An 1884, Ellen White te resevwa dènye vizyon ouvè li. Li te bay nan Portland, Oregon. Premye vizyon ouvè li te bay an 1844, nan Portland, Maine. Jezi toujou ilistre fen yon bagay avèk kòmansman yon bagay.
“Pa t pran anpil tan apre pasaj tan an, an 1844, yo te ban m premye vizyon mwen an. Mwen t ap vizite Madanm Haines nan Portland, yon chè sè nan Kris, kè li te ini ak pa m; nou te senk, tout se fanm, nou t ap mete ajenou an silans devan lotèl fanmi an. Pandan nou t ap priye, pouvwa Bondye te desann sou mwen jan mwen pa t janm santi sa anvan.”
“Mwen te sanble antoure ak limyè, epi m t ap monte pi wo toujou, pi wo toujou soti sou tè a. Mwen vire pou m gade kote pèp adven an te ye nan mond lan, men mwen pa t kapab jwenn yo, lè sa a yon vwa di m, ‘Gade ankò, epi gade yon ti jan pi wo.’ Lè sa a, mwen leve je m, epi mwen wè yon chemen dwat e etwat, ki te leve byen wo anlè mond lan. Sou chemen sa a, pèp adven an t ap vwayaje pou ale nan vil la ki te nan pwent ki pi lwen chemen an. Yo te gen yon limyè klere ki te plase dèyè yo nan kòmansman chemen an, epi yon zanj te di m se te ‘rèl minwi a.’ [GADE MATYE 25:6.] Limyè sa a te klere sou tout longè chemen an, epi li te bay limyè pou pye yo, pou yo pa bite.
“Si yo te kenbe je yo fikse sou Jezi, ki te jis devan yo, ap mennen yo nan vil la, yo te an sekirite. Men, pa t pran anpil tan anvan kèk ladan yo te bouke, epi yo te di vil la te byen lwen, e yo te espere yo ta deja antre ladan l. Lè sa a, Jezi te konn ankouraje yo lè Li leve bra dwat Li ki gen glwa a, epi soti nan bra Li te vini yon limyè ki t ap balanse anlè gwoup adventis la, epi yo te rele: ‘Alleluia!’ Gen lòt ki, avèk temerite, te nye limyè ki te dèyè yo a, epi yo te di se pa Bondye ki te mennen yo soti rive jis la. Limyè ki te dèyè yo a te etenn, sa ki te kite pye yo nan yon fènwa pafè, epi yo te bite, yo te pèdi mak la ak Jezi nan je yo, epi yo te tonbe soti sou chemen an desann nan mond tenèb ak mechan ki anba a.” Christian Experience and Teachings of Ellen G. White, 57.
Nan biyografi Ellen White ki an sis volim, pitit pitit gason li a, Arthur L. White, te ekri, li rapòte yon deklarasyon John Loughborough te bay nan sesyon Konferans Jeneral 1893 la.
“Loughborough, pandan l t ap bay yon mesaj nan sesyon Konferans Jeneral la nèf ane apre sa, te deklare: “Mwen wè Sè White nan vizyon anviwon senkant fwa. Premye fwa a te rive anviwon karant ane anvan sa.... Dènye vizyon piblik li te resevwa a te an 1884, sou teren kan an nan Portland, Oregon.” Ellen White Biography, volume 3, 256.
Li te dwe kontinye gen rèv ak vizyon apre 1884, men vizyon ki te fèt an piblik yo te fini egzakteman karant ane apre yo te kòmanse, epi kòmansman ak fen vizyon ouvè yo toude te fèt nan vil ki te rele Portland. Premye vil la te sou kòt lès Etazini; dènye vil la te sou kòt lwès la. Gen moun ki ta ka vle plede ke reyalite sa a pa vle di anyen plis pase yon senp kowensidans imen, e lòt moun ta ka plede ke objektif vizyon ouvè yo te deja akonpli, konsa Seyè a te mete fen nan yo apre karant ane.
Vrè rezon an se akoz dezobeyisans ak rebelyon k ap ogmante kont don pwofesi ki te bay mouvman Millerit la.
“Apre m te rive nan Oakland, mwen te chaje ak yon gwo sans sou kondisyon sa k ap fèt nan Battle Creek, epi mwen menm, fèb, san pouvwa pou m ede nou. Mwen te konnen ledven enkredilite a t ap travay. Moun ki te neglije enjonksyon klè Pawòl Bondye a, se menm moun ki t ap neglije temwayaj yo ki t ap ankouraje yo pou yo pran prekosyon ak Pawòl sa a. Pandan m t ap vizite Healdsburg sezon fredi pase a, mwen te anpil nan lapriyè, chaje ak enkyetid ak lapenn. Men, yon lè, pandan m te nan lapriyè, Senyè a te retire fènwa a, epi yon gwo limyè te ranpli chanm nan. Yon zanj Bondye te bò kote m, epi li te sanble mwen te nan Battle Creek. Mwen te nan konsèy nou yo; mwen te tande pawòl yo t ap pwononse, mwen te wè epi mwen te tande bagay ki, si Bondye te vle, mwen ta swete yo ta ka efase pou tout tan nan memwa mwen. Nanm mwen te tèlman blese, mwen pa t konnen ki sa pou m fè ni ki sa pou m di. Gen kèk bagay mwen pa kapab mansyone. Yo te ban m lòd pou m pa fè pèsonn konnen sa konsènan sa, paske anpil bagay te gen pou yo devlope ankò.
“Mwen te resevwa lòd pou m rasanble limyè yo te ban m nan epi kite reyon li yo klere devan pèp Bondye a. Se sa m ap fè nan atik ki parèt nan jounal yo. Pandan plizyè mwa, prèske chak maten, mwen te leve a twa è pou m rasanble divès pwen mwen te ekri apre de dènye temwayaj yo te ban m nan Battle Creek. Mwen te mete bagay sa yo alekri epi mwen te prese voye yo ba nou; men mwen te neglije pran swen tèt mwen jan sa te dwe fèt, e kòm rezilta, mwen te tonbe anba chay la; ekriti mwen yo pa t fin nèt pou yo te rive jwenn nou nan Konferans Jeneral la.”
“Ankò, pandan m te nan lapriyè, Senyè a te revele tèt Li. Mwen te yon lòt fwa ankò nan Battle Creek. Mwen te nan anpil kay e mwen te tande pawòl nou yo bò tab nou yo. Detay yo, mwen pa gen okenn pèmisyon kounye a pou m rakonte yo. Mwen espere yo pa janm rele m pou m mansyone yo. Mwen te gen tou plizyè rèv ki te pi frapan anpil.”
“Ki vwa n’a rekonèt kòm vwa Bondye? Ki pouvwa Senyè a kenbe an rezèv pou korije erè nou yo epi montre nou chemen nou jan li ye a? Ki pouvwa pou aji nan legliz la? Si nou refize kwè jiskaske tout lonbraj ensètitid ak tout posiblite dout disparèt, nou p ap janm kwè. Dout ki egzije konesans pafè pap janm sede devan lafwa. Lafwa repoze sou prèv, pa sou demonstrasyon. Senyè a mande nou obeyi vwa devwa a, lè gen lòt vwa toutotou nou k ap pouse nou suiv yon chemen opoze. Sa mande yon atansyon serye bò kote nou pou nou distenge vwa ki pale soti nan Bondye a. Nou dwe reziste epi venk tandans natirèl nou yo, epi obeyi vwa konsyans san negosyasyon ni konpwomi, pou pa rive kote enpresyon li yo sispann, epi volonte ak enpilsyon pran kontwòl. Pawòl Senyè a vin jwenn nou tout ki pa t reziste Lespri Li a lè nou te deside pou nou pa tande ni obeyi. Vwa sa a tande nan avètisman, nan konsèy, nan repwòch. Li se mesaj limyè Senyè a pou pèp Li a. Si nou tann apèl ki pi fò oswa pi bon opòtinite, limyè a ka retire, epi nou ka rete nan fènwa.” Testimonies, volim 5, 68.
Sè White te idantifye ke si rebelyon ki t ap kontinye kont ministè li kòm pwofètès la te manifeste, lè sa a “limyè a ka retire, e” Advantis Laodise a t ap “rete nan fènwa.” An 1915, limyè a te retire. Bondye te epi li toujou totalman kapab leve yon pwofèt oswa yon pwofètès nenpòt lè Li chwazi fè sa. Li te leve Elize pou swiv Eli, men pa t gen okenn pwofèt vivan ki te leve apre 1915, paske Senyè a te “retire limyè a.”
Lè n ap pale de rèv ak vizyon Sè White yo, te gen twa peryòd. Premye peryòd la te dire karant ane, pandan ki vizyon yo te konn rive an piblik, pou objektif ki te gen rapò ak etabli don an nan lespri moun ki te prezan lè vizyon yo te rive. Apre sa, depi 1884 rive jouk lanmò li an 1915, yo te bay vizyon ak rèv ki te toujou pou édifikasyon pèp Bondye a, men yo te bay yo an prive. Twazyèm peryòd la te kòmanse an 1915, e li te bay prèv ke Advantis Laodise a te nan fènwa apostazi a.
Izrayèl lontan an ilistre Izrayèl modèn nan, epi nan peryòd rebelyon total la, jan sa te reprezante pa Eli ak de pitit gason li yo, Ofni ak Fineyas, pa t gen “okenn vizyon ouvèt.” Rezon an se te gwo dezobeyisans ak rebelyon yo. Bondye pa chanje.
“Yon lòt avètisman te dwe bay kay Eli a. Bondye pa t ka kominike ak gran prèt la ak pitit gason li yo; peche yo, tankou yon nyaj epè, te fèmen deyò prezans Sentespri Li a. Men, nan mitan mechanste a, timoun Samyèl la te rete fidèl ak Syèl la, epi mesaj kondanasyon an pou kay Eli a te misyon Samyèl kòm pwofèt Trèwo a.
«“Pawòl Seyè a te ra nan jou sa yo; pa t gen vizyon ki t ap parèt aklè. Epi, sa te rive nan tan sa a, lè Eli te kouche nan plas pa li, epi je l yo te kòmanse vin twoub, konsa li pa t ka wè; e anvan lanp Bondye a te etenn nan tanp Seyè a, kote lach Bondye a te ye a, epi Samyèl te kouche pou dòmi; se lè sa a Seyè a rele Samyèl.” Paske timoun nan te kwè se vwa Eli li te tande, li prese kouri bò kabann prèt la, li di: “Men mwen; paske ou te rele m.” Repons lan te: “Mwen pa t rele, pitit mwen; al kouche ankò.” Yo rele Samyèl twa fwa, e twa fwa li reponn menm jan an. Lè sa a, Eli vin sèten apèl misterye sa a se te vwa Bondye. Seyè a te pase sou sèvitè li te chwazi a, nonm ki te gen cheve blanch ak vyeyès sou tèt li, pou L te pale ak yon timoun. Sa, nan li menm, te yon reprimann anmè men merite pou Eli ak kay li a.» Patriarchs and Prophets, 581.
Nan apostazi kay Eli a, pa t gen vizyon ki te parèt aklè, paske Pawòl Senyè a te “presye” nan jou sa yo. Mo ebre yo tradui kòm “presye” a vle di “ra”. Soti 1844 rive 1884, te gen “vizyon ouvè” yo te bay Advantis lawodiseyen an. Sa te premye tabli nan istwa mouvman milerit Filadèlf la, epi an 1856 li te kòmanse idantifye ke mouvman filadèlfyen an te fè tranzisyon pou antre nan mouvman lawodiseyen an; men vizyon ouvè yo te kontinye, paske Bondye gen anpil pasyans e li gen mizèrikòd.
Apre sa, an 1863, rebelyon kont verite fondamantal yo te kòmanse, men “vizyon ouvè” yo te kontinye jouk an 1884. Lè sa a, yon chanjman te fèt. Nan Ezèkèl chapit uit, kat abominasyon yo prezante kòm bagay k ap vin pi grav nan nati yo. Ane 1884 reprezante fen ki prèske rive pou premye jenerasyon an ak kòmansman dezyèm jenerasyon an. Istwa Advantis la dokimante ke an 1881, epi apre sa ankò an 1882, te gen de kwasans enpòtan nan rebelyon an.
Nan ane 1881, prezidan Konferans Jeneral la (George Butler) te ekri epi pibliye yon seri atik nan Review and Herald la, kote li te soutni ke kèk pati nan Bib la te plis enspire pase lòt pati yo; epi, nan konklizyon atik li yo, li te rive menm idantifye kèk pati nan Bib la ki pa t enspire. Apre sa, an 1882, Uriah Smith, yon dirijan nan travay piblikasyon an, epi nan epòk sa a tou dirijan nan travay edikasyon an, te kòmanse anseye ke lè Sè White te resevwa vizyon konsènan prediksyon lavni oswa istwa sakre pase, pawòl li yo te enspire; men li te soutni ke lè li te idantifye feblès pèsonèl manm legliz yo, sa te senpleman opinyon imen pa li.
An 1881, Satan te mennen yon atak ouvèt kont otorite Bib Wa Jak la atravè prezidan legliz la; epi apre sa, nan ane ki te vin apre a, dirijan travay edikasyonèl ak piblikasyon an te mennen yon atak menm jan an kont otorite Lespri Pwofesi a. Depi 1884, temwayaj la se ke nan jou sa yo pa t gen okenn vizyon ouvèt. Depi 1863 rive 1881, rebelyon an te vin ogmante pou l enkli Bib la ak Lespri Pwofesi a, e li pa t senpleman reprezante rejè fondasyon yo ankò.
Kat abominasyon yo ki reprezante nan chapit uit liv Ezekyèl la, se ansyen gason yo ki akonpli yo; sa yo reprezante dirijan Jerizalèm nan, ki te kòmanse kòm yon antite legliz legal antanke Advantis Lawodise an 1863. Nan moman sa a, yo te pibliye yon atik nan Review and Herald la, ke kèk istoryen atribye a James White kòm otè, byenke dokimantasyon atik la an reyalite montre plis se Uriah Smith ki te vrè otè a. Kèlkeswa sa, madichon kont rebati Jeriko a te klèman akonpli pa James White, epi Uriah Smith se te moun ki te kreye fo tablo 1863 la. Rive an 1881, prezidan Konferans Jeneral la t ap mete atik nan Review and Herald la ki t ap plede kont otorite total Bib la; epi ane annapre a, Uriah Smith te kòmanse yon atak kont otorite Lespri Pwofesi a.
Ansyen gason sa yo ki te sipoze gadò yo t ap pran tèt yon atak ouvèt ki te kòmanse avèk yon atak sou verite fondamantal yo, jan yo reprezante nan rèv Miller la epi jan yo ilistre sou de tab Habakkuk yo. Depi la, yo te kòmanse atake de temwen yo, sètadi Bib la ak Lespri Pwofesi a. Nan menm peryòd tan an (nan kòmansman ane 1880 yo), dirijan travay sante a, John H. Kellogg, te kòmanse entwodui espirityalis panteyis la bay lidèchip legliz la. An 1881, yo te mete James White al repoze, epi Sè White te nan mitan yon rebelyon k ap vin pi grav nan mitan lidèchip estrikti edikatif, sanitè ak politik legliz la.
Mesaj ki te rive an 1856 la, ki te limyè ogmante sou “sèt tan yo,” epi tou mesaj pou Laodise a, te rejte, e Senyè a te gen entansyon repete menm mesaj sa a nan Konferans Jeneral Minneapolis la an 1888, atravè mesaj Ansyen Jones ak Waggoner te prezante a. Mesaj pa yo pa t yon nouvo mesaj, epi lè Sè White te adrese sila yo ki te reziste mesaj yo a, li te idantifye ke rebèl yo te kwè rezistans yo kont mesaj Jones ak Waggoner an te reprezante responsablite yo pou defann ansyen pwen repè yo, ki se tou ansyen fondasyon yo. Rebelyon yo te revele ke, rive an 1888, yo pa t konprann ankò ki sa fondasyon yo te ye, sètadi, verite fondamantal yo reprezante jistis Kris la. Nan kontèks pwen repè yo ak règ William Miller yo, li te deklare:
“Nou ta dwe konnen pou tèt pa nou kisa ki konstitye Krisyanis, kisa ki verite, kisa ki lafwa nou resevwa a, ki règ Bib la ye—règ yo ban nou soti nan otorite ki pi wo a. Gen anpil moun ki kwè san yon rezon sou ki pou yo baze lafwa yo, san prèv ase konsènan verite bagay la. Si yo prezante yon lide ki ann amoni ak pwòp opinyon yo te deja fòme davans, yo pare nèt pou yo aksepte li. Yo pa rezone depi nan kòz rive nan efè; lafwa yo pa gen okenn vrè fondman, e nan tan eprèv la y ap jwenn yo te bati sou sab la.”
“Moun ki poze yo satisfè ak pwòp konesans enpafè yo genyen kounye a sou Ekriti yo, panse sa sifi pou delivrans yo, ap repoze yo nan yon twonpri ki mennen nan lanmò. Gen anpil moun ki pa byen ekipe ak agiman biblik, pou yo kapab disène erè, epi kondane tout tradisyon ak sipèstisyon yo fè pase pou verite. Satan mete pwòp lide pa l nan adorasyon Bondye, pou l te kapab kòwonp senplisite levanjil Kris la. Yon gran kantite moun ki fè konnen yo kwè verite prezan an, pa konnen ki sa ki fòme lafwa ki te yon fwa delivre bay sen yo—Kris nan nou, espwa laglwa. Yo panse y ap defann ansyen limit yo, men yo tyèd e endiferan. Yo pa konnen sa sa ye pou tise nan eksperyans yo epi posede vrè vèti lanmou ak lafwa. Yo pa etidyan Bib ki serye, men yo parese e neglijan. Lè diferans opinyon leve sou pasaj Ekriti yo, sila yo ki pa etidye avèk yon objektif epi ki pa fèm sou sa yo kwè, tonbe kite verite a. Nou dwe fè tout moun santi nesesite pou chèche verite diven an avèk dilijans, pou yo ka konnen yo konnen ki sa verite a ye. Gen moun ki pretann yo gen anpil konesans, epi yo santi yo satisfè ak kondisyon yo, lè yo pa gen plis zèl pou travay la, pa gen plis lanmou cho pou Bondye, ni pou nanm Kris te mouri pou yo, pase si yo pa t janm konnen Bondye. Yo pa li Bib la [pou yo] fè mwèl ak grès li vin pou pwòp nanm pa yo. Yo pa santi se vwa Bondye k ap pale ak yo. Men, si nou ta vle konprann chemen delivrans lan, si nou ta vle wè reyon Solèy jistis la, nou dwe etidye Ekriti yo avèk yon objektif, paske pwomès ak pwofesi Bib la voye reyon laglwa klè sou plan diven redanmsyon an, gran verite sa yo ki pa konprann byen klè.” The 1888 Materials, 403.
Pawòl sa a sòti nan temwayaj li pandan peryòd 1888 la, e li fè konnen rebèl yo ap bati yon fondasyon sou sab, byenke yo pa konnen sa. Li di konsa: “Yon gwo kantite moun ki pretann yo kwè verite prezan an, pa konnen kisa ki fòme lafwa ki te yon fwa delivre bay sen yo—Kris nan nou, espwa glwa a. Yo panse yo ap defann ansyen repè yo, men yo tyèd e yo endiferan.” Li idantifye yo kòm moun ki toujou nan kondisyon Lawodise a, paske yo “tyèd.” E li idantifye “lafwa ki te yon fwa delivre bay sen yo—Kris nan nou, espwa glwa a.” Kris se Wòch Laj yo, e kòm Wòch Laj yo, Li reprezante bijou yo nan rèv Miller la.
“Avètisman an rive: Yo pa dwe pèmèt anyen antre ki ta boulvèse fondasyon lafwa a sou ki nou ap bati depi lè mesaj la te vini an 1842, 1843, ak 1844. Mwen te nan mesaj sa a, e depi lè sa a mwen te kanpe devan mond lan, fidèl ak limyè Bondye te ban nou an. Nou pa gen entansyon retire pye nou sou platfòm kote yo te mete yo pandan, jou apre jou, nou t ap chèche Seyè a avèk priyè sensè, n ap chèche limyè. Èske nou panse mwen ta ka abandone limyè Bondye ban mwen an? Li dwe tankou Wòch tout tan yo. Li te ap gide mwen depi lè yo te ban mwen li.” Review and Herald, 14 avril 1903.
Li idantifye yon reyalite enpòtan konsènan rebèl yo, ki te ansyen mesye Ezekyèl yo, lè li deklare: “Yo pa rezonnen soti nan kòz pou rive nan efè.” Mechan yo pa kapab oswa yo pa vle rezonnen soti nan kòz pou rive nan efè. Efè sesyon Konferans Jeneral 1888 la te tèlman rebèl, Sè White te deside pati, men gid zanj li a te ba li lòd pou li te dwe rete epi anrejistre istwa paralèl rebelyon Kore, Datan ak Abiram. Rebelyon ansyen mesye yo se te efè a, e kòz la se te rejè mesaj Laodise a ki te rive avèk limyè ogmante “sèt fwa” yo an 1856, epi ansuit li te vin pi grav rive nan rebelyon kont fondasyon yo an 1863, sa ki apre sa te mennen nan atak kont dabò Bib la epi ansuit Lespri Pwofesi a, ansanm ak entwodiksyon espirityalis Kellogg la.
Byen antandi, istoryen ansyen yo pandan listwa te kouvri verite ki asosye ak rebelyon an ak fatra, tradisyon, koutim, ak plat fab, paske sila yo ki patisipe nan kalite rebelyon sa a toujou chèche kache prèv yo.
Malè pou moun sa yo k ap chèche kache konsèy yo byen fon devan Seyè a, k ap fè zèv yo nan fènwa, epi k ap di: Kilès ki wè nou? e kilès ki konnen nou? Ezayi 25:19.
Mesye Ezayi ap adrese nan vèsè sa a se sila yo li idantifye kòm “mesye meprizan k ap gouvènen pèp sa a nan Jerizalèm,” epi se menm ansyen mesye sa yo ki te dwe gadò pèp la nan Ezèkèl chapit uit. Nan temwayaj Ezèkèl la, nan dezyèm abominasyon an, ki make dezyèm jenerasyon Advantis la, yo reponn kesyon mesye meprizan Ezayi yo poze, “paske yo di, Seyè a pa wè nou; Seyè a abandone tè a” (Ezèkèl 8:12).
Gen yon “Malè” ki pwononse sou revizyonis istorik sa yo ki eseye kouvri verite rebelyon ki te mennen nan 1888 e ki te fèt nan ane sa a.
Nou pral kontinye etid sa a nan pwochen atik la.
“Mwen dwe pale avè w konsènan reyinyon yo nan Minneapolis. Te gen yon lè mwen te deside kite reyinyon an, paske mwen te wè epi mwen te santi gwo lespri opozisyon ki t ap domine a. Mwen pa t kapab, menm pou yon sèl moman, rekonèt lespri ki t ap aji avèk yon pouvwa dominan sou Frè Morrison ak Frè Nicola. Mwen pa ka, menm pou yon sèl moman, poze kestyon sou ki kalite lespri nou te genyen. Sètènman se pa t Lespri Bondye a, e pou nou pa ta kontinye nan twonpri sa a, mwen ekri nou kounye a.
“Lannwit apre mwen te deside pou m pa rete pi lontan nan Minneapolis, nan yon rèv oswa yon vizyon lannwit lan—mwen pa ka di avèk sètitid kiyès li te ye—yon pèsonaj wo, ki te gen yon aparans enpozan, pote yon mesaj ban mwen epi li fè m konnen se te volonte Bondye pou m rete kanpe nan pòs devwa mwen, e ke Bondye Li menm t ap ede m epi soutni m pou m pale pawòl Li t ap ban mwen yo. Li te di, ‘Se pou travay sa a Senyè a leve ou. Bra etènèl Li yo anba ou. Soti nan reyinyon sa a, desizyon pral pran pou lavi oswa pou lanmò; se pa paske okenn moun bezwen peri, men ògèy espirityèl ak konfyans nan tèt yo pral fèmen pòt la, konsa yo p ap kite Jezi ak pouvwa Sentespri Li a antre. Y ap gen yon lòt chans pou yo soti nan twonpri a, pou yo repanti, konfese peche yo, epi vin jwenn Kris la epi konvèti, pou Li geri yo.’”
“Li di: ‘Swiv mwen.’ Mwen swiv gid mwen an, e li mennen m nan divès kay kote frè yo te rete; epi li di: ‘Tande pawòl yo pale isit la, paske yo ekri nan liv dosye yo, e pawòl sa yo pral gen yon pouvwa kondanasyon sou tout moun ki pran yon pati nan travay sa a ki pa dapre lespri sajès ki soti anwo a, men dapre lespri ki pa desann soti anwo a, men ki soti anba a.’”
“Mwen te koute pawòl ki te pwononse, pawòl ki ta dwe fè chak moun ki te pwononse yo wont. Yo te voye remak sarkastik youn bay lòt, pandan yo t ap pase frè yo yo nan rizib: A. T. Jones, E. J. Waggoner, ak Willie C. White, ansanm avè m menm. Pozisyon mwen ak travay mwen te vin sijè kòmantè san rezèv nan bouch moun ki te dwe pito ap angaje yo nan travay pou imilye nanm yo devan Bondye epi mete pwòp kè yo annòd. Te sanble gen yon kalite atirans nan ret ap medite sou tò imajinè ak sou pawòl imajinasyon konsènan frè yo ak travay yo, bagay ki pa t gen okenn fondman nan verite, epi nan doute, pale, ak ekri bagay anmè kòm rezilta dout sistematik, kestyonman, ak enkredilite.”
Di gid mwen an te di m konsa: “Sa ekri nan liv yo kòm yon akizasyon kont Jezikri. Lespri sa a pa kapab ann amoni ak Lespri Kris la, Lespri laverite a. Yo sou enfliyans lespri rezistans lan tankou moun ki sou entoksikasyon, e yo pa konnen ankò, menm jan ak bwèdlo a, ki lespri k ap dirije pawòl yo oswa aksyon yo. Peche sa a, nan yon fason espesyal, se yon ofans kont Bondye. Lespri sa a pa pote plis resanblans ak Lespri laverite ak jistis la pase lespri ki te pouse Juif yo fòme yon konfederasyon pou doute, pou kritike, epi pou vin espyon sou Kris la, Redanmtè mond lan.”
«Gid mwen an te di m te gen yon temwen pou pawòl san Kris yo, pawòl foul la, ki te montre lespri ki t ap pouse mo sa yo. Lè yo te antre nan chanm yo, zanj mechan yo te antre avèk yo, paske yo te fèmen pòt la devan Lespri Kris la epi yo pa t vle koute vwa Li. Pa t gen okenn imilyasyon nanm nan devan Bondye. Vwa lapriyè te raman tande, men kritik, deklarasyon egzajere, sipozisyon ak konjekti, anvyi ak jalouzi, move sispisyon ak fo akizasyon, t ap sikile. Si je yo te louvri, yo t ap wè sa ki t ap fè yo pran laperèz: lajwa triyonfan zanj mechan yo. Epi yo t ap wè tou yon Siveyan ki te tande chak pawòl e ki te anrejistre pawòl sa yo nan liv syèl la.»
“Lè sa a, yo te fè m konnen ke, nan moman sa a, li t ap initil pou pran nenpòt desizyon konsènan pozisyon sou pwen doktrinal yo, konsènan sa ki verite, oswa pou atann okenn lespri ankèt onèt, paske te gen yon konfederasyon ki te fòme pou pa pèmèt okenn chanjman nan lide sou okenn pwen oswa pozisyon yo te resevwa, menm jan Jwif yo pa t fè sa nonplis. Gid mwen an te di m anpil bagay ke mwen pa gen libète pou m ekri. Mwen te twouve m chita sou kabann mwen, avèk yon lespri lapenn ak detrès, ansanm ak yon lespri desizyon fèm pou m rete nan pòs devwa mwen jouk nan fen reyinyon an, epi apre sa tann direksyon Lespri Bondye a, ki va di m kijan pou m aji ak ki chemen pou m swiv.” The 1888 Materials, 277, 278.