlope tèt li, epi te gen yon klète toutotou li, e soti nan mitan li te parèt tankou koulè abriko.’ Yon kantite wou, k ap kwaze youn ak lòt, t ap deplase pa kat èt vivan. Byen wo anlè tout bagay sa yo ‘te gen resanblans yon twòn, tankou aparans yon wòch safi; epi sou resanblans twòn nan te gen resanblans tankou aparans yon nonm anlè sou li.’ ‘Epi nan mitan cheriben yo te parèt fòm yon men lèzòm anba zèl yo.’ Ezekyèl 1:4, 26; 10:8. Wou yo te tèlman konplike nan aranjman yo, ke nan premye gade yo te sanble nan konfizyon; men yo t ap deplase nan yon amoni pafè. Èt selès yo, soutni e dirije pa men ki te anba zèl cheriben yo, t ap pouse wou sa yo; anlè yo, sou twòn safi a, te Chanm Toutan an; epi toutotou twòn nan te gen yon lakansyèl, anblèm mizèrikòd diven an.”

“Menm jan ak konplikasyon ki sanble ak wou yo te anba direksyon men ki te anba zèl cheriben yo, konsa tou jwèt konplike evènman imen yo anba kontwòl Bondye. Nan mitan konfli ak boulvès nasyon yo, Sila a ki chita anwo cheriben yo kontinye ap dirije zafè tè a.

“Istwa nasyon yo ki, youn apre lòt, te okipe tan ak plas ki te bay yo a, san yo pa t menm rann yo kont yo t ap temwaye pou verite yo menm pa t konnen sans li, pale avèk nou. Pou chak nasyon ak pou chak moun jodi a, Bondye fikse yon plas nan gran plan pa li a. Jodi a, yo ap mezire moun ak nasyon yo avèk filaplon ki nan men Sila a ki pa janm fè erè. Se pa pwòp chwa pa yo tout ap deside desten yo, e Bondye ap dirije tout bagay anwo pou akonplisman objektif li yo.”

“Istwa Gran MWEN YE A trase nan pawòl Li a, pandan Li mare lyen apre lyen nan chèn pwofetik la, depi nan letènite ki pase a rive nan letènite k ap vini an, fè nou konnen kote nou ye jodi a nan pwosesyon syèk yo, ak sa nou ka atann nan tan k ap vini an. Tout sa pwofesi te anonse ki t ap rive, jouk nan tan prezan an, te deja trase sou paj listwa yo, e nou ka sèten ke tout sa ki poko rive yo va akonpli nan lòd pa yo.”

“Dènye ranvèsman tout dominasyon tè sa yo anonse klèman nan pawòl verite a. Nan pwofesi ki te pwononse lè jijman Bondye a te deklare sou dènye wa Izrayèl la, yo bay mesaj la.” Education, 178, 179.

Wou konplike yo ki, nan premye aparans, sanble nan konfizyon, se jwèt konplike evènman lèzòm yo jan yo reprezante nan konfli ak boulvès nasyon yo. Istwa Kris la trase nan Pawòl Li a fè nou konnen kote nou ye; epi, lè li fè sa, li idantifye dechoukaj final tout dominasyon tèren yo. Tan sele san karannkat mil la se kote efè chak vizyon akonpli; e, anndan istwa sa a, wou yo reprezante lagè ak bri lagè Kris la te idantifye kòm “kòmansman doulè yo”. Kòmansman doulè yo te kòmanse 11 septanm 2001, paske se lè sa a tan sele san karannkat mil la te kòmanse; epi zanj sele a mete mak Li sou sila yo ki soupi epi ki kriye poutèt abominasyon yo k ap fèt anndan legliz la ak peyi a.

Lagè nan peyi a pwodui tristès pou moun ki wè ak tande sa lagè sa yo reprezante. Istwa sele a idantifye dènye ranvèsman tout wayòm latè yo, epi ranvèse wayòm sa yo deja trase nan istwa pwofetik tan pase a. Lè Ezayi, nan chapit sis la, te wè menm vizyon Jan, Danyèl, Ezekyèl, Jòb ak Pòl te wè a, li te ofri tèt li pou prezante mesaj la pou tan sa a; men li te mande konbyen tan li t ap bezwen prezante mesaj la?

Mwen tande vwa Senyè a ki t ap di: Kiyès mwen va voye, e kiyès ki va ale pou nou? Lè sa a, mwen di: Men mwen; voye m. Epi li di: Ale, di pèp sa a: Tande byen, men pa konprann; gade byen, men pa wè. Fè kè pèp sa a vin gra, fè zòrèy yo lou, epi fèmen je yo; pou yo pa wè ak je yo, pou yo pa tande ak zòrèy yo, pou yo pa konprann ak kè yo, pou yo pa tounen vin jwenn Bondye, epi pou yo pa geri. Lè sa a, mwen di: Senyè, jis kilè? Epi li reponn: Jouk lè lavil yo va tounen dezè san moun ladan yo, kay yo san pesonn, epi peyi a va vin nèt ale tounen yon dezolasyon; jouk lè Senyè a va depòte moun byen lwen, epi va gen yon gwo abandònman nan mitan peyi a. Ezayi 6:8–12.

Repons yo te bay Ezayi a se te ke li t ap bezwen prezante mesaj la jiskaske “peyi a fin detwi nèt.” Mesaj sele a bay nan tan lagè, epi yo idantifye lagè sa a an patikilye kòm entèpretasyon vizyon “marah” la ke tout pwofèt yo te wè. Mesaj ekstèn nan fèt pou pwodui yon eksperyans entèn, men se sèlman pou moun ki “va tande” yo.

Koneksyon ant lame pwokirasyon papal Nazi yo nan Dezyèm Gè Mondyal la aliyen, liy sou liy, ak dezyèm lame pwokirasyon an nan dezyèm lagè pwokirasyon an; epi Dezyèm Gè Mondyal la menm aliyen ak dezyèm lagè pwokirasyon an. Koneksyon dezyèm lagè pwokirasyon an ak lagè fwontyè Rafya a, ki kounye a ap repete nan Ikrèn, konekte jewografikman ak dezyèm frap Islam nan twazyèm malè a, ki te kòmanse 7 oktòb 2023, epi li reprezante wou anndan wou nan pwofesi.

An 1999, yo te pibliye yon liv John Cornwell te ekri. Nan epòk sa a, John Cornwell te yon Senior Research Fellow nan Jesus College, nan Cambridge an Angletè, epi li te yon jounalis ak otè ki te resevwa prim. Liv la te trete wòl pap Wòm nan ki t ap gouvène pandan Dezyèm Gè Mondyal la. Liv la kòmanse ak granpapa pap ki t ap vini an, ki te men dwat Pap Pius IX, yo te rele Pio Nono. An 1849, yon foul repibliken te atake konplèks Vatikan an, epi Pap Pius IX te kouri kite vil Wòm. Nonm li te mennen avè l nan ekzil la se te granpapa Eugenio Pacelli. Eugenio Pacelli te pitit pitit men dwat Pap Pius IX la, epi pita li te vin Pius XII, epi liv ki te ekri sou Eugenio Pacelli a te rele Hitler’s Pope, The Secret History of Pius XII.

Nan liv la, Cornwell egzamine nan ki mezi Pap Pius XII, ansyen Kadinal Eugenio Pacelli, te okouran de pèsekisyon Jwif yo pa rejim Nazi a pandan Dezyèm Gè Mondyal la, epi kijan li te reyaji devan sa. Li demontre ke silans piblik Pius XII ak absans aksyon li pou kondane Olokòs la te montre lidèchip imoral li pandan lagè a.

Cornwell bay kontèks istorik pou pap Pius XII la, ansanm ak orijin diplomatik li ak dinamik politik konplèks epòk la. Li egzamine apwòch Vatikan an nan fason li te trete ak Almay Nazi a. Cornwell fè konnen Pius XII te manke denonse Olokòs la epi entèvni an favè Jwif yo t ap pèsekite yo, paske li menm, antanke Kadinal an 1933, te mennen nan konklizyon yon konkòda avèk Hitler ki te pwomèt soumisyon katolik yo devan travay Hitler la.

Nou pral kontinye etid sa a nan atik ki vin apre a.

Apre Dezyèm Gè Mondyal la, kèk kriminèl lagè nazi te rive chape anba jistis lè yo te kouri al nan divès peyi, pami yo plizyè nan Amerik di Sid. Metòd prensipal yo te itilize pou chape epi rive nan Amerik di Sid te gen ladan yo:

Liy rat yo: Liy rat yo te chemen chape an kachèt plizyè òganizasyon te mete sou pye, tankou Legliz Katolik la ak ajans entèlijans ki te gen senpati pou yo, pou ede Nazi yo ak lòt moun ki t ap sove yo kite Ewòp. Souvan, chemen sa yo te enplike itilizasyon fo idantite, dokiman fo, ak rezo kontrebann pou fasilite pasaj yo pou rive nan kote ki te an sekirite, tankou Amerik di Sid.

Foje Dokiman: Anpil nazis ki t ap kouri jwenn paspò, viza, ak lòt dokiman vwayaj fo pou kache vrè idantite yo epi chape anba arestasyon. Yo te sèvi ak dokiman sa yo pou vwayaje atravè peyi net oswa peyi ki te montre senpati pou yo, anvan yo te rive nan Amerik di Sid.

Konplisite Otorite yo: Nan kèk ka, responsab ofisyèl ki te gen senpati nan peyi Amerik di Sid yo te fèmen je sou prezans refijye Nazi yo oswa yo te ede yo aktivman pou chape anba arestasyon. Kèk gouvènman, sitou sa yo ki te gen rejim otoritè ki te gen senpati pou ideyoloji Nazi a, te bay moun sa yo refij.

Lacunes juridiques : Certains criminels de guerre nazis ont exploité des lacunes juridiques ou des lois d’extradition peu rigoureuses dans des pays d’Amérique du Sud afin d’éviter leur extradition vers l’Europe, où ils auraient été poursuivis pour leurs crimes.

An jeneral, konbinezon ratline yo, fo dokiman yo, konplisite otorite yo, ak vid legal yo te pèmèt kriminèl lagè Nazi yo chape ale nan Amerik di Sid epi evite jistis pandan anpil ane apre fen Dezyèm Gè Mondyal la. ChatGPT, Mas 2024.