Nan Danyèl chapit uit la, yo bay Danyèl yon vizyon sou wayòm pwofesi biblik yo, epi apre sa li tande yon dyalòg selès ki prezante sou fòm yon kesyon ak yon repons.
Lè sa a, mwen tande yon sen t ap pale; epi yon lòt sen di sen sa a ki t ap pale a: Jiska kilè vizyon an va dire konsènan sakrifis kontinyèl la ak transgresyon devastasyon an, pou yo lage ni sanktyè a ni lame a pou yo pilonnen anba pye? Epi li di m: Jiska de mil twasan jou; apre sa, sanktyè a va pirifye. Daniel 8:13, 14.
Douz premye vèsè yo reprezante vizyon an, epi vèsè trèz ak katòz yo idantifye yon lòt vizyon. Menm jan ak de mo ebre diferan yo, ki toude tradui pa “wete,” ak de mo ebre diferan yo, ki toude tradui pa “tanp lan,” nan chapit uit liv Dànyèl la gen tou de mo ebre diferan, ki toude tradui pa “vizyon.”
Lè n ap pale de de mo yo tradui kòm “retire,” teyolojyen Advantis yo soutni ke toude mo yo dwe konprann nan sans “wete.” Lè n ap pale de de mo yo tradui kòm “tanp,” teyolojyen Advantis yo soutni ke toude mo yo dwe konprann kòm “tanp Bondye a”; epi lè n ap pale de de mo yo tradui kòm “vizyon,” teyolojyen Advantis yo, yon lòt fwa ankò, pase sou diferans ki genyen ant de mo yo. Diferans lan te ase enpòtan pou Danyèl, jis nan pwen li te fè espre sèvi ak de mo ebre ki trè diferan; se poutèt sa nou dwe idantifye epi respekte distenksyon sa a. Mo “vizyon” ki nan vèsè trèz la se mo ebre “chazon,” epi li vle di yon rèv, yon revelasyon, oswa yon orak—yon vizyon.
Mo “vizyon” an parèt dis fwa nan chapit uit liv Danyèl la, men li reprezante de mo ebre diferan. “Chazon,” ki parèt nan vèsè trèz, jwenn tou nan vèsè youn, apre sa de fwa nan vèsè de, natirèlman nan vèsè trèz, epi yon fwa nan vèsè kenz, disèt ak vennsis. Sèt nan dis fwa mo “vizyon” an parèt nan chapit uit liv Danyèl la, se mo “chazon” an, ki senpleman vle di “yon vizyon”.
Lòt twa fwa mo “vision” an parèt nan Danyèl chapit uit la, se mo ebre “mareh” la, ki vle di yon vizyon; oswa yon aparans. Nan chapit uit la, mo ebre “mareh” la tradui tou yon fwa pa kòm “vision,” men kòm “appearance,” konsa li idantifye pi pafètman sans mo a. Poukisa Danyèl te itilize de mo ebre diferan, ki tèlman pwòch nan sans yo, ke tradiktè yo ta trete yo kòm menm mo a? Èske sa gen enpòtans?
“Tout principe dans la parole de Dieu a sa place, chaque fait a sa portée. Et l’ensemble de l’édifice, dans sa conception et dans son accomplissement, rend témoignage à son Auteur. Un tel édifice, nul esprit, sinon celui de l’Infini, ne pouvait ni le concevoir ni le former.” Education, 123.
Repons pou dezyèm kestyon an se Wi, vrèman li gen enpòtans poukisa Dànyèl te fè distenksyon an; se poutèt sa, li vin responsablite etidyan pwofesi a pou chèche konprann premye kestyon an, ki mande poukisa Dànyèl te fè distenksyon an. Distenksyon li te fè yo konsènan mo yo tradui pa “tanp lan,” ak mo yo tradui pa “retire,” gen konsekans etènèl; kidonk, poukisa nenpòt moun ta espere mo yo tradui pa “vizyon” an gen mwens enpòtans? “Chak reyalite” gen “enfliyans pa li” “nan pawòl Bondye a,” epi li afekte “estrikti” pwofetik la, ansanm ak akonplisman pwofesi a lè li “egzekite.”
Kòm nou kòmanse konsidere mo « vizyon an », nan chapit uit la, yon « reyalite » ki gen « enpòtans » pou temwayaj Danyèl la, se kiyès ki te reponn kesyon ki nan Danyèl chapit uit, vèsè trèz la, ak pawòl sa yo: « Jiska de mil twasan jou; lè sa a, y ap netwaye tanp lan. »
Gen kat reyalite ki gen yon “enpak” dirèk sou chapit uit nan liv Danyèl la, e mwen gen entansyon trete yo. Youn se ke vizyon larivyè Oulay la te idantifye kòm yon pwofesi pou dènye jou yo, epi li se tou senbòl “konesans” liv Danyèl la ki te “louvri” nan “tan lafen an” an 1798.
“Gen yon nesesite pou yon etid ki pi pwòch anpil sou Pawòl Bondye a. Espesyalman, Daniel ak Revelasyon an ta dwe resevwa yon atansyon tankou pa janm anvan nan istwa travay nou an. Nou ka gen mwens pou nou di nan kèk domèn konsènan pouvwa women an ak papote a, men nou ta dwe atire atansyon sou sa pwofèt yo ak apot yo te ekri anba enspirasyon Lespri Bondye a. Sentespri a te òganize bagay yo konsa, ni nan bay pwofesi a, ni nan evènman ki dekri yo, pou anseye ke ajan imen an dwe rete andeyò je, kache nan Kris la, epi Senyè Bondye syèl la ansanm ak lalwa Li a dwe leve byen wo.”
“Li liv Dànyèl la. Fè vini nan lespri ou, pwen pa pwen, istwa wayòm yo ki reprezante ladan l yo. Gade chèf leta yo, konsèy yo, lame pwisan yo, epi wè kijan Bondye te aji pou rabese ògèy lèzòm, epi jete glwa imen nan pousyè a. Se Bondye sèl ki prezante kòm gran. Nan vizyon pwofèt la yo wè Li ap fè yon chèf pwisan desann epi Li mete yon lòt kanpe. Li revele kòm Monak linivè a, ki pral tabli wayòm etènèl Li a—Ansyen Jou yo, Bondye vivan an, Sous tout sajès, Souvren tan prezan an, Moun ki revele lavni an. Li epi konprann jan lòm pòv, jan li frajil, jan lavi li kout, jan li fasil pou l twonpe, jan li koupab, lè li leve nanm li bay vanite.”
“Sentespri a, pa mwayen Ezayi, dirije nou vè Bondye, Bondye vivan an, kòm prensipal objè atansyon nou—vè Bondye jan Li revele nan Kris la. ‘Paske yon timoun fèt pou nou, yon pitit gason ban nou; e gouvènman an va sou zepòl li; e y ap rele non li Mèvèy, Konseye, Bondye vanyan an, Papa etènèl la, Prens Lapè a’ [Ezayi 9:6].”
“Limyè Danyèl te resevwa dirèkteman nan men Bondye a te bay espesyalman pou dènye jou sa yo. Vizyon li te wè bò rivaj Ulaï ak Hiddekel, gwo larivyè Sinear yo, yo kounye a nan pwosesis akonplisman, e tout evènman yo te predi yo pral byento rive.”
“Considérez les circonstances de la nation juive lorsque les prophéties de Daniel furent données. Les Israélites étaient en captivité, leur temple avait été détruit, leur service du temple suspendu. Leur religion était centrée sur les cérémonies du système sacrificiel. Ils avaient fait des formes extérieures l’élément essentiel, tandis qu’ils avaient perdu l’esprit du vrai culte. Leurs services étaient corrompus par les traditions et les pratiques du paganisme, et, dans l’accomplissement des rites sacrificiels, ils ne regardaient pas au-delà de l’ombre vers la réalité. Ils ne discernaient pas le Christ, la véritable offrande pour les péchés des hommes. Le Seigneur agit de manière à conduire le peuple en captivité et à suspendre les services du temple, afin que les cérémonies extérieures ne deviennent pas la somme totale de leur religion. Leurs principes et leurs pratiques devaient être purifiés du paganisme. Le service rituel cessa afin que le service du cœur fût ravivé. La gloire extérieure fut ôtée afin que la réalité spirituelle fût révélée. »
“Nan peyi kote yo te an kaptivite a, pandan pèp la t ap tounen vin jwenn Seyè a ak repantans, Li te fè yo wè prezans Li. Yo pa t gen reprezantasyon ekstèn prezans Li; men reyon briyan Solèy Jistis la te klere nan lespri ak nan kè yo. Lè yo te rele Bondye nan imilyasyon yo ak nan detrès yo, yo te bay pwofèt Li yo vizyon ki te devwale evènman lavni yo—ranvèsman sila yo ki t ap oprime pèp Bondye a, vini Redanmtè a, ak tablisman wayòm etènèl la.” Manuscript Releases, volim 16, 333–335.
“Reyalite” vizyon larivyè Ulai a te bay pou dènye jou yo egzije pou yon etidyan pwofesi fè efò pou konprann sa li te anonse davans konsènan evènman yo ki reprezante nan vizyon an. “Bagay” pwofetik ki asosye ak vizyon larivyè Ulai a te “fòme” pa “Sentespri a” “ni nan bay pwofesi a, ni nan evènman yo dekri yo.” Sa k t ap pase ak yon pwofèt lè li resevwa yon vizyon, ansanm ak evènman pwofesi a pwofèt la idantifye yo, dwe etidye, avèk konesans ke toude se yon reprezantasyon pwofetik de sa ki pral akonpli nan dènye jou yo. Pasaj anvan an mete aksan sou lefèt ke nou ta dwe rekonèt ke Danyèl te nan kaptivite “sèt fwa” yo.
Danyèl reprezante sila yo ki rekonèt kaptivite yo nan fen twa jou edmi Revelasyon onz la, epi ki lè sa a tounen vin jwenn Senyè a avèk repantans, akonpli priyè Levitik vennsis la, separe sa ki presye a ak sa ki vilye a, epi apre sa Senyè a akonpli pwomès li pou l rasanble sila yo ki te gaye yo, pandan li manifeste tèt li ba yo. Lè sa a, “objè prensipal atansyon” yo se “Bondye jan li revele nan Kris la.”
“Pòtman” vizyon larivyè Oulayi a, ak fason li kontribye nan “estrikti” mesaj pwofetik la ki te “konsevwa” pa Kris la, se premye “reyalite” nou te konsidere yon ti tan; epi pasaj ki site a montre ke prensipal objektif nou dwe genyen se revelasyon Bondye a, jan li “revele nan Kris la.” Nan Danyèl chapit uit, Kris la pa prezante jan Ezayi te prezante L, lè Ezayi te fè konnen ke “yo pral rele non li Mèveye, Konseye, Bondye vanyan an, Papa etènèl la, Prens lapè a.” Nan Danyèl chapit uit, Bondye revele nan Kris la kòm Palmoni, ki vle di Mèveye ki Konte a, oswa Sila a ki Konte Sekrè yo.
“Reyalite” sa a mande pou yo chèche “pòte” non “Palmoni” a, ansanm ak fason non sa a kontribye nan “estrikti” ak “konsepsyon” pwofesi a. Yon twazyèm “reyalite” nan Danyèl chapit uit, ki ta dwe rekonèt, se ke se nan chapit sa a poto santral doktrinal mouvman Millerit la prezante. Pi klere bijou Miller la te jwenn nan vèsè katòz, e nou ta dwe chèche konprann “pòte” ke “reyalite” sa a genyen sou vizyon Rivyè Ulayi a, ki kounye a nan pwosesis akonplisman.
Nan rèv Miller la, lè yo te mete bwat la sou tab ki te nan mitan chanm li a, li te klere ak limyè solèy la; men nan dènye jou yo bwat la vin pi gwo e li klere dis fwa pi plis pase jan li te klere lè yo te mete l sou tab Miller la okòmansman. Ki sa ki genyen nan vizyon larivyè Ulai a, ki gen ladan poto santral mouvman Millerit la, ki fè limyè doktrin sa a ogmante dis fwa nan dènye jou yo? Ki sa ki revele nan dènye jou yo ki pa t revele nan tan lafen an an 1798? Ki sa ki “evènman yo” nan vizyon larivyè Ulai a, ke Sè White di “kounye a yo nan pwosesis akonplisman?”
Si nous rapprochons franchement ces trois premiers faits (la vision de l’Ulaï, le Christ révélé comme Palmoni et le pilier doctrinal central), nous devrions être disposés à accepter une prémisse simple qui influera sur notre étude de la vision du fleuve Ulaï. Ces faits réunis montrent à ceux qui veulent voir que le message qui fut descellé en 1798 était un message « suspendu au temps ». Sans l’élément de la prophétie temporelle prédictive, le message de Miller n’aurait pas existé.
Katriyèm “reyalite” ki gen rapò ak chapit sa a se ke Millerit yo te prezante yon mesaj ki te baze sou tan pwofetik. Pou mete aksan sou reyalite sa a, Bondye te revele nan Kris la, nan vèsè trèz ak katòz, kòm Mèveye Moun ki Resansè a (Palmoni). Lide ki fè konnen vizyon an te sèlman konsiste nan idantifye 22 oktòb 1844 kòm konklizyon de mil twa san jou vèsè katòz la, se voye dlo frèt sou revelasyon Bondye k ap revele atravè Kris la kòm Palmoni.
Teolojyen Advantis yo te travay avèk dilijans pou antere siyifikasyon kesyon vèsè trèz nan chapit uit liv Danyèl la, pou yo ka bay plat fab yo a gou yo te deside a, yon gou ki va kenbe moun ki pa gen konesans, ki gen zòrèy k ap grate, pou yo pa pran swen verite ki konekte ak poto santral Advantis la.
“Ekriti a ki, pi wo pase tout lòt yo, te sèvi ansanm kòm fondasyon ak poto mitan lafwa Advent la, se te deklarasyon sa a: ‘Jouk de mil twasan jou; lè sa a, y ap pirifye sanktyè a.’ [Daniel 8:14.] Pawòl sa yo te deja byen konnen pou tout moun ki te kwè nan retou byento Senyè a. Pa bouch dè milye moun, pwofesi sa a te repete kòm deviz lafwa yo. Tout moun te santi ke sou evènman yo te predi ladan l yo te depann pi bèl atant yo ak espwa yo te pi renmen yo. Yo te montre ke jou pwofetik sa yo t ap fini nan sezon otòn ane 1844. Menm jan ak rès mond kretyen an, Adventis yo, lè sa a, te kwè ke tè a, oswa yon pati ladan l, se te sanktyè a. Yo te konprann ke pirifikasyon sanktyè a se te pirifikasyon tè a pa dife gran dènye jou a, e ke sa t ap fèt nan dezyèm avènman an. Se poutèt sa yo te rive nan konklizyon ke Kris t ap retounen sou tè a an 1844.”
“Men lè tan ki te fikse a te pase, epi Senyè a pa t parèt. Kwayan yo te konnen Pawòl Bondye a pa t ka febli; fòk se nan entèpretasyon yo te bay pwofesi a erè a te ye; men kote erè a te ye? Anpil moun, avèk prese san reflechi, te koupe ne difikilte a lè yo te demanti ke 2300 jou yo te fini an 1844. Yo pa t ka bay okenn rezon pou sa, eksepte lefèt ke Kris pa t vini nan tan yo te espere l la. Yo te fè konnen ke si jou pwofetik yo te fini an 1844, lè sa a Kris ta dwe retounen pou l netwaye Tanp lan pa pirifikasyon tè a avèk dife; e kòm li pa t vini, jou yo pa t ka fini.”
“Pou aksepte konklizyon sa a, se te renonse ak ansyen kalkil peryòd pwofetik yo. Yo te jwenn 2300 jou yo te kòmanse lè kòmandman Atagzès la pou restorasyon ak rebati Jerizalèm te antre an vigè, nan sezon otòn ane 457 anvan Jezikri. Lè yo pran sa kòm pwen depa a, te gen yon amoni pafè nan aplikasyon tout evènman yo te anonse davans nan eksplikasyon peryòd sa a nan Danyèl 9:25–27. Swasantnèf semèn, premye 483 ane nan 2300 ane yo, te dwe rive jouk sou Mesi a, Sila ki Wen an; epi batèm Kris la ansanm ak onksyon li pa Sentespri a, nan ane 27 aprè Jezikri, te akonpli espesifikasyon an egzakteman. Nan mitan swasanndizyèm semèn nan, Mesi a te dwe retranche. Twa ane edmi apre batèm li, Kris la te kloure sou kwa, nan prentan ane 31 aprè Jezikri. Swasanndis semèn yo, oswa 490 ane yo, te dwe konsène espesyalman Jwif yo. Lè peryòd sa a te rive nan ekspirasyon li, nasyon an te sele rejè li te fè Kris la pa pèsekisyon disip li yo, epi apot yo te vire al jwenn moun lòt nasyon yo, nan ane 34 aprè Jezikri. Lè premye 490 ane nan 2300 yo te fini konsa, 1810 ane t ap rete. Depi ane 34 aprè Jezikri, 1810 ane yo pwolonje rive jouk 1844. ‘Lè sa a,’ zanj lan te di, ‘tanp lan va pirifye.’ Tout espesifikasyon ki te vini anvan yo nan pwofesi a te, san okenn dout, akonpli nan tan ki te fikse a. Avèk kalkil sa a, tout bagay te klè e ann amoni, eksepte lefètke yo pa t wè okenn evènman ki te koresponn ak pirifikasyon tanp lan te rive an 1844. Pou demanti ke jou yo te fini nan epòk sa a, se te lage tout kestyon an nan konfizyon, epi renonse ak pozisyon ki te deja tabli pa akonplisman pwofesi ki pa t ka fè okenn erè sou yo.”
“Men, Bondye te dirije pèp li a nan gran mouvman Advantis la; puisans li ak glwa li te akonpaye travay la, e li pa t ap pèmèt li fini nan tenèb ak desepsyon, pou yo ta denonse l kòm yon eksitasyon fo ak fanatik. Li pa t ap kite pawòl li a rete anvlope nan dout ak ensètitid. Malgre anpil moun te abandone kalkil yo te fè anvan sou peryòd pwofetik yo, e yo te nye jistès mouvman ki te baze sou sa, lòt moun pa t vle renonse ni a pwen lafwa yo ni a eksperyans yo, bagay Ekriti yo ak temwayaj Lespri Bondye a te soutni. Yo te kwè yo te adopte bon prensip entèpretasyon nan etid yo sou pwofesi yo, e ke se te devwa yo pou yo kenbe fèm verite yo te deja resevwa yo, epi pou yo kontinye nan menm demach rechèch biblik la. Avèk priyè sensè, yo te revize pozisyon yo, epi yo te etidye Ekriti yo pou dekouvri erè yo. Kòm yo pa t ka wè okenn erè nan kalkil yo te fè sou peryòd pwofetik yo, yo te vin pouse pou yo egzaminen sijè sanktyè a pi byen.” The Great Controversy, 409, 410.
Nan menm pasaj kote vizyon Rivyè Oulayi a idantifye a, Sè White fè nou konnen ke “gen bezwen pou yon etid pi pre toujou sou Pawòl Bondye a.” Teolojyen yo pral prezante sijè “peryòd pwofetik” la nan pasaj anvan an ki soti nan The Great Controversy a, tankou si “peryòd pwofetik” Sè White ap limite kòmantè li a se senk pwofesi ki reprezante andedan pwofesi de mil twasan ane a. Dayè, yo pretann, kat nan pwofesi sa yo adrese espesyalman nan pasaj la. Men, yon “etid pi pre toujou” sou sijè a montre ke ekspresyon “peryòd pwofetik” la, nan pliryèl, nan ekriti Sè White yo, pi egzakteman fè referans ak de pwofesi ki te dwe akonpli nan dat 22 oktòb 1844.
Gen senk pwofesi tan presi Gabriyèl te idantifye pou Danyèl ki fè pati de mil twasan ane yo. Premye a idantifye karantnèf ane, lè “lari yo ak miray yo t ap bati nan tan twoub.” Dezyèm nan se te batèm Kris la apre katsan katrevenntwa ane apati pwen depa a, 457 av. J.-K. Twazyèm nan se te krisifiksyon Li; katriyèm nan te idantifye lè levanjil la t ap ale bay moun lòt nasyon yo nan fen katsan katrevendis ane yo ki te mete apa espesyalman pou nasyon jwif la; epi senkyèm nan, e se sèlman senkyèm nan, pwofesi tan an, te fini 22 oktòb 1844. Kat pwofesi tan ki te vini anvan yo te fini byen lontan anvan 1844. Donk, kisa Sè White vle di an reyalite lè li sèvi ak ekspresyon “peryòd pwofetik yo” nan pliryèl la, ki te dwe fini an 1844?
Lè l ap adrese premye desepsyon Mileris yo, li idantifye repons pou kesyon sa a:
“Mwen te wè pèp Bondye a ap tann avèk lajwa, yo t ap chèche Seyè yo. Men, Bondye te gen lide pou l pwouve yo. Men li te kouvri yon erè nan kalkil peryòd pwofetik yo. Moun ki t ap tann Seyè yo pa t dekouvri erè sa a, e menm mesye ki te pi save yo, ki t ap opoze tan an, pa t rive wè li tou. Bondye te gen lide pou pèp Li a ta rankontre yon dezapwentman. Tan an te pase, epi moun ki te tann Sovè yo avèk yon atant plen lajwa te vin tris e dekouraje, tandiske moun ki pa t renmen aparisyon Jezi a, men ki te asepte mesaj la pa lakrent, te kontan dèske Li pa t vini nan tan yo te espere a. Pwofesyon yo pa t touche kè a ni pirifye lavi a. Pase tan an te byen kalkile pou revele kalite kè konsa. Se yo menm ki te premye vire do epi pase nan rizib sou moun ki te tris, ki te dezapwente yo, ki te vrèman renmen aparisyon Sovè yo. Mwen te wè sajès Bondye nan lefèt ke Li t ap pwouve pèp Li a epi Li t ap ba yo yon tès fouyan pou dekouvri sila yo ki t ap fè bak epi vire tounen nan lè eprèv la.”
“Jezi ak tout lame selès la te gade avèk senpati ak lanmou sou moun sa yo ki, avèk yon dous atant, te anvi wè Sila a nanm yo te renmen an. Zanj yo t ap plane bò kote yo, pou soutni yo nan lè eprèv yo. Moun sa yo ki te neglije resevwa mesaj ki soti nan syèl la te rete nan fènwa, epi kòlè Bondye te limen kont yo, paske yo pa t vle resevwa limyè Li te voye ba yo soti nan syèl la. Moun fidèl sa yo, ki te desi, e ki pa t kapab konprann poukisa Seyè yo a pa t vini, pa t rete nan fènwa. Yon lòt fwa ankò yo te mennen yo nan Bib yo pou yo fouye peryòd pwofetik yo. Men Seyè a te retire sou chif yo, epi erè a te esplike. Yo te wè peryòd pwofetik yo te rive jis nan 1844, e menm prèv yo te prezante pou montre peryòd pwofetik yo te fini an 1843, te pwouve yo t ap bout an 1844.” Early Writings, 235–237.
“Peryòd pwofetik” yo se te “peryòd pwofetik” ki “rive jouk 1844,” ke Millerit yo te okòmansman kwè yo te rive jouk 1843. “Peryòd pwofetik” ki te rive jouk 1844 yo, se te twa peryòd pwofetik,” epi yo tout reprezante sou tab Habakik yo. Youn nan twa peryòd yo senpleman “manyen” 1844, epi de lòt yo rive jouk 22 oktòb 1844. Mil twasan trannsenk jou yo te rive jouk nan premye jou menm nan 1844, lè premye desepsyon Millerit yo te rive, epi tan reta a te kòmanse, ni nan Habakik chapit de, ni nan parabòl dis vyèj yo nan Matye venkatrèz.
De mil tresan jou yo nan Danyèl chapit uit, vèsè katòz la, te rive jouk 22 oktòb 1844, epi de mil senk san ven ane yo, nan “sèt fwa” yo kont wayòm sid Jida a, te fini la tou. Palmoni prezante tèt li kòm Mèveye Moun k ap Konte a nan vèsè trèz Danyèl uit la, epi “estrikti” ak “konsepsyon” pwofetik li te mete devan apre sa a te gen ladan l omwen dis pwofesi tan ki te konekte youn ak lòt.
N ap kòmanse egzamine verite sa yo pi plis nan atik ki vin apre a.
“Kris te bay lemonn nan en leson ki devret grave dan lespri ek dan lame. ‘Sa se lavi eternel,’ li ti dir, ‘ki zot konn twa, sel vre Bondye, ek Zezi Kris, ki to finn anvwaye.’ Me Satan pe travay lor lespri imen, an dizan, Fer sa ouswa lot aksion, ek zot pou vinn kouma bann bondie. Atraver enn rezonnman tronper, li ti amenn Adam ek Ev pou dout Parol Bondye, ek pou ranplas li par enn teori ki ti mennen ver transgresion ek dezobeisans. Ek so sofism pe fer zordi seki li ti fer dan Edenn. Kan Kris ti vini dan nou lemonn, li ti swazir bann peser umil kouma fondasion so legliz. Li ti sey explik sa bann disip-la natir so rwayom ek so mision. Me zot konpreansion limite ti met enn restriksion lor li. Zot ti pe resevwar bann parol bann skrib ek bann Farizien, e alor boukou parmi seki zot ti krwar ti fos. Ek mem si Kris ti ena boukou keksoz pou dir zot, zot pa ti kapav tann boukou ladan ki li ti anvi kominik zot.”
“Kris jwenn relijye yo nan tan sa a tèlman plen ak santiman erone, ke pa gen plas nan lespri yo pou laverite. Avèk edikasyon yo bay la, anseyan yo melanje santiman ekriven enfidèl yo. Konsa yo simen move zèb nan lespri jèn yo. Yo bay ekspresyon a santiman ki pa ta dwe prezante ni devan jèn ni devan granmoun, san yo pa janm reflechi sou ki kalite semans y ap simen, ni sou rekòt y ap gen pou ranmase kòm rezilta.” Review and Herald, 3 jiyè 1900.