Tout pwofèt yo ap pale plis sou dènye jou yo pase sou jou kote yo te viv yo.
“Chak nan ansyen pwofèt yo te pale mwens pou pwòp epòk pa yo pase pou pa nou an, konsa pwofetizasyon yo rete an vigè pou nou. ‘Koulye a, tout bagay sa yo te rive yo kòm egzanp; epi yo ekri yo pou avètisman nou, nou menm sou ki fen mond lan rive.’ 1 Korentyen 10:11. ‘Se pa t pou tèt pa yo, men pou nou, yo t ap sèvi nan bagay sa yo, ki kounye a yo fè nou konnen pa mwayen moun ki te anonse nou levanjil la avèk Sentespri ki te voye desann soti nan syèl la; bagay sa yo menm zanj yo anvi fikse je yo sou yo.’ 1 Pyè 1:12”
“Bib la te rasanble epi mare ansanm trezò li yo pou dènye jenerasyon sa a. Tout gran evènman yo ak tout tranzaksyon solanèl nan istwa Ansyen Testaman an te repete tèt yo, e y ap repete tèt yo, nan legliz la nan dènye jou sa yo.” Selected Messages, liv 3, 338, 339.
Danyèl la ap reprezante pèp Bondye a, ki nan dènye jou yo dekouvri, atravè Pawòl pwofetik la, ke yo te gaye toupatou. Lè yo reveye devan reyalite sa a, yo oblije akonpli lapriyè Levitik vennsis la, ansanm ak lapriyè pou yo konprann dènye sekrè pwofetik la ki devwale jis anvan tan gras la fèmen, jan sa reprezante pa lapriyè Danyèl la nan chapit de a. Si epi lè yo antre nan eksperyans Danyèl la, zanj Gabriyèl la ap touche yo, enfòme yo, epi pale ak yo, nan bi pou ba yo “konpetans ak konpreyansyon.” Saj yo se sila yo ki “konprann” “ogmantasyon konesans lan” lè yon sekrè pwofetik devwale.
Epi li fè m konnen, li pale avè m, li di: O Danyèl, kounye a mwen vini pou m ba ou sajès ak konpreyansyon. Nan kòmansman siplikasyon ou yo, lòd la te soti, e mwen vini pou m fè ou konnen sa; paske ou renmen anpil; se poutèt sa, konprann bagay la, epi konsidere vizyon an. Danyèl 9:22, 23.
Vizyon yo te mande Danyèl pou l konsidere a se vizyon “mareh” aparans lan. Gabriyèl pa t fini travay yo te ba li nan chapit uit la lè yo te di l fè Danyèl konprann vizyon “mareh” la. Nan chapit nèf la, li retounen pou l fini entèpretasyon an. Nan chapit nèf la, Danyèl pa t ap viv ankò nan peryòd wayòm Babilòn nan, men nan istwa anpi Medo-Pès la.
Lè Gabriyèl enstwi Danyèl pou l “konprann sa a,” epi pou l “konsidere vizyon an,” li ap idantifye yon pwosesis separasyon mantal li vle Danyèl egzèse. Mo yo tradui kòm “konprann” ak “konsidere” yo se menm mo ebre a. Mo a se “biyn,” e li vle di separe nan lespri. Mo ebre ki tradui kòm “sa a” se “dabar,” e li vle di “pawòl la”. Se poutèt sa, Gabriyèl ap fè Danyèl, ak sila yo li reprezante nan dènye jou yo, konnen yo dwe byen separe Pawòl verite a.
Efòse pou w prezante tèt ou devan Bondye kòm yon moun li apwouve, yon ouvriye ki pa bezwen wont, k ap byen separe pawòl verite a. 2 Timote 2:15.
Mo “matter” la itilize tou pa Danyèl nan chapit dis, vèsè youn, kote li tradui twa fwa kòm “thing.”
Nan twazyèm ane Siris, wa Pès la, yon bagay te revele bay Danyèl, yo te rele Bèltechaza; e bagay la te vre, men tan ki te fikse a te long; epi li te konprann bagay la, e li te gen entèlijans sou vizyon an. Danyèl 10:1.
Nan vèsè a, mo “vizyon” an se vizyon “mareh” la, sa vle di aparans lan; epi Dànyèl te gen konpreyansyon ni sou bagay la (afè a), ni sou vizyon an tou (“mareh”). Nan vèsè venntwa chapit nèf la, Gabriyèl te enstwi Dànyèl pou l byen separe afè a ak vizyon an; epi nan vèsè youn chapit dis la, li gen konpreyansyon ni sou afè a (bagay la), ni sou vizyon an (“mareh”). Nan chapit nèf la, Gabriyèl ap fè Dànyèl konnen pou l rekonèt diferans lan (byen separe l) ant afè a ak vizyon an. Vizyon an se vizyon “mareh” la, epi “afè a,” oswa “bagay la,” se vizyon “chazon” an.
Nan chapit uit la, yo idantifye toude vizyon yo, epi yo remake yon diferans, paske Danyèl te vle konprann vizyon “chazon” an, men yo te bay Gabriyèl lòd pou fè Danyèl konprann vizyon “mareh” la. Pandan Gabriyèl ap kòmanse travay li pou fè Danyèl konprann “bagay la” ak “vizyon an”, li fè Danyèl konnen pou l byen remake se de vizyon diferan yo ye.
Epi li fè m konnen, li pale avè m, epi li di: O Danyèl, mwen vini kounye a pou m ba ou ladrès ak konpreyansyon. Depi nan kòmansman siplikasyon ou yo, lòd la te sòti, e mwen vini pou m fè ou konnen sa; paske ou renmen anpil anpil; se poutèt sa, konprann bagay la, epi konsidere vizyon an. Swasanndis semèn fikse sou pèp ou a ak sou vil sen ou a, pou fini ak transgresyon an, pou mete fen nan peche yo, pou fè ekspyasyon pou inikite, pou fè antre jistis etènèl, pou sele vizyon ak pwofesi, epi pou wen Sa ki Sen Anpil la. Se poutèt sa, konnen epi konprann, depi lè lòd la sòti pou restore epi pou bati Jerizalèm jouk rive sou Mesi a, Prens lan, pral gen sèt semèn ak swasantde semèn: lari a va rebati, ak miray la tou, menm nan tan twoub. E apre swasantde semèn yo, y ap retranche Mesi a, men se pa pou tèt li: epi pèp prens ki gen pou vini an va detwi vil la ak sanktyè a; e fen li va vini avèk yon inondasyon, e jouk nan fen lagè a, dezolasyon yo fikse. E li va konfime alyans lan avèk anpil moun pandan yon semèn: e nan mitan semèn nan li va fè sakrifis la ak ofrann lan sispann, epi poutèt gaye abominasyon yo li va fè l vin tounen yon dezolasyon, jis rive nan konsomasyon an, e sa ki fikse a va vide sou sa ki dezole a. Danyèl 9:22–27.
Gabriyèl te swete Danyèl rekonèt ke eleman ki soti ni nan vizyon “chazon” an ni nan vizyon “mareh” la t ap reprezante nan entèpretasyon li te bay Danyèl la. Entèpretasyon an t ap trete toude vizyon yo, e se te responsablite Danyèl pou li byen separe vizyon ki te konsène pilonnen tanp lan ak lame a, ak vizyon ki te mennen nan aparisyon Kris la nan Kote ki Pi Sen an nan dat 22 oktòb 1844.
Gabriyèl fè konnen ke, apati dekrè Atagzès la an 457 anvan Jezikri, t ap gen katsan katrevendis ane ki te “koupe” sou de mil twasan ane vizyon aswè ak maten yo, ki te espesyalman pou Jwif yo. Nan vèsè ki fenk site yo, mo “detèmine” a parèt twa fwa, men se de mo ebre diferan ki toude tradui kòm “detèmine” nan vèsè sa yo. Premye fwa yo mansyone “detèmine” se nan vèsè vennkat la, e mo ebre sa a se “chathak”, ki vle di “koupe”.
Li montre ke yo te bay pèp Izrayèl la yon peryòd pwobasyon ki te kòmanse ak twazyèm dekrè Atagzèksès la, e ki t ap fini ak lapidasyon Etyèn nan ane 34 aprè Jezikri. Kat san katrevendis ane yo te “koupe,” e yo te reprezante yon peryòd pwofetik ki pi kout anndan pwofesi ki pi long de de mil twasan ane. Nimewo “kat san katrevendis” la se yon senbòl tan pwobasyon, jan Jezi te rann temwayaj sou sa.
Lè sa a, Pyè vin jwenn li, li di: Seyè, konbyen fwa frè m nan va peche kont mwen, epi m ap padonnen li? èske jouk sèt fwa? Jezi di li: Mwen pa di ou, jouk sèt fwa; men, jouk swasanndis fwa sèt. Matye 18:22.
Gen yon fen nan padon, e fen sa a reprezante pa nimewo “kat-san-katreven-dis.” “Kat-san-katreven-dis” ane yo reprezante yon peryòd pwobasyon pou Jwif yo depi delivrans yo jiskaske yo ranpli mezi tan pwobasyon yo lè yo te kalonnen Etyèn ak wòch. “Kat-san-katreven-dis” ane yo tou gen rapò ak madichon “sèt fwa” ki nan Levitik vennsis. Gen sèlman de kote nan Bib la ki fè referans ak tè a k ap jwi saba li yo. Premye a twouve nan Levitik vennsis.
Men, si malgre tout sa nou pa koute m, men n ap mache kont mwen, lè sa a mwen menm tou m ap mache kont nou ak kòlè; e mwen menm, wi, mwen menm, m ap pini nou sèt fwa pou peche nou yo. N ap manje chè pitit gason nou yo, e n ap manje chè pitit fi nou yo. M ap detwi wo plas nou yo, m ap kraze zidòl nou yo, m ap voye kadav nou sou kadav zidòl nou yo, e nanm mwen ap gen degoutans pou nou. M ap fè lavil nou yo tounen dezè, m ap lage tanp nou yo nan destriksyon, e mwen p ap pran plezi nan bon sant ofrann santi bon nou yo. M ap fè peyi a tounen dezolasyon; e lènmi nou yo ki rete ladan l ap sezi devan sa. M ap gaye nou nan mitan nasyon yo, e m ap rale nepe dèyè nou; peyi nou ap vin dezole, e lavil nou yo ap tounen dezè. Lè sa a, peyi a va jwi saba li yo, toutotan li rete dezole, pandan nou nan peyi lènmi nou yo; wi, lè sa a peyi a va repoze, e li va jwi saba li yo. Toutotan li rete dezole, li va repoze; paske li pa t repoze pandan saba nou yo, lè nou t ap viv sou li. Levitik 26:27–35.
Pinisyon «sèt fwa» a, ki mansyone kat fwa nan chapit vennsis la, montre ke lè pèp Bondye a gaye toupatou, lè sa a peyi a ap «jwi saba li yo». Danyèl ak twa mesye vanyan yo te gaye nan peyi lènmi yo an akonplisman madichon Moyiz la, e dispèsyon swasanndis ane a te yon leson senbolik vizib sou dispèsyon de mil senksan ven ane yo. Se te yon leson pwofetik vizib, menm jan ak twazan edmi sechrès Eli a pandan pèsekisyon Jezabèl la. Twazan edmi sa yo te reprezante twazan edmi pwofetik, ki te egal mil desan swasant ane dominasyon pap la, depi ane 538 jouk rive 1798. Swasanndis ane yo te yon senbòl «sèt fwa» yo, menm jan twazan edmi yo te yon senbòl dezè mil desan swasant ane yo. Swasanndis ane kaptivite Danyèl la, jan Jeremi te idantifye yo, te reprezante «kat san katrevendis» ane.
Epi Seyè a, Bondye zansèt yo, te voye jwenn yo pa mwayen mesaje li yo, li leve granmaten, li voye yo, paske li te gen konpasyon pou pèp li a ak pou kote li rete a. Men yo te pase mesaje Bondye yo nan betiz, yo te meprize pawòl li yo, yo te maltrete pwofèt li yo, jouk lè kòlè Seyè a leve kont pèp li a, jiskaske pa t gen okenn gerizon ankò. Se poutèt sa, li fè wa Kaldeyen yo vini sou yo; wa sa a touye jenn gason yo ak nepe nan kay sanktyè yo a, li pa t gen pitye ni pou jenn gason ni pou jenn fi, ni pou granmoun ni pou moun ki te koube anba chay laj; li lage yo tout nan men li. Tout veso kay Bondye a, kit gwo kit piti, trezò kay Seyè a, trezò wa a ak trezò chèf li yo, li mennen tout bagay sa yo Babilòn. Yo boule kay Bondye a, yo kraze miray Jerizalèm nan, yo boule tout palè li yo ak dife, epi yo detwi tout bèl veso ki te ladan yo. Moun ki te chape anba nepe a, li depòte yo Babilòn; la yo te vin sèvitè pou li menm ak pou pitit gason li yo jouk lè wayòm Pès la pran pouvwa a, pou pawòl Seyè a te di pa bouch Jeremi a te ka akonpli, jiskaske peyi a te jwi repo saba li yo; tout tan li te rete tounen yon dezè, li te kenbe saba, pou swasanndis ane yo te ka rive bout yo. Kounye a, nan premye ane Siris, wa peyi Pès la, pou pawòl Seyè a te pale pa bouch Jeremi a te ka akonpli, Seyè a eksite lespri Siris, wa peyi Pès la, yon fason pou li fè yon pwoklamasyon nan tout wayòm li an, epi li mete l alekri tou, li di: Men sa Siris, wa peyi Pès la, di: Seyè a, Bondye syèl la, ban mwen tout wayòm latè yo; epi li ban m lòd pou m bati yon kay pou li Jerizalèm, ki nan Jida. Kilès nan nou ki fè pati tout pèp li a? Se pou Seyè a, Bondye li a, avèk li, epi se pou li monte. 2 Kwonik 36:15–23.
De sèl referans ki nan Bib la konsènan tè a k ap jwi saba li yo gen rapò ak dispèsyon pèp Bondye a ak swasanndizan kaptivite a, ki te reprezante yon peryòd tan ki t ap pèmèt tè a jwi saba li yo. Sa te egal ak kantite saba Jwif yo pa t kite tè a jwi nan repo. Tè a ki te repoze pandan swasanndizan an te reprezante kantite total ane rebelyon kont kòmandman ki te mande pou yo kite tè a repoze a te dire. Yon kalkil senp montre ke nan “kat-san-katrevendis” ane rebelyon, t ap gen yon total swasanndizan kote tè a pa t repoze.
Kat san katrevenndis ane te retranche depi dan de mil trwa san lannen yo, kòm enn peryòd delagràs pou bann Jwif yo, e sa “kat san katrevenndis” lannen an ena enn koneksyon dirèk avek dispèsyon “sèt fwa” Levitik vennsis la.
Vizyon “chazon” konsèn foulman anba pye a ak vizyon “mareh” konsèn aparisyon an nan fen de mil twa san ane yo, yo diferan youn ak lòt, men yo gen yon koneksyon dirèk. Menm jan ak Danyèl, pèp Bondye a dwe byen separe de vizyon sa yo, pandan y ap an menm tan rekonèt koneksyon yo genyen youn ak lòt. Swasanndis ane kaptivite yo, ki te mennen nan twa dekrè ki te pèmèt Jwif yo retounen epi rebati Jerizalèm, te reprezante “kat san katrevendis” ane rebelyon pa Jwif yo kont alyans ki te egzije pou yo kite tè a repoze.
Lè twazyèm dekrè a te idantifye opòtinite yo pou yo retounen epi rebati, yo te resevwa “kat san katrevendis” ane kòm yon tan pwobasyon, pandan yo t ap sibi yon tès pandan menm peryòd tan dezobeyisans yo te mennen nan destriksyon Jerizalèm ak gaye yo toupatou. Nan fen dezyèm “kat san katrevendis ane” yo, dezobeyisans yo t ap yon lòt fwa ankò pote destriksyon Jerizalèm ak gaye yo pami moun lòt nasyon yo.
Dispersyon kaptivite swasanndizan an te vini apre “kat san katrevendis” ane rebelyon, epi apre kaptivite swasanndizan sa a te gen ankò yon lòt “kat san katrevendis ane” rebelyon anplis.
Premye peryòd “kat san katrevendis” ane a, ki te mennen nan swasanndis ane repo tè a, te rive nan konklizyon li avèk destriksyon Jerizalèm. Lè “kat san katrevendis” ane yo, ki te retranche nan de mil twasan ane yo, te rive nan fen yo, Jerizalèm te detwi ankò, paske Jezi toujou ilistre fen yon bagay pa kòmansman yon bagay.
Soixante-dix ane kaptivite Izrayèl literal nan Babilòn literal la te yon senbòl dispèsyon an “sèt fwa”, epi Sè White idantifye ke swasanndis ane kaptivite Izrayèl literal nan Babilòn literal la te yon tip mil desan swasant ane kaptivite Izrayèl espirityèl la nan Babilòn espirityèl la.
“Legliz Bondye a sou tè a te vrèman nan kaptivite pandan long peryòd pèsekisyon san rete sa a, menm jan pitit Izrayèl yo te kenbe an kaptivite nan Babilòn pandan peryòd ekzil la.” Prophets and Kings, 714.
Mil de san swasant ane yo lane yo, depi lane 538 rive 1798, te yon tip “sèt tan” yo. Nan fen swasant-dis lane yo, Jwif yo te retounen pou restore ak rebati Jerizalèm. Retou yo pandan twa dekrè yo te make kòmansman an (457 av. J.-K.) nan de mil twasan lane vizyon “mareh” la, ki te mennen nan aparisyon Kris la nan Kote ki Pi Sen an, 22 oktòb 1844. Twa dekrè yo te make kòmansman peryòd pwofetik la, e tout twa dekrè yo te nesesè pou kòmanse peryòd pwofetik la, byenke yo te kòmanse retounen ak rebati avèk premye dekrè Siris la.
“Nan setyèm chapit Esdras la yo jwenn dekrè a. Vèsè 12−26. Se Atagzèsès, wa peyi Pès la, ki te pibliye li nan fòm ki pi konplè li an 457 anvan Jezikri. Men, nan Esdras 6:14 yo di kay Senyè a nan Jerizalèm te bati ‘dapre kòmandman [‘dekrè,’ nan maj la] Siris, Dariyis, ak Atagzèsès, wa peyi Pès la.’ Twa wa sa yo, lè yo te inisye, reyafime, epi konplete dekrè a, te mennen li nan pèfeksyon pwofesi a te egzije pou make kòmansman 2300 ane yo. Lè yo pran 457 anvan Jezikri, lè dekrè a te konplete a, kòm dat kòmandman an, yo te wè tout espesifikasyon pwofesi a konsènan swasanndis semèn yo te akonpli.” The Great Controversy, 326.
Soti nan 1798 rive nan 1844, twa zanj Revelasyon yo te antre nan listwa pwofetik la; e menm jan twa dekrè yo te make kòmansman pwofesi de mil twasan (2300) ane yo, twa zanj sa yo te make konklizyon pwofesi a. Peryòd pwofetik la te fini avèk rive twazyèm zanj lan, menm jan li te kòmanse avèk rive twazyèm dekrè a, paske Jezi toujou idantifye fen yon bagay ak kòmansman yon bagay.
Juif yo te kòmanse retounen anba premye dekrè a, e nan istwa dezyèm dekrè a yo te fini tanp lan. Twazyèm zanj lan te rive 22 oktòb 1844, e anvan dat sa a Millerit yo te fini tanp espirityèl yo a, ke yo te sòti nan Babilòn espirityèl pou yo rebati. Li te dwe fini, paske 22 oktòb 1844 mesaje alyans lan te gen pou vini toudenkou nan tanp li. Tanp sa a se te pèp Millerit la ki te antre nan alyans 22 oktòb 1844, e ke Pyè idantifye kòm yon tanp.
Nou menm tou, tankou wòch vivan, yo ap bati nou kòm yon kay espirityèl, yon prètriz sen, pou nou ofri sakrifis espirityèl, ki agreyab devan Bondye pa Jezi Kris. 1 Pyè 2:5.
Tanp Millerit la te bati soti nan 1798 rive 1844, sa ki fè karannsis ane, oswa pwofetikman twa jou; paske Kris te fè konnen li pran twa jou pou leve yon tanp.
Epi fèt Delivrans Jwif yo te pwoche, epi Jezi monte Jerizalèm. Li jwenn nan tanp lan moun ki t ap vann bèf, mouton ak pijon, ansanm ak moun ki t ap chanje lajan yo, chita la. Lè sa a, li fè yon fwèt ak ti kòd, li mete yo tout deyò nan tanp lan, ansanm ak mouton yo ak bèf yo; li vide lajan moun ki t ap chanje yo, li chavire tab yo; epi li di moun ki t ap vann pijon yo: Wete bagay sa yo isit la; pa fè kay Papa m nan tounen yon kay komès. Lè sa a, disip li yo sonje sa ki te ekri a: Zèl pou kay ou a devore mwen. Lè sa a, Jwif yo reponn, yo di li: Ki siy ou montre nou, dèske ou ap fè bagay sa yo? Jezi reponn, li di yo: Kraze tanp sa a, epi nan twa jou m ap leve l ankò. Lè sa a, Jwif yo di: Yo pase karannsis ane ap bati tanp sa a, epi ou menm, ou pral rebati l nan twa jou? Men, li t ap pale konsènan tanp kò li. Jan 2:13–21.
Sè White idantifye ke lè mesaje alyans lan te vini toudenkou nan tanp li a, jan sa reprezante nan liv Malachi a, prediksyon an te akonpli lè Kris te netwaye tanp lan, jan sa fèk idantifye nan pasaj Jan an.
“Nan netwaye tanp lan anba men achtè ak vandè mond lan, Jezi te anonse misyon Li pou l netwaye kè a anba salte peche a,—anba dezi tè sa yo, anba konvoitiz egoyis yo, anba move abitid yo, ki gate nanm nan. ‘Men m ap voye mesaje m nan, e li pral pare chemen an devan mwen; epi Seyè a, nou menm n ap chèche a, pral vini toudenkou nan tanp li a, menm mesaje alyans lan, nou menm nou pran plezi nan li a: men li pral vini, se Senyè ki gen tout lame yo ki di sa. Men, kiyès ki ka sipòte jou vini li a? e kiyès ki va rete kanpe lè li parèt? paske li tankou dife rafinè a, e tankou savon moun k ap blanchi twal yo: Epi li va chita tankou yon rafinè ak yon moun k ap pirifye ajan; e li pral pirifye pitit gason Levi yo, e li pral netwaye yo tankou lò ak ajan, pou yo ka ofri bay Senyè a yon ofrann nan lajistis. Malachi 3:1–3.’ The Desire of Ages, 161.”
Tanp lan nan Jan chapit de a te pran karannsis ane pou bati, epi Jezi te di Li t ap leve tanp ki te detwi a nan twa jou. Depi 1798 rive 1844, se karannsis ane; epi sa idantifye rive twa zanj yo (jou yo) nan Revelasyon katòz la, ki te deja prefigire pa twa dekrè yo ki te kòmanse pwofesi de mil twasan ane a. Karannsis ane sa yo se peryòd kote Kris te leve tanp Millerit la, paske anvan epòk sa a, tanp espirityèl la ak Izrayèl espirityèl la te fin pile anba pye pa Babilòn espirityèl la.
Lè Kris te netwaye tanp lan nan fèt Delivrans lan, nan kòmansman sèvis li, li t ap akonpli pwofesi Mesaje Alyans lan ki vini toudenkou nan tanp li a, jan sa prezante nan Malachi. Nan dat 22 Oktòb 1844, Kris te vini toudenkou nan tanp li a, e sa te pran li karant-sis ane pou l rebati tanp li ki te kraze a.
“Vini Kris la kòm gran prèt nou an nan kote ki pi sen an, pou pirifikasyon tanp lan, jan sa parèt nan Danyèl 8:14; vini Pitit lòm nan bò kote Ansyen Jou yo, jan sa prezante nan Danyèl 7:13; epi vini Senyè a nan tanp li a, jan Malachi te pwofetize l la, se deskripsyon menm evènman an; epi sa reprezante tou pa vini nonm marye a nan maryaj la, jan Kris dekri l nan parabòl dis vyèj yo, nan Matye 25.” The Great Controversy, 426.
Premye endiyasyon an te fini an 1798, epi fen dènye endiyasyon an te an 1844. Kòmansman peryòd karantsis ane a, kote Kris te leve tanp milerit la, te ilistre fen an; paske ni kòmansman an ni fen an te make pa konklizyon endiyasyon Bondye kont pèp Li a, paske Jezi toujou idantifye fen yon bagay ak kòmansman yon bagay.
N ap kontinye etid nou sou enstriksyon Gabriyèl te bay Dànyèl la nan atik k ap vini an.
“Liv Revelasyon an dwe louvri devan pèp la. Anpil moun yo te anseye ke se yon liv sele, men li sele sèlman pou sila yo ki rejte verite ak limyè. Verite li genyen yo dwe pwoklame, pou moun yo ka gen yon opòtinite pou yo prepare pou evènman ki tèlman pre pou rive. Mesaj Twazyèm Zanj lan dwe prezante kòm sèl espwa pou delivrans yon mond k ap peri.”
“Les périls des derniers jours sont sur nous, et, dans notre œuvre, nous devons avertir le peuple du danger dans lequel il se trouve. Que les scènes solennelles que la prophétie a révélées comme devant bientôt se produire ne soient pas laissées sans être abordées. Nous sommes les messagers de Dieu, et nous n’avons pas de temps à perdre. Ceux qui veulent être des collaborateurs de notre Seigneur Jésus-Christ manifesteront un profond intérêt pour les vérités contenues dans ce livre. Par la plume et par la voix, ils s’efforceront de rendre claires les choses merveilleuses que Christ est venu du ciel révéler.” Signs of the Times, 4 juillet 1906.