Ogmantasyon konesans ki te pwodui lè vizyon Rivyè Ulai a te devwale an 1798, te pwodui yon pwosesis eprèv ki te rive nan pik li nan mouvman Kri Minwi a an 1844. Kri Minwi dènye jou yo, ki kounye a ap devwale, te reprezante pa istwa sa a, epi li gen ladan menm verite eprèv yo menm ki te nan istwa sa a, paske mesaj Kri Minwi a k ap devwale kounye a se yon restorasyon bijou Miller yo.
“Verite nou te resevwa an 1841, ’42, ’43, ak ’44 yo dwe kounye a etidye epi pwoklame. Mesaj premye, dezyèm, ak twazyèm zanj yo pral, alavni, pwoklame avèk yon vwa fò. Y ap bay yo avèk detèminasyon serye e nan pisans Lespri a.” Manuscript Releases, volim 15, 371.
Tèm prensipal mesaj pwofetik Rèl Minwi pou tan nou an se wòl Islam nan twazyèm malè a. Twa malè Islam yo tout reprezante sou de tablo Abakouk yo. Mesaj Rèl Minwi a nan dènye jou yo te kòmanse devwale nan desepsyon 18 jiyè 2020 la, lè tan reta a nan dènye jou yo te rive. Menm jan ak mesaj Rèl Minwi a nan istwa Millerit la, mesaj dènye jou yo devlope pwogresivman jiskaske li rive nan pwen reyinyon kan Exeter la reprezante a. Nan pwen sa a, swa vyèj yo gen lwil la, swa yo pa genyen li.
Pwoklamasyon malè Ezayi fè kont mesye meprizan ki ap dirije pèp Jerizalèm nan, montre ke vizyon an vin pou tafyatè Efrayim yo tankou yon liv ki sele. Nan pasaj Ezayi a, travay pou chanje yon senbòl satanik an yon senbòl Bondye, jan sa te akonpli nan istwa Advantis la, dwe konsidere kòm ajil bòs potye a. Travay sa a se te etabli definisyon “sakel chak jou a” kòm yon senbòl Kris la, alòske li se yon senbòl Satan. Lè Danyèl te sèvi ak mo “tamid” la kòm yon senbòl paganism, li te chwazi mo a pou yon objektif senbolik, paske mo a vle di “kontinyèl”.
Gen twa pouvwa ki mennen lemonn nan Amagedon, e premye nan twa pouvwa sa yo se dragon an (paganis). Dragon an te kòmanse lagè li kont Bondye nan syèl la. Dragon an kontinye lagè sa a jouk nan fen mil ane milenyòm nan, lè finalman yo detwi li.
Epi lè mil an yo va fini, y ap lage Satan soti nan prizon li; epi l ap soti pou twonpe nasyon ki nan kat kwen tè a, Gòg ak Magòg, pou rasanble yo ansanm pou lagè; kantite yo tankou sab lanmè a. Epi yo moute sou tout lajè tè a, yo antoure kan sen yo ak vil byeneme a; epi dife desann soti nan syèl la, soti bò kote Bondye, e li devore yo. Epi dyab la ki te twonpe yo te jete nan letan dife ak souf la, kote bèt la ak fo pwofèt la ye a, e y ap soufri touman lajounen kou lannuit pou tout tan ak pou tout tan. Revelasyon 20:7–10.
Bèt la (papote a), ki se dezyèm nan twa pisans yo ki mennen mond lan Armagedon, ak fo pwofèt la (Etazini), twazyèm nan twa pisans sa yo, toude parèt nan listwa apre listwa kwa a, epi toude detwi nan Dezyèm Vini Kris la.
Epi bèt la te sezi, epi ansanm avè l fo pwofèt la ki te fè mirak devan li, pa mwayen mirak sa yo li te twonpe moun ki te resevwa mak bèt la ak moun ki t ap adore imaj li a. Yo toude te jete tou vivan nan lak dife k ap boule ak souf. Revelasyon 19:20.
Lè Danyèl te chwazi mo ebre « kontinèl » kòm yon senbòl paganism (Satan), li te chwazi yon mo ki te fè konnen se Satan ki, san rete, te goumen kont Bondye. De lòt pouvwa yo sèlman aji nan lagè yo kont Bondye pandan peryòd tan ki byen detèmine. Chwa Danyèl te fè pou mo « tamid » (kontinèl) la te fè avèk entansyon, e li te egzak.
Pandan naratif Ezayi sou malè ki vini sou moun Senyè a te vide sou yo lespri gwo dòmi an, epi li te fèmen je yo, ap kontinye depi chapit vennuit rive nan chapit trant, li ekri:
Koulye a, ale, ekri sa devan yo sou yon tablo, epi make li nan yon liv, pou sa ka sèvi pou tan k ap vini an, pou tout tan ak tout tan: Paske sa a se yon pèp rebèl, timoun mantè, timoun ki pa vle tande lalwa Senyè a; ki di moun k ap fè vizyon yo: Pa wè; epi yo di pwofèt yo: Pa pwofetize bagay ki dwat pou nou; pale nou bagay dou, pwofetize twonpri: Wete nou sou chemen an, detounen nou kite santye a, fè Sen Izrayèl la sispann parèt devan nou. Se poutèt sa, men sa Sen Izrayèl la di: Paske nou meprize pawòl sa a, epi nou mete konfyans nou nan opresyon ak nan mechanste, epi nou apiye sou yo: Se poutèt sa inikite sa a va pou nou tankou yon fann ki pare pou tonbe, k ap gonfle deyò sou yon miray wo, ki kraze l ap vini toudenkou, nan yon sèl moman. Epi li pral kraze l tankou yo kraze veso ajil bòs potye a, yo kraze l an miyèt moso; li p ap epaye: konsa p ap jwenn nan moso li yo menm yon ti moso pou pran dife nan fwaye a, oswa pou rale dlo soti nan sitèn nan. Paske men sa Senyè Bondye a, Sen Izrayèl la, di: Se nan retounen ak repo n ap sove; se nan trankilite ak nan konfyans fòs nou va ye: men nou pa t vle. Ezayi 30:8–15.
“Tab” ki ekri a, se tab Abakik chapit de a, ki te fèt yon fason pou moun ki li yo te ka “kouri” epi gaye mesaj la. “Liv” ki te fè “nòt” sou “tab” la, se Abakik. “Tab” ki soti nan “liv” Abakik la reprezante yon pwosesis tès ki fè parèt “yon pèp rebèl, timoun mantè, timoun ki pa vle tande lalwa Seyè a.” “Pèp rebèl” ki refize “tande” a, se moun sa yo nan Jeremi ki refize tande son twonpèt gad la.
Mwen mete gad sou nou tou, mwen di: Koute son twonpèt la. Men yo di: Nou p ap koute. Jeremi 6:17.
Moun ki te rebèl yo se moun sa yo nan istwa Ezayi a, epi tou nan istwa Kris la, ki pa t vle tande.
Epi li di: Ale, epi di pèp sa a: Nou tande vre, men nou pa konprann; nou wè vre, men nou pa pèsevwa. Fè kè pèp sa a vin gra, fè zòrèy yo vin lou, epi fèmen je yo; pou yo pa wè ak je yo, ni tande ak zòrèy yo, ni konprann ak kè yo, ni konvèti, epi pou yo pa geri. Ezayi 6:9, 10.
Rebèl soud Ezayi yo kapab “tande”, men yo pa “tande”, e refi yo pou yo “tande” fè konnen yo “pa konprann”. Se mechan Danyèl yo, ki se tou vyèj san konprann Matye yo, ki pa konprann ogmantasyon konesans lan ki reprezante sou “tablo” a, e ki make nan “liv” Abakouk la. Si rebèl soud Ezayi yo ta tande, yo ta ka konvèti epi geri, men kè yo gra, se poutèt sa yo pa kapab konprann mesaj Kri a Minwi. Jezi te bay yon dezyèm temwen konsènan rebèl soud yo.
Epi disip yo pwoche bò kote l, yo di li: Poukisa ou pale ak yo an parabòl? Li reponn yo, li di: Paske nou resevwa gras pou nou konnen mistè wayòm syèl la, men sa pa bay yo. Paske nenpòt moun ki genyen, y ap ba li ankò, e l ap genyen an abondans; men nenpòt moun ki pa genyen, menm sa li genyen an ap wete nan men li. Se poutèt sa m ap pale ak yo an parabòl: paske, byenke yo wè, yo pa wè; byenke yo tande, yo pa tande, ni yo pa konprann. Konsa, pwofesi Ezayi a akonpli nan yo, ki di: Lè n ap tande, n ap tande vre, men nou p ap konprann; lè n ap gade, n ap gade vre, men nou p ap remake. Paske kè pèp sa a vin lou, zòrèy yo vin di pou tande, epi yo fèmen je yo; pou yo pa ta wè ak je yo, pou yo pa ta tande ak zòrèy yo, pou yo pa ta konprann ak kè yo, pou yo pa ta konvèti, e pou m pa ta geri yo. Men, benediksyon pou je pa nou yo, paske yo wè; epi pou zòrèy pa nou yo, paske yo tande. Paske anverite m di nou sa: anpil pwofèt ak moun jis te swete wè bagay n ap wè yo, men yo pa t wè yo; epi tande bagay n ap tande yo, men yo pa t tande yo. Matye 13:10–17.
Saj yo konprann mistè parabòl yo, ki se verite yo reprezante liy apre liy. Saj yo beni, paske yo wè epi yo tande; epi ni saj yo ni beni yo tou de reprezante nan Danyèl chapit douz la. “Saj yo” se moun ki konprann (ak kè yo) ogmantasyon konesans lan, ki reprezante pa “tab la” yo te note nan “liv” Abakik la; epi “beni yo” se moun ki tann.
Li di: Ale fè wout ou, Dànyèl; paske pawòl yo fèmen e sele jiska tan lafen an. Anpil pral pirifye, yo pral fè yo vin blan, e yo pral pase anba eprèv; men mechan yo pral aji avèk mechanste; e okenn nan mechan yo p ap konprann; men moun saj yo va konprann. E depi lè y ap retire sakrifis kontinyèl la, epi y ap mete bagay abominab ki lakòz dezolasyon an kanpe, pral gen mil desan katrevendis jou. Benediksyon pou moun ki tann, e ki rive jiska mil twasan trannsenk jou yo. Dànyèl 12:9–13.
Millerites yo te byen konprann ke mil twasan trantsenk jou yo te kòmanse lè paganism nan (“kontinyèl la”) te “retire” nan ane 508. Benediksyon an te pwomèt pou moun ki t ap tann nan ane 1843. Mo “rive” a nan pasaj la vle di “manyen.” Ane 1843 a te “manyen” ane 1844 la lè li te fini. Lè ane 1843 a te fini, “tan reta” Abakik la te rive, epi yo te pwononse yon benediksyon sou moun ki te tann jan sa te kòmande nan “liv” ki te mansyone “tablo” yo. “Liv” Abakik la te kòmande moun yo pou yo “tann” vizyon an.
Dànyèl idantifye istwa ane 1798 la (tan lafen an), lè liv li a te louvri apre li te sele, e lè sa a te parèt yon pwosesis eprèv an twa etap (pirifye, epi blanchi, epi eseye). Pwosesis sa a te rive nan konklizyon li nan manifestasyon istwa kache sèt loraj yo. Istwa kache sa a se twa pwen repè verite yo, ke premye desepsyon an, mesaj Kri Minwi a, ak gwo desepsyon an reprezante. Benediksyon ki genyen lè yon moun rive nan premye desepsyon an reprezante yon pwosesis eprèv an twa etap nan fen istwa 1798 rive 1844 la.
Istwa 1798 la, rive jouk nan gwo desepsyon 1844 la, se yon tip ki prefigire istwa 1989 la, rive jouk nan lwa dimanch ki pral vini byento a. Gen yon benediksyon pwomèt pou moun ki tann vizyon an ki te kòmanse pran reta nan premye desepsyon an. “Saj” yo nan Danyèl douz la, se moun ki “beni” yo, e ki “tann.” Mechan yo se moun ki pa “tande” ak kè yo, e ki pa “wè.” Tout eksperyans mouvman Millerit la rezime nan kat vèsè Danyèl yo, e vèsè sa yo reprezante tou istwa sele san karannkat mil yo.
Istwa sakre ki reprezante nan kat vèsè sa yo baze sou konpreyansyon ogmantasyon konesans ki te reprezante sou tab Habakik yo, ansanm ak ogmantasyon konesans Jezi te idantifye pandan Li t ap anseye selon metodoloji liy sou liy. Li te prezante parabòl apre parabòl, pou eksplike mistè pwofesi a bay “moun saj” yo. “Mechan” yo nan Danyèl douz pa konprann, e nan 2 Tesalonisyen, chapit de, mank konpreyansyon yo reprezante kòm yon rayisman pou verite a, ki mennen gwo delizyon. Verite mechan yo pa renmen nan lèt Pòl la se te “sakrifis tout tan an,” epi nan kat vèsè Danyèl yo, verite pwofetik yo idantifye an patikilye a se “sakrifis tout tan an.”
Jezikri ti disip yo yo te beni, e lè li t ap fè sa, li t ap mete yo an kontrast ak moun sa yo nan Ezayi ki te refize wè ak tande, pou yo te ka konvèti. Moun sa yo ki beni nan Danyèl douz, se sila yo ki tann. Kat vèsè yo nan chapit douz Danyèl la, ansanm ak akonplisman vèsè sa yo nan istwa Millerit yo, ansanm tou ak kontrast Ezayi a ak yon klas ki te refize tande ak wè, ansanm ankò ak menm distenksyon egzak ant de klas yo pa Kris la, tout montre davans sou istwa kache sèt loraj yo ki te rive 18 jiyè 2020. Pwosesis dènye eprèv istwa Millerit la, ki te kòmanse nan premye desepsyon an, kounye a ap repete. Gen kèk ki pral wè, e lòt yo pral refize wè.
“Tout mesaj yo te bay soti 1840 rive 1844 yo dwe prezante avèk fòs kounye a, paske gen anpil moun ki pèdi oryantasyon yo. Mesaj yo dwe ale bay tout legliz yo.
“Kris te di: ‘Benediksyon pou je nou, paske yo wè; e pou zòrèy nou, paske yo tande. Paske anverite mwen di nou sa, anpil pwofèt ak moun jis te anvi wè bagay nou wè yo, men yo pa t wè yo; epi tande bagay nou tande yo, men yo pa t tande yo’ [Matye 13:16, 17]. Benediksyon pou je ki te wè bagay ki te parèt nan ane 1843 ak 1844 yo.”
“Yo te bay mesaj la. Epi pa ta dwe gen okenn reta pou repete mesaj la, paske siy tan yo ap akonpli; travay final la dwe fèt. Yon gwo travay pral fèt nan yon ti tan. Talè konsa, dapre lòd Bondye, yo pral bay yon mesaj ki pral vin tounen yon gwo rèl byen fò. Lè sa a, Danyèl pral kanpe nan plas li, pou l bay temwayaj li.” Manuscript Releases, volim 21, 437.
William Miller te gide pa zanj yo pou l konprann ke “le quotidien” an te yon senbòl Wòm payen an. Sè White te konfime dirèkteman ke li te gen rezon nan konpreyansyon sa a. Konpreyansyon sa a, ki te reprezante sou “tablo” yo ki make nan “liv” Abakouk la, se “pou tan k ap vini an”. Ouvèti “liv” sa a manifeste “pitit rebèl, pitit mantè”. “Pitit” se yon senbòl dènye jenerasyon an; konsa, “tan k ap vini an,” nan pasaj Ezayi a, make espesyalman dènye jou jijman ankèt la.
Ezayi deklare ke “timoun mantè” yo pral rejte mesaj pwofetik ki reprezante sou “tab” la, ki make nan “liv” la; paske yo di “bay moun k ap fè vizyon yo, Pa wè; epi bay pwofèt yo, Pa pwofetize ban nou bagay ki dwat; pale ban nou bagay dous, pwofetize twonpri.” An 1863, Adventis Lawodise a te kòmanse yon pwosesis k ap ogmante nan akonplisman demann timoun mantè yo. Ezayi reprezante travay sa a kòm yon rejè ansyen chemen fondasyon Millerit yo, paske yo te di: “Soti sou chemen an, vire sou kote kite santye a, fè Sen Izrayèl la sispann devan nou.” Santye a, ki se chemen an, se ansyen chemen Jeremi yo.
Men sa Seyè a di konsa: Kanpe sou chemen yo, gade, epi mande pou ansyen santye yo, kote bon chemen an ye; mache ladan l, epi n ap jwenn repo pou nanm nou. Men yo te di: Nou p ap mache ladan l. Jeremi 6:16.
Rejè “timoun manti yo” fè kont “vye chemen” Jeremi yo se rejè mesaj Kri Minwi a, kote “repo” a jwenn, ki se tou “repo a ak rafrechisman an” yo pa t vle tande nan Ezayi, ki se tou rafrechisman mesaj lapli dènye a. Mesaj sa a se mesaj Kri Minwi a ki reprezante nan istwa Millerit yo e ki ilistre sou “tab” yo ki make nan yon “liv.” Rejè “timoun manti yo” fè kont mesaj Kri Minwi a reprezante pa dezi yo genyen pou “fè Sen Izrayèl la sispann parèt devan” yo. Premye vizyon Ellen White la, ke Alpha ak Omega ta sètènman itilize pou reprezante fen an, idantifye chemen moun jis yo, pandan li make limyè a nan kòmansman li epi li montre kiyès ki mennen “moun saj yo” rive jis nan bout chemen an.
“Yo te mete yon limyè klere dèyè yo nan kòmansman chemen an, e yon zanj te di m se te ‘rèl minwi a.’ Limyè sa a te klere sou tout longè chemen an, e li te bay limyè pou pye yo, pou yo pa bite.
“Si yo te kenbe je yo fikse sou Jezi, ki te devan yo menm, k ap dirije yo pou ale nan vil la, yo te an sekirite. Men, byento kèk ladan yo te vin bouke, epi yo te di vil la te byen lwen toujou, e yo te espere yo ta deja antre ladan l anvan sa. Lè sa a, Jezi te ankouraje yo lè Li leve bra dwat Li ki gen laglwa, epi soti nan bra Li te vini yon limyè ki t ap balanse anlè gwoup advantis la, epi yo te rele: ‘Alelouya!’ Gen lòt ankò ki te avèk prese nye limyè ki te dèyè yo a, epi yo te di se pa t Bondye ki te mennen yo soti byen lwen konsa. Limyè ki te dèyè yo a te etenn, sa ki te kite pye yo nan yon fènwa pafè; epi yo te bite, yo te pèdi je yo sou mak la ak sou Jezi, epi yo te tonbe sot sou chemen an desann nan mond nwa ak mechan ki te anba a.” Christian Experience and Teachings of Ellen G. White, 57.
Se te limyè Kri Mitan Lannwit la, ni nan kòmansman an ni nan fen an. Se te Jezi (Sen Izrayèl la) yo te swete pou l sispann rete devan yo. Limyè ki soti nan bra dwat gloriye Jezi a se te limyè Kri Mitan Lannwit la, jan sa te reprezante sou “tablo” yo ki te make nan “liv” la. Rejè “timoun k ap bay manti yo” te fè kont mesaj Kri Mitan Lannwit Kris la, ansanm ak chemen yo te dwe mache sou li a, te rale jijman Bondye sou yo pandan yo t ap tonbe soti sou chemen an. “Gwo miray” ki kraze toudenkou a se “miray” separasyon legliz ak leta a, ki detwi lè lwa dimanch ki pral vini byento a rive. Jijman sa a vini “toudenkou nan yon enstantane,” e li pral fèt “tankou kase yon veso potye ki kraze an moso.” Se jijman ki asosye ak vire senbòl satanik “sakrifis kontinyèl la” tèt anba, epi idantifye li kòm yon senbòl Kris la.
Se vre wi, vire bagay yo tèt anba nou fè a pral konsidere tankou labou bòs kizin an; paske èske zèv la va di de sila a ki fè li a: Li pa t fè m? osinon èske bagay ki fòme a va di de sila a ki fòme li a: Li pa t gen konprann? Ezayi 29:16.
« Sakrifis chak jou a » se verite pwofetik la ki mare ansanm kat vèsè yo nan Danyèl douz, ki idantifye diferans ki genyen ant mechan yo ak saj yo. « Sakrifis chak jou a » se verite a ke moun ki resevwa gwo awogans nan 2 Tesalonisyen rayi. « Sakrifis chak jou a » reprezante dezi « timoun manti yo » pou fè Sen Izrayèl la soti sou chemen yo. E pinisyon yo reprezante pa kraze yon veso bòsye; epi sa ki rete a se yon ilistrasyon sou kondisyon pèdi vyèj sòt yo, paske ak moso kase ki rete nan veso bòsye ki te kraze a, « p ap jwenn » « yon tichòk pou pran dife nan fwaye a, ni pou pran dlo avè l soti nan twou a. »
Tou de “dife” ak “dlo” se senbòl Sentespri a, menm jan lwil la ye nan parabòl dis vyèj yo. Lè Rèl Minwi a vini toudenkou nan yon sèl moman, jan sa te fèt nan reyinyon kan Exeter la nan mwa out 1844 la, sa ap enposib pou “timoun bay manti” yo jwenn okenn lwil (dlo oswa dife). Yo te rele yo pou yo “retounen” apre premye desepsyon an, menm jan Jeremi te fè a, men yo te refize.
Yo te jwenn pawòl ou yo, epi mwen manje yo; e pawòl ou te pou mwen lajwa ak kè kontan nan kè mwen; paske yo rele mwen pa non ou, O Senyè Bondye dèzame yo. Mwen pa t chita nan asanble moun k ap pase nan betiz yo, ni mwen pa t rejwi; mwen te chita pou kont mwen poutèt men ou; paske ou te ranpli mwen ak endiyasyon. Poukisa doulè mwen p ap janm fini, epi blesi mwen pa ka geri, li menm ki refize geri? Èske ou va tout bon pou mwen tankou yon moun k ap bay manti, tankou dlo ki disparèt? Se poutèt sa men sa Senyè a di: Si ou tounen, lè sa a m ap fè ou tounen ankò, epi w ap kanpe devan mwen; e si ou separe sa ki presye ak sa ki sal, ou va tankou bouch mwen; se pou yo tounen vin jwenn ou; men pa tounen ou menm al jwenn yo. E m ap fè ou pou pèp sa a tankou yon miray an kwiv byen fòtifye; e yo va goumen kont ou, men yo p ap genyen batay la sou ou; paske mwen avèk ou pou m sove ou ak pou m delivre ou, se Senyè a ki di sa. E m ap delivre ou anba men mechan yo, e m ap rachte ou anba men moun terib yo. Jeremi 15:16–21.
Jeremi reprezante sila yo ki te retounen apre premye desepsyon an. Sila yo ki te antre nan travay pou separe “sa ki presye a ak sa ki vil la”, afin pou yo “kanpe devan” Senyè a epi pou yo vin tankou “bouch” Senyè a. Se yo menm Danyèl reprezante nan chapit nèf la, kòm moun ki te konprann kondisyon gaye yo a, epi apre sa yo te priye lapriyè Levitik vennsis la. Se yo menm Danyèl, Jeremi ak gad Habakik yo reprezante, gad sa yo ki mete an kontrast ak “timoun k ap bay manti” yo. “Timoun k ap bay manti” yo, se yo menm tou “Sentespri Izrayèl la” te rele lè Li te di: “nan retounen ak repo nou va sove; se nan trankilite ak nan konfyans fòs nou va ye: men nou pa t vle”.
Bèl pyè presye Miller yo se verite ki reprezante sou tab Habakuk yo, ki reprezante eprèv mesaj Rèl Minwi a ki pwodui de klas adoratè. Senbòl rebelyon ki manifeste kont bèl pyè sa yo se “sakrifis tout tan an.” Miller te egzak nan konpreyansyon li sou “sakrifis tout tan an,” men konpreyansyon li te limite pa listwa li t ap viv ladan an, e bèl pyè li te abitye mete sou tab ki te nan mitan chanm li a kounye a ap briye dis fwa pi klere pase yo te briye lè Miller te premye mete yo sou tab li a. Kounye a yo nan yon kofrè ki pi gran, paske kofrè a kounye a reprezante pa sèlman Bib la, jan sa te ye nan epòk Miller la, men li kounye a reprezante ni Bib la ni Lespri Pwofesi a.
Se de temwen sa yo ki pwodui limyè eprèv la nan dènye jou yo, e se de temwen sa yo ki vin tounen yon chan batay prensipal nan dènye jou yo. Miller te wè batay la, paske nan rèv li yo te pran sèkèy li a (Bib la), epi yo te chire l. Jan, ki reprezante “moun saj yo” nan dènye jou yo, “te nan zile yo rele Patmos la, poutèt pawòl Bondye a, ak poutèt temwayaj Jezikri.” Jan t ap sibi pèsekisyon paske li te kwè mesaj ni Bib la ni ekriti Ellen White yo.
N ap kontinye egzamen verite yo ki reprezante pa vizyon Rivyè Ulai a, ki te desele an 1798, nan atik k ap vini an.
“Nou pa gen anyen pou nou pè konsènan lavni an, eksepte si nou ta bliye fason Seyè a te mennen nou, ak ansèyman Li nan istwa pase nou an.” Life Sketches, 196.