Dezyèm jenerasyon Advantis Laodise a te rive an 1888, epi jenerasyon sa a reprezante senbolikman nan Ezekyèl chapit uit, kòm dezyèm abominasyon an, ki reprezante pa “chanm imaj li yo.”

Mwen antre, mwen wè; epi gade, tout fòm bèt k ap rale sou vant, tout bèt abominab, ak tout zidòl kay Izrayèl la, te grave sou miray la toupatou ozalantou. E devan yo te kanpe swasanndis mesye pami ansyen kay Izrayèl la, e nan mitan yo te kanpe Jaazanya, pitit gason Chafan an; chak mesye te gen lansanwa li nan men li, e yon nwaj lansan epè t ap monte. Lè sa a li di m: Pitit lòm, èske ou wè sa ansyen kay Izrayèl la ap fè nan fènwa a, chak moun nan chanm imaj li yo? Paske yo di: Seyè a pa wè nou; Seyè a abandone tè a. Ezekyèl 8:10–12.

Chanm imajri yo reprezante sekrè mechanste ki nan kè moun yo yo dekri kòm ansyen yo; e yo mennen menm mechanste sa a non sèlman nan chanm lespri pa yo, men tou nan chanm sanktyè Bondye a.

Pa manje pen moun ki gen move je a, ni pa anvi manje bon gou li yo; paske jan li kalkile nan kè li, se konsa li ye: “Manje, bwè,” li di ou; men kè li pa avèk ou. Pwovèb 23:6, 7.

Mechan mechanste imajri yo ekri ni sou mi tanp lan ni sou mi lespri ansyen yo. Chanm sekrè imajri yo nan dezyèm abominasyon an nan Ezekyèl chapit uit la reprezante dezyèm jenerasyon Advantis Laodise a, epi pami kat abominasyon yo, se dezyèm abominasyon an ki pran plis tan pou mete anfas yon rebelyon kolektif, byenke tout kat abominasyon yo prezante kòm zak mesye ki te sipoze gadò pèp la.

“Mak delivrans lan te mete sou moun sa yo ‘k ap soupi e k ap rele pou tout abominasyon k ap fèt yo.’ Kounye a, zanj lanmò a ap sòti, jan yo reprezante l nan vizyon Ezekyèl la pa mesye ki te gen zam pou masakre yo, yo menm yo te bay lòd sa a: ‘Touye nèt granmoun kou jèn, tifi, timoun piti, ak fanm; men pa pwoche kote okenn moun ki gen mak la sou li; e kòmanse nan sanktyè pa Mwen an.’ Pwofèt la di: ‘Yo te kòmanse ak granmoun aje yo ki te devan kay la.’ Ezekyèl 9:1–6. Travay destriksyon an kòmanse nan mitan sila yo ki te fè pwofesyon yo se gadyen espirityèl pèp la. Fo vijilan yo se premye k ap tonbe. Pa gen pèsonn pou gen pitye ni pou epaye. Gason, fanm, jènfi, ak timoun piti peri ansanm.” The Great Controversy, 656.

Rebelyon ki make aparisyon dezyèm jenerasyon an make a asosye espesyalman ak lidèchip Advantis laodise a, jan sa te akonpli nan reyinyon Konferans Jeneral Minneapolis la an 1888. Li reprezante pa ekspresyon “ansyen kay Izrayèl la” epi tou pa “swasanndis mesye yo.” Se te swasanndis ansyen ki te asosye ak travay Moyiz la, e dezyèm gwoup disip Jezi a te konpoze de swasanndis mesye. “Swasanndis” reprezante lidèchip, menm jan ak “ansyen yo.” Dezyèm abominasyon an mete yon anfaz espesyal sou lidèchip la, epi lè li fè sa, li mete anfaz la sou abominasyon an kòm yon bagay ki asosye ak yon rebelyon kòporatif lidèchip la.

Nan mitan swasanndis ansyen yo te kanpe “Jaazania, pitit gason Chafan.” Non “Jaazania” a vle di “Bondye tande”, e li reprezante yon dirijan ki te leve nan rebelyon nan moman menm kote Bondye t ap pale; paske li te tande Bondye, men li te refize koute, paske li te deklare Bondye te abandone pèp li a, e Bondye pa t wè sa k t ap pase nan chanm sekrè yo. Jaazania te “pitit gason Chafan,” e non “Chafan” vle di “kache”. Kontèks dezyèm jenerasyon an reprezante yon rebelyon nan mitan dirijan yo, ki te leve nan rebelyon nan moman menm kote Bondye t ap pale, e yo te kwè Bondye pa t wè ni pran swen aksyon yo.

Sè White te rapòte yo te montre li konvèsasyon dirijan Advantis Lawodise yo pandan Konferans Jeneral 1888 la. Nan Konferans Jeneral 1888 la, Bondye te montre Sè White reyinyon dirijan yo t ap fè pami yo menm lè yo te panse Bondye pa t ap koute. La, nan sekrè chanm yo, yo te pale mal kont Sè White, pitit gason li, ak Ansyen Jones ak Waggoner. Yo te kwè yo te kapab pale lib, paske Bondye pa t ka wè yo nan katye prive yo; men Bondye te montre pwofetès la menm konvèsasyon sa yo. Yo te nan yon reyinyon kòporatif, e selon enspirasyon yo t ap tande mesaj lapli ta a, men yo te refize tande.

Ki sa ki te pwodui yon lidèchip ki te manifeste yon rebelyon konsa, ouvètman, an 1888, yon rebelyon ke Sè White te konpare ak rebelyon Kore, Datan ak Abiram?

“Lè ou va resevwa limyè nan men Sentespri a, ou va wè tout mechanste sa ki te fèt Minneapolis la jan li ye a, jan Bondye menm wè l. Si mwen pa janm wè ou ankò nan mond sa a, se pou ou asire w ke mwen padone ou pou lapenn, detrès, ak chay nanm ou te mete sou mwen san okenn rezon. Men, poutèt nanm pa ou, poutèt Sila a ki te mouri pou ou, mwen vle pou ou wè epi konfese erè ou yo. Ou te mete tèt ou ansanm ak moun ki te reziste Lespri Bondye a. Ou te genyen tout prèv ou te bezwen yo pou wè ke Seyè a t ap travay atravè Frè Jones ak Waggoner; men ou pa t resevwa limyè a; epi apre santiman ou te bay plas yo, apre pawòl ou te pale kont laverite a, ou pa t santi ou pare pou konfese ke ou te fè sa ki mal, ke mesye sa yo te gen yon mesaj ki soti nan Bondye, e ke ou te meprize ni mesaj la ni mesaje yo.”

“Mwen pa janm wè anvan sa, nan mitan pèp nou an, yon konfyans nan tèt pa li ki tèlman fèm ansanm ak yon refi pou resevwa epi rekonèt limyè, tankou sa ki te parèt nan Minneapolis. Yo te montre m ke pa t ap gen menm youn nan gwoup la ki te nouri lespri ki te parèt nan reyinyon sa a ki t ap resevwa ankò limyè klè pou disène valè presye verite yo te voye ba yo soti nan syèl la, jiskaske yo te imilye ògèy yo epi yo te konfese ke se pa t Lespri Bondye ki t ap dirije yo, men lespri ak kè yo te ranpli ak prejije. Senyè a te vle pwoche bò kote yo, pou beni yo epi geri yo anba rebelyon yo, men yo pa t vle koute. Se menm lespri a ki te pouse Koré, Datan, ak Abiram. Mesye sa yo ann Izrayèl te detèmine pou reziste tout prèv ki t ap montre yo yo te nan erè, epi yo te kontinye, toujou kontinye, nan chemen dezafeksyon yo a, jouk anpil lòt te detounen pou mete tèt ansanm avèk yo.”

«Ki moun sa yo te ye? Se pa t fèb yo, se pa t inyoran yo, se pa t moun ki pa t eklere yo. Nan rebelyon sa a, te gen de san senkant chèf ki te gen renome nan asanble a, moun ki te gen repitasyon. Ki temwayaj yo te bay? “Tout asanble a sen, chak moun ladan yo, e Seyè a nan mitan yo; poukisa, donk, nou menm nou leve tèt nou anlè asanble Seyè a?” [Resansman 16:3]. Lè Kora ak konpayon li yo te peri anba jijman Bondye a, pèp la, moun yo te twonpe yo, pa t wè men Seyè a nan mirak sa a. Tout asanble a, nan denmen maten an, te akize Moyiz ak Arawon, yo te di: “Nou touye pèp Seyè a” [Vèsè 41], epi epidemi an te tonbe sou asanble a, e plis pase katòz mil moun te peri.»

“Lè m te pran desizyon pou m kite Minneapolis, zanj Senyè a te kanpe bò kote m epi li di: ‘Pa konsa; Bondye gen yon travay pou ou fè nan kote sa a. Pèp la ap repwodui rebelyon Kore, Datan, ak Abiram. Mwen mete ou nan pozisyon ki apwopriye pou ou a, yon pozisyon moun ki pa nan limyè a pap rekonèt; yo pap pran an konsiderasyon temwayaj ou; men Mwen pral avèk ou; gras Mwen ak pouvwa Mwen pral soutni ou. Se pa ou yo meprize, men mesaje yo ak mesaj Mwen voye bay pèp Mwen an. Yo montre mepri pou pawòl Senyè a. Satan bouche je yo epi li detounen jijman yo; epi sof si chak nanm repanti de peche sa a, endepandans sa a ki pa sanktifye e ki ap fè Lespri Bondye a ensilt, yo pral mache nan fènwa. M ap retire gwo lanp lan nan plas li sof si yo repanti epi yo konvèti, pou M ta geri yo. Yo bouche vizyon espirityèl yo. Yo pa t vle pou Bondye manifeste Lespri Li ak pouvwa Li; paske yo gen yon lespri mokri ak degoutans anvè pawòl Mwen. Lejèsite, frivolite, plezantri, ak blag ap pratike chak jou. Yo pa mete kè yo pou yo chèche Mwen. Yo mache nan etensèl pwòp dife pa yo limen, epi sof si yo repanti, yo pral kouche nan lapenn. Men sa Senyè a di: Rete nan pòs devwa ou; paske Mwen avèk ou, e Mwen pap kite ou ni Mwen pap abandone ou.’ Pawòl sa yo ki soti nan Bondye, mwen pa t janm oze neglije yo.

«Limyè te klere nan Battle Creek ak reyon klè, briyan; men kiyès pami sila yo ki te pran yon pati nan reyinyon Minneapolis la ki vin nan limyè a epi ki resevwa rich trezò verite yo ke Senyè a te voye ba yo soti nan syèl la? Kiyès ki te mache pa ak pa avèk Chèf la, Jezi Kris? Kiyès ki te fè yon konfesyon plen konsènan zel egare yo, avègman yo, jalouzi yo ak move sispisyon yo, mepri yo pou verite a? Pa youn; e poutèt yo te neglije pandan lontan rekonèt limyè a, li kite yo byen lwen dèyè; yo pa t ap grandi nan gras ak nan konesans Kris Jezi, Seyè nou an. Yo pa t resevwa gras nesesè a, gras yo te kapab genyen an, e ki ta fè yo tounen gason djanm nan eksperyans relijye.»

“Pozisyon yo te pran nan Minneapolis la te parèt tankou yon baryè yo pa t ka depase, ki, nan yon gwo mezi, te fè yo rete fèmen ansanm ak moun k ap doute yo, moun k ap poze kestyon yo, ansanm ak moun ki rejte verite a ak pouvwa Bondye. Lè yon lòt kriz va rive, moun sa yo ki pandan lontan te reziste devan prèv sou prèv yo, yo pral ankò sibi yon tès sou menm pwen kote yo te echwe tèlman klèman an, epi li pral difisil pou yo resevwa sa ki soti nan Bondye epi refize sa ki soti nan pisans tenèb yo. Se poutèt sa sèl chemen ki an sekirite pou yo se mache nan imilite, ap fè chemen dwat pou pye yo, pou moun enfim yo pa detounen kite chemen an. Sa fè tout diferans lan ak kiyès nou kenbe konpayi, kit se ak moun ki mache avèk Bondye, ki kwè nan Li epi ki mete konfyans yo nan Li, oswa ak moun ki suiv pwòp sajès yo jan yo kwè l la, k ap mache nan etensèl pwòp dife pa yo.”

“Tan, swen, ak travay ki te nesesè pou konbat enfliyans moun ki te travay kont verite a, se te yon pèt terib; paske nou te kapab deja gen plizyè ane davans nan konesans espirityèl; e anpil, anpil nanm ta ka te ajoute nan legliz la si sila yo ki te dwe mache nan limyè a te kontinye pou yo konnen Seyè a, pou yo te ka konnen ale li a prepare tankou denmen maten. Men lè fòk yo depanse anpil travay nan mitan legliz la menm pou konbat enfliyans travayè ki te kanpe tankou yon miray granit kont verite Bondye voye bay pèp Li a, mond lan rete nan yon fènwa konparatif.

Bondye te vle pou gad yo leve kanpe epi, ak vwa ini, fè yon mesaj desizif soti, bay twonpèt la yon son ki sèten, pou pèp la tout te kapab kouri pran pòs devwa yo epi jwe wòl pa yo nan gran travay la. Lè sa a, limyè pisan, klè, zanj sa a ki lòt la, ki desann soti nan syèl la avèk gwo pouvwa, ta plen tè a ak glwa li. Nou gen plizyè ane reta; epi sila yo ki te kanpe nan avègman epi ki te anpeche avansman menm mesaj Bondye te vle soti nan reyinyon Minneapolis la tankou yon lanp k ap boule, bezwen imilye kè yo devan Bondye epi wè epi konprann kijan travay la te anpeche pa avègman lespri yo ak di kè yo. “Manuscript Releases,” volim 14, 107–111.

Ki sa ki te pwodui yon lidèchip ki te manifeste yon rebelyon konsa, tèlman ouvèt an 1888, ke Sè White te konpare li ak rebelyon Kora, Datan ak Abiram? Repons lan, san dout, chita nan rebelyon 1863 la, ki te prepare chemen an pou sa Ezèkèl te resevwa avètisman kòm pi gwo abominasyon toujou. Lè yo te rejte “sèt fwa” Levitik vennsis la, epi yo te entwodui yon tablo kontrefè, sa te rann li nesesè pou soutni kontrefason 1863 la. Konsa, Miller t ap gade bijou li yo gaye toupatou epi kouvri ak fatra ansanm ak fo bijou ak pyès monnen kontrefè. Pawòl mond lan di: “se viktè yo ki ekri listwa.”

Byenke yo pa t vrèman viktoryè yo, moun k ap dirije legliz Advantis Lawodise a pase tan ak efò pou konstwi yon narasyon istorik ki soutni rebelyon k ap ogmante atravè kat jenerasyon yo, nan yon tantativ pou prezante rebelyon sa a nan yon limyè ki byen lwen vrè istwa zanj ki nan syèl la te anrejistre. Revizyon istwa a se yon mak karakteristik Jezuit Legliz Katolik la, e revizyonis istorik se youn nan metye ak mwayen abityèl istoryen Advantis Lawodise yo. Sa k ap ekri jou sa yo pa “istoryen” Advantis Lawodise yo sou sesyon Konferans Jeneral Minneapolis la se yon egzanp klasik revizyonis istorik.

Te gen dwa gen kèk nan rebèl yo ki te soti nan konferans sa a ki finalman te repanti, men eksepsyon an nan règ la pa anile règ la. Yo te bay Sè White lòd pou l rete epi pou l ekri sa ki te pase nan reyinyon an, paske rebelyon Kora, Datan ak Abiram nan t ap repete. Pou istoryen adventis yo konstwi temwayaj la sou kestyon si mesaj jistis pa lafwa a te konprann oswa pa t konprann; te rejte oswa pa t rejte, oswa apre sa te aksepte, se evite temwayaj enspire sou yon rebelyon ki te prefigire pa Kora, Datan ak Abiram.

Kilès nan twa rebèl sa yo dosye Moyiz la montre ki te vin repanti apre sa epi yo te asepte l tounen ankò nan lidèchip la ansanm ak Moyiz?

“Koré, lespri prensipal nan mouvman sa a, te yon Levit, nan fanmi Keyat, epi li te kouzen Moyiz; li te yon nonm ki te gen kapasite ak enfliyans. Byenke yo te mete l nan sèvis tabènak la, li te vin pa satisfè ak pozisyon li e li te anvye diyite sèvis prèt la. Lefètke yo te bay Arawon ak kay li fonksyon sakrifikatè a, ki anvan sa te konn tonbe sou premye pitit gason chak fanmi, te fè jalouzi ak mekontantman leve, e pandan yon tan Koré t ap opoze an kachèt ak otorite Moyiz ak Arawon, byenke li pa t ankò oze poze okenn zak rebelyon ouvèt. Finalman li vin fòme plan odasye pou ranvèse ni otorite sivil la ni otorite relijye a. Li pa t manke jwenn moun ki te dakò avè l. Toupre tant Koré ak Keyatit yo, sou bò sid tabènak la, te gen kan tribi Ribèn nan, tant Datan ak Abiram, de chèf nan tribi sa a, te toupre pa Koré a. Chèf sa yo te fasil antre nan konplo anbisyon li yo. Antanke desandan premye pitit gason Jakòb la, yo te deklare ke otorite sivil la te pou yo, e yo te deside pataje avèk Koré onè sèvis prèt la.”

“Eta santiman ki te genyen nan mitan pèp la te favorize plan Kora yo. Nan anmè gwo desepsyon yo, ansyen dout yo, jalouzi yo, ak rayisman yo te retounen, e yon lòt fwa ankò plent yo te dirije kont lidè pasyan yo a. Izrayelit yo t ap pèdi de vi san rete lefèt ke yo te anba direksyon diven. Yo te bliye ke Zanj alyans lan te chèf envizib yo, ke, kache dèyè gwo poto nyaj la, prezans Kris la t ap mache devan yo, e se nan men Li Moyiz te resevwa tout enstriksyon li yo.

“Yo pa t vle soumèt yo anba kondanasyon terib la ki te di yo tout dwe mouri nan dezè a; se poutèt sa yo te pare pou sezi sou nenpòt pretèks pou kwè se pa Bondye men Moyiz ki t ap mennen yo e ki te pwononse santans yo. Pi bon efò nonm ki te pi dou sou tout tè a pa t kapab kalme rebelyon pèp sa a; e byenke mak displezi Bondye kont move tèt di yo te fè anvan an te toujou devan je yo nan ran yo ki te brize ak nan kantite yo ki te manke, yo pa t pran leson an oserye. Yon lòt fwa ankò, tantasyon te ranvèse yo.” Patriarchs and Prophets, 395, 396.

Advantis Lawodise te kòmanse an 1856, epi an 1863 li te vin legliz Advantis Lawodise ki anrejistre legalman. Jan sa te deja trete nan atik anvan yo, pa gen okenn temwayaj enspire ki montre Lawodise janm sove. Li pa ka sove sof si li repanti de kondisyon li, epi li aksepte eksperyans Filadèlfi a reprezante. Lawodise se yon pèp ki jije, lè yo vomi l soti nan bouch Senyè a. Kòm legliz Lawodise a, enspirasyon idantifye legliz la kòm yon legliz ki te destine pou l moute desann nan dezè a, menm jan ansyen Izrayèl te fè.

Kilès nan rebèl ansyen Izrayèl yo ki te moute desann nan dezè a pandan karant ane epi apre sa antre nan Tè Pwomiz la? Pa t gen yon sèl nan yo menm, e moute desann yo a te yon tip ki te prefigire moute desann Izrayèl modèn nan.

Rebelyon Kora, Datan ak Abiram nan (ki te prefigire rebelyon 1888 la) te baze sou refi yo pou aksepte jijman ki te tonbe sou pèp la, ki te deziyen yo pou yo moute desann pandan karant ane nan dezè a. Rebelyon 1888 la, li menm, te baze sou rejè lidèchip la te fè kont deklarasyon ki te idantifye yo kòm Laodise epi ki te deziyen yo pou yo moute desann pandan anpil lòt ane ankò nan dezè a poutèt ensibòdinasyon yo.

«Mesaj A. T. Jones ak E. J. Waggoner te ban nou an se mesaj Bondye pou legliz Laodise a, e malè pou nenpòt moun ki fè konnen li kwè verite a epi ki, poutan, pa reflete bay lòt moun reyon Bondye bay yo.» The 1888 Materials, 1053.

Ansyen gason yo, ki te dwe gadyen pèp la an 1888, te kwè yo te “rich and increased with goods”. N ap konsidere sa ki te pwodui kondisyon sa a anvan 1888, nan pwochen atik la.

“Nanm mwen vin plen anpil tristès lè m wè kijan kèk moun ki te resevwa limyè ak verite ap prese aksepte twonpri Satan yo, epi y ap kite yon sentete fo sedui yo. Lè lèzòm vire do bay pwen repè Senyè a te tabli pou nou ka konprann pozisyon nou jan pwofesi a trase l, yo prale san yo pa konnen kote yo prale.

“Mwen poze kestyon si vrè rebelyon janm ka geri. Etidye nan Patriarchs and Prophets rebelyon Kora, Datan, ak Abiram. Rebelyon sa a te pwolonje, li te gen ladan l plis pase de moun. Se te desan senkant prens nan kongregasyon an, moun ki te gen renome, ki t ap dirije li. Rele rebelyon pa vrè non li, epi rele apostazi pa vrè non li, epi apre sa konsidere ke eksperyans ansyen pèp Bondye a, avèk tout aspè repwobab li yo, te fidèlman ekri pou antre nan listwa. Ekriti a deklare: ‘Bagay sa yo … ekri pou avètisman nou, nou menm sou ki bout lemonn rive.’ E si gason ak fanm ki gen konesans verite a tèlman lwen ak Gran Chèf yo a ke yo pral pran gran chèf apostazi a epi rele li Kris, Jistis nou an, se paske yo pa t desann fon nan min verite a. Yo pa kapab fè diferans ant minrè presye a ak materyèl ki pa gen valè a.”

“Li avètisman yo, ki bay an abondans nan Pawòl Bondye a, konsènan fo pwofèt ki pral vini avèk erezi yo, e, si sa posib, yo pral twonpe menm eli yo. Avèk avètisman sa yo, poukisa legliz la pa fè diferans ant sa ki fo ak sa ki otantik? Moun ki, nan nenpòt fason, te konsa twonpe yo, bezwen imilye tèt yo devan Bondye, epi repanti avèk senserite, paske yo te tèlman fasil kite yo mennen yo nan erè. Yo pa t distenge vwa vrè Bèje a ak vwa yon etranje. Se pou tout moun konsa revize chapit sa a nan eksperyans yo.”

“Depi plis pase mwatye syèk, Bondye ap bay pèp Li a limyè atravè temwayaj Lespri Li a. Apre tout tan sa a, èske se kèk mesye ak madanm yo ki rete pou dezabize tout legliz kwayan yo, pandan y ap deklare Madanm White kòm yon fwod ak yon twonpè? ‘Se nan fwi yo n ap rekonèt yo.’”

“Moun sa yo ki ka neglije tout prèv Bondye te ba yo, epi chanje benediksyon sa a an madichon, yo ta dwe tranble pou sekirite pwòp nanm yo. Y ap retire gwo chandelye yo nan plas li, sof si yo repanti. Yo te joure Senyè a. Yo te kite drapo verite a, mesaj premye, dezyèm, ak twazyèm zanj yo, trennen nan pousyè a. Si yo kite gad yo twonpe pèp la konsa, Bondye ap rann kèk nanm responsab pou mank yon bon disènman pou dekouvri ki kalite manje yo t ap bay twoupo Li a.”

“Te gen apostazi ki rive, e Senyè a te pèmèt bagay ki gen nati sa a devlope nan tan lontan an, pou montre kijan pèp Li a fasil pou yo twonpe lè yo depann sou pawòl lèzòm olye yo fouye Ekriti yo pou tèt pa yo, jan Berenyen yo, moun ki te nòb yo, te fè sa, pou wè si bagay sa yo te konsa. Epi Senyè a te pèmèt bagay konsa rive pou avètisman yo ka bay ke bagay sa yo pral fèt.

“Rebelyon ak apostazi nan menm lè n ap respire a. Y ap afekte nou, sòf si, pa lafwa, nou pann nanm san sekou nou yo sou Kris la. Si lèzòm tèlman fasil pou yo twonpe kounye a, ki jan y ap kanpe lè Satan pral pran pòz Kris la, epi fè mirak? Kilès ki p ap brannen devan fo prezantasyon li yo lè sa a—li k ap deklare li se Kris, pandan se sèlman Satan k ap pran pèsonaj Kris la, e an aparans ap fè zèv Kris yo? Ki sa ki va anpeche pèp Bondye a bay fo kris yo fidelite yo? ‘Pa ale dèyè yo.’”

“Doktrin yo dwe byen konprann aklè. Moun yo aksepte pou preche verite a dwe byen ankre; konsa veso yo ap kenbe tèt anba tanpèt ak move tan, paske lank la kenbe yo byen fèm. Desepsyon yo ap ogmante, epi nou dwe rele rebelyon pa vrè non li. Nou dwe kanpe avèk tout zam konplè a sou nou. Nan konfli sa a, se pa ak moun sèlman nou rankontre, men ak chèf ak otorite yo. Nou pa lite kont chè ak san. Se pou yo li Efezyen 6:10–18 avèk anpil swen ak avèk gravite nan legliz nou yo.” Notebook Leaflets, 57, 58.