Ézéchiel, chapitre huit, présente quatre abominations croissantes qui représentent les quatre générations de l’adventisme laodicéen. La rébellion de 1863 produisit une contrefaçon des deux tables d’Habacuc, tout comme Aaron avait produit une image contrefaite de jalousie avec son veau d’or, au moment même où Dieu remettait à Moïse les deux tables des Dix Commandements. Une fois que l’adventisme laodicéen eut commencé l’œuvre d’enlèvement des vérités fondamentales, comme le représente le rêve de William Miller, la direction de la première génération commença à rejeter l’autorité de la Bible, puis celle de l’Esprit de prophétie. La rébellion avait grandi à un point tel que le spiritualisme de Kellogg (panthéisme) entra dans leur histoire juste avant 1888.
Nan rebelyon ane 1888 la, espirityalis ki te reprezante pa chanm imajri Ezekyèl yo te rive nan yon pwen kote mesaje Minneapolis yo, ansanm ak pwofètès la e menm Sentespri a, te rejte.
“Nou wè nan eksperyans nou lè Senyè a voye reyon limyè soti nan pòt louvri tanp lan bay pèp Li a, Satan souke lespri anpil moun. Men fen an poko rive. Va gen moun ki pral reziste limyè a epi peze desann sila yo Bondye fè chanèl pa Li pou kominike limyè. Bagay espirityèl yo pa disène espirityèlman. Gadyen yo pa t mache selon pwovidans Bondye k ap louvri a, epi vrè mesaj ak mesaje ki soti nan syèl la yo meprize.”
“Genz gason pral soti nan reyinyon sa a ki di yo konnen verite a, men ki ap rasanble sou nanm yo rad ki pa t tise sou metye syèl la. Lespri yo te resevwa isit la a pral pote avè yo. Mwen tranble pou lavni kòz nou an. Moun ki, nan kote sa a, pa soumèt devan prèv Bondye bay la, pral fè lagè kont frè yo ke Bondye ap sèvi avèk yo. Yo pral rann sa trè difisil lè okazyon va vini kote yo ka kontinye mennen menm kalite lagè yo te angaje ladan l jouk kounye a, pi devan toujou. Mesye sa yo pral gen okazyon pou yo vin konvenki ke yo te fè lagè kont Lespri Sen Bondye a. Kèk pral vin konvenki; lòt yo pral kenbe fèm pwòp lespri pa yo. Yo p ap mouri a pwòp tèt yo pou kite Senyè Jezi antre nan kè yo. Yo pral vin pi plis toujou twonpe, jiskaske yo pa kapab distenge verite ak jistis. Anba yon lòt lespri, yo pral chèche enpoze sou travay la yon fòm Bondye p ap apwouve; epi yo pral fè efò pou manifeste atribi Satan yo lè yo pran kontwòl lespri lèzòm, epi konsa kontwole travay la ak kòz Bondye a.”
“Si frè nou yo te jene, te priye, epi te imilye kè yo devan Bondye nan reyinyon sa a, epi yo te chita desann avèk kalm pou egzamine Ekriti yo ansanm, lè sa a Bondye t ap jwenn glwa. Men lespri prejije ki te pote nan reyinyon sa a te fèmen pòt la devan benediksyon Bondye ki pi rich la, epi moun ki te genyen lespri sa a pa pral nan yon pozisyon favorab pou wè limyè a jiskaske yo repanti devan Bondye epi yo vin gen yon sans sou kijan yo prèske rive meprize Sentespri a epi genyen yon lòt lespri.” The 1888 Materials, 832.
Apre 1888, Sè White “te tranble pou lavni” legliz Bondye a ak travay li a. Li te wè ke reyinyon an t ap pwodui yon lagè espirityèl ki t ap kontinye pami mesye ki te dirijan Advantis Lawodise a, epi konfli konsènan “kontinyèl la” se prèv ke prediksyon li yo te akonpli sou jenerasyon sa menm. Lè sa a, mesye ki pa t “sede devan prèv Bondye te bay” pou konfime “mesaj ak mesaje ki te voye soti nan syèl la” te mennen yon lagè; e mesye sa yo te fè lagè kont “Sentespri Bondye a.” Dezyèm jenerasyon an te gade pandan kay piblikasyon an ak sanitè a te boule nèt atè anba dife jijman Bondye yo.
“Jodi a mwen te resevwa yon lèt nan men Ansyen Daniells konsènan destriksyon biwo Review la pa dife. Mwen santi m anpil lapenn lè m ap konsidere gwo pèt sa a pou koz la. Mwen konnen sa dwe yon tan ki trè difisil pou frè yo ki responsab travay la ak pou anplwaye biwo a. Mwen aflije ansanm ak tout moun ki aflije. Men, nouvèl tris sa a pa t siprann mwen, paske nan vizyon lannuit yo mwen te wè yon zanj kanpe ak yon nepe tankou dife lonje anlè Battle Creek. Yon fwa, nan lajounen, pandan plim mwen te nan men mwen, mwen te pèdi konesans, epi li te sanble kòmsi nepe dife sa a t ap vire dabò nan yon direksyon epi apre sa nan yon lòt. Dezas te sanble ap swiv dezas, paske Bondye te dezonore pa plan moun yo te fè pou leve tèt yo epi glorifye tèt yo.”
“Jòdi maten an, mwen te pouse antre nan lapriyè sensè pou Senyè a ta dirije tout moun ki gen rapò ak biwo Review and Herald la pou yo fè rechèch ak anpil dilijans, pou yo ka wè nan ki pwen yo te neglije anpil mesaj Bondye te bay yo.
“Kèk tan de sa, frè yo nan biwo Review la te mande konsèy mwen konsènan konstriksyon yon lòt bilding. Lè sa a, mwen te di ke si moun ki te an favè ajoute yon lòt bilding nan biwo Review and Herald la te gen lavni an trase devan yo, si yo te kapab wè sa ki t ap rive nan Battle Creek, yo pa t ap poze okenn kesyon sou leve yon lòt bilding la. Bondye te di: ‘Yo meprize pawòl mwen; e m ap vire l, epi m ap chavire l.’”
“Nan Konferans Jeneral la, ki te fèt Battle Creek an 1901, Senyè a te bay pèp Li a prèv ke Li t ap rele pou yon refòm. Lespri yo te vin anba konviksyon, e kè yo te touche; men yon travay pwofon e konplè pa t fèt. Si kè tèt di yo te kraze lè sa a nan repantans devan Bondye, yo t ap wè youn nan pi gwo manifestasyon pouvwa Bondye yo ki janm parèt. Men Bondye pa t jwenn onè. Temwayaj Lespri Li a pa t jwenn atansyon yo te dwe ba li. Moun yo pa t separe tèt yo ak pratik ki te an opozisyon klè ak prensip laverite ak jistis yo, ki dwe toujou soutni nan travay Senyè a.
“Mesaj yo voye bay legliz Efèz la ak legliz ki nan Sardis la, Sila a ki ban m enstriksyon pou pèp Li a repete yo ban mwen anpil fwa. ‘Ekri zanj legliz Efèz la konsa: Men sa Sila a ki kenbe sèt zetwal yo nan men dwat Li, ki ap mache nan mitan sèt gwo lanp an lò yo, di: Mwen konnen zèv ou yo, travay ou, ak pasyans ou, e kijan ou pa ka sipòte moun ki mechan yo; ou te mete moun ki di yo se apot yo, men ki pa sa, a leprèv, e ou jwenn yo se mantè. Ou te andire, ou gen pasyans, e poutèt non Mwen ou te travay, epi ou pa t febli. Men, Mwen gen yon bagay kont ou, paske ou te kite premye lanmou ou. Se poutèt sa, sonje kote ou tonbe a, repanti, epi fè premye zèv yo ankò; sinon, M ap vin jwenn ou byen vit, e M ap retire gwo lanp ou a nan plas li, si ou pa repanti.’ Revelasyon 2:1–5.”
“‘Ekri zanj legliz ki nan Sard: Men sa Li menm ki gen sèt Lespri Bondye yo ak sèt zetwal yo ap di: Mwen konnen zèv ou yo; ou gen repitasyon kòmsi ou vivan, men ou mouri. Veye, epi fòtifye sa ki rete yo, sa ki toupre mouri yo; paske mwen pa jwenn zèv ou yo pafè devan Bondye. Sonje, donk, kijan ou te resevwa ak kijan ou te tande; kenbe sa fèm, epi repanti. Si, donk, ou pa veye, m ap vini sou ou tankou yon vòlè, epi ou p ap konnen nan ki lè m ap vini sou ou.’ Revelasyon 3:1–3.
“N ap wè akonplisman avètisman sa yo. Jamè Ekriti yo pa t akonpli avèk plis rigè pase sa yo.”
“Moun yo ka bati bilding ki fèt ak plis prekosyon, ki pa pran dife, men yon sèl manyen nan men Bondye, yon sèl etensèl ki soti nan syèl la, ap bale ale tout refij.”
“Yo te mande m si m te gen okenn konsèy pou m bay. Mwen deja bay konsèy Bondye te ban mwen an, avèk espwa pou anpeche nepe dife a, ki te pandye sou Battle Creek, tonbe. Kounye a sa m te pè a rive—nouvèl dife ki te boule bilding Review and Herald la. Lè nouvèl sa a rive, mwen pa t santi okenn sipriz, e mwen pa t gen okenn pawòl pou m di. Sa m te gen pou m di tanzantan nan avètisman yo pa t gen okenn efè, eksepte pou fè kè moun ki te tande yo vin pi di; e kounye a mwen ka sèlman di: Mwen regrèt sa anpil, anpil, dèske li te nesesè pou kou sa a rive. Yo te bay ase limyè. Si yo te aji sou li, pa t ap bezwen plis limyè.” Testimonies, volim 8, 97–99.
Dezyèm jenerasyon Advantis la pa t yon viktwa, e nan akonplisman Ezèkèl chapit uit la, rebelyon an sèlman te kontinye ogmante.
“Pa mwayen mesaj ekri ak pa dife, Senyè a deklare ke li vle pèp li a kite Battle Creek. Se pou Bondye ede nou tande vwa li. Èske sa pa vle di anyen pou nou, lefètke de gwo enstitisyon nou yo nan Battle Creek te disparèt nan dife? Nou ka di: ‘Men nouvo Sanitarium nan gen anpil malad.’ Wi; men menm si te gen anpil milye malad la, sa pa t ap okenn agiman an favè pou pèp nou an bati kay nan Battle Creek epi tabli yo la.”
“Tantasyon yo ap ogmante. Moun yo ap rejte limyè Bondye voye nan Temwayaj Lespri li a, epi yo ap chwazi pwòp envansyon pa yo ak pwòp plan pa yo. Èske moun yo va kontinye separe tèt yo ak Bondye? Èske li dwe revele mekontantman li yon fason ki pi make toujou pase jan li deja fè sa?” Pamphlets, SpTB06, 45.
Lèzòm t ap “chwazi pwòp envansyon pa yo ak pwòp plan pa yo,” jan swasanndis ansyen yo te reprezante sa nan chanm imajri yo nan Ezekyèl chapit uit la, kote yo te deklare: “Seyè a pa wè nou.” Seyè a leve yon pwofètès epi li ba li “vizyon ouvè” pandan egzakteman karant ane, jouk an 1884. Li mete siyati li sou don sa a, paske se li menm ki te bay li e ki te mete fen nan li nan yon vil yo rele Portland, epi li te bay li pou karant ane. Jis anvan “vizyon ouvè” yo te sispann, ansyen mesye yo te kòmanse mine otorite Bib la ak Lespri Pwofesi a an 1881 ak 1882. Konsa, “vizyon ouvè” yo te fini an 1884, epi katran apre sa rebelyon Kore, Datan ak Abiram nan te repete nan Konferans Jeneral 1888 la.
Rebelyon ane 1888 la te pwodui yon ogmantasyon nan rebelyon ki te fè Bondye entèvni dirèkteman nan listwa Advantis Lawodise a lè Li te boule travay piblikasyon an ak travay sante a. Men, jijman dirèk sa yo pa t dekouraje rebelyon ki te deja an kou. An 1919, te gen yon Konferans Biblik, kote youn nan rebèl prensipal dezyèm jenerasyon an, William Warren Prescott, teyolojyen ki te fòme nan inivèsite pwotestantis aposta yo, te prensipal lidè nan pouse vizyon satanik la ki te deklare ke “the daily” a te reprezante travay Kris la nan tanp sanktyè a, epi li te bay yon seri prezantasyon.
Istwa fè konnen nan konferans biblik sa a an 1919, Prescott te prezante yon levanjil ki te fèt ak retire chak prensip nan mesaj pwofetik Milerit yo. Li menm te eseye retire de mil twa san jou yo, men li pa t kapab reyisi nan sa. Men, li te prezante yon levanjil ki te nèt ale vide de konpreyansyon pwofetik Milerit yo. Levanjil li a te rejte nan reyinyon an, men malgre sa, dirijan avèg sa yo te deside pran seri prezantasyon li yo epi ranje yo an yon liv ki te pote tit, The Doctrine of Christ. Liv sa a te vin tounen senbòl rive twazyèm jenerasyon Advantis Lawodise a.
Liv la reprezante yon lòt levanjil pase levanjil milerit Habakik chapit de a, e Pòl fè nou konnen yon lòt levanjil pa levanjil ditou.
Mwen sezi wè nou kite byen vit sila a ki te rele nou nan gras Kris la pou nou al jwenn yon lòt levanjil; ki pa yon lòt menm; men gen kèk moun k ap boulvèse nou, e ki ta vle defòme levanjil Kris la. Menm si nou menm, oubyen yon zanj ki soti nan syèl la, ta anonse nou nenpòt lòt levanjil pase sa nou te anonse nou an, se pou li anba madichon. Jan nou te di sa deja, konsa mwen di l ankò kounye a: si nenpòt moun anonse nou nenpòt lòt levanjil pase sa nou te resevwa a, se pou li anba madichon. Galat 1:6–9.
Twazyèm jenerasyon Advantis la reprezante pa twazyèm abominasyon Ezekyèl la, kote fanm yo ap kriye pou Tammuz. Tammuz te yon divinite mezopotamyen ki te asosye ak fètilite ak sik vejetasyon yo. Pafwa yo te dekri Tammuz kòm yon bèje oswa yon jèn gason, ki te lye ak chanjman sezon yo ak kwasans rekòt yo. Lanmò Tammuz ak rezirèksyon li ki te vini apre sa, te mare ak kalandriye agrikòl la. Dapre mitoloji a, Tammuz te konn mouri oswa disparèt pandan mwa ete yo, sa ki te konsidere kòm yon reprezantasyon fennen vejetasyon an nan sezon cho ak sèk la. Kriye pou Tammuz la te yon rit dèy ki te gen ladan plenn lanmò oswa disparisyon Tammuz pandan mwa ete yo, epi apre sa, rejwisans pou rezirèksyon li, ki te senbolize renouvèlman vejetasyon an ak lavi agrikòl la.
Kriye pou Tamouz reprezante yon fo mesaj lapli ta, ki se sa levanjil W. W. Prescott la te reprezante. Retire fondasyon pwofetik la, ki te kòmanse nan rebelyon 1863 la, te rive nan yon pwen an 1919 kote Advantis Laodise a te pèmèt fo levanjil la tabli. Fo levanjil sa a te bati nèt sou metodoloji Pwotestantis aposta a. Premye achitèk li te W. W. Prescott, epi menm jan ak William Miller, levanjil toude mesye yo te chita sou konpreyansyon fondamantal yo de “the daily,” nan liv Danyèl la. Toude levanjil yo reprezante nan pasaj 2 Tesalonisyen an kote Miller te premye dekouvri ke “the daily,” te reprezante paganism. Nan pasaj sa a gen yon klas Miller reprezante, ki aksepte verite Pòl te prezante a, epi gen yon lòt klas ki pa posede lanmou pou verite a.
Yon klas nan dènye jou yo, ki reprezante pa Miller, “rekonèt” epi resevwa lapli ta a, epi yon lòt klas, ki reprezante pa Prescott, resevwa yon gwo ilizyon. Gwo ilizyon yo resevwa a chita sou yon fo levanjil, ki pa levanjil ditou, epi li idantifye yon fo mesaj konsènan lapli ta a. Konsa, twazyèm abominasyon Ezekyèl la se fanm yo (legliz Advantis Lawodise yo), k ap kriye pou Tamouz. Dlo nan je yo pandan sezon lete a (lapli), se pou pwodwi fwi rekòt la.
Distenksyon ant de kalite mesaj lapli dènyè a anvayi tout Bib la ak Lespri Pwofesi a. Bib la repete anpil fwa ke lapli a rete anpeche pou yon pèp dezobeyisan.
Yo di: Si yon nonm voye madanm li ale, epi li kite li, li vin pou yon lòt nonm, èske li ta tounen vin jwenn li ankò? Èske peyi sa a pa ta vin nèt ale sal? Men ou menm, ou lage kò ou nan fònikasyon ak anpil mennaj; malgre sa, tounen vin jwenn mwen ankò, se Seyè a ki di sa. Leve je ou sou mòn wo yo, epi gade kote ou pa t kouche. Bò chemen yo ou te chita ap tann yo, tankou Arab la nan dezè a; epi ou te sal peyi a avèk fònikasyon ou yo ak mechanste ou. Se poutèt sa lapli yo te rete, epi pa t gen dènye lapli; men ou te gen fwon yon fanm movèz vi, ou te refize wont. Jeremi 3:1–3.
Advantis Leyodiseyen an te kòmanse jwe fanm movèz vi an 1863, e depi lè sa a lapli yo te sispann. Yo refize wont pou rebelyon yo, e mank imilite sa a pwodui yon fwon fanm movèz vi a; epi fanm movèz vi pwofesi biblik la se papote a. Se nan twazyèm jenerasyon an dènye travay preparasyon pou bese tèt devan mak fanm movèz vi Wòm nan rive akonpli. Preparasyon pou katriyèm jenerasyon an akonpli nan twazyèm jenerasyon an, pa mwayen yon mesaj fo sou dènye lapli a. Menm jan ak rebelyon 1863 la, ak rebelyon 1888 la, rebelyon 1919 la aliyen ak 11 Septanm 2001, paske lè bilding Vil New York yo te tonbe lè sa a, zanj vanyan sòlda Revelasyon dizwit la te desann epi vrè dènye lapli a te kòmanse.
«Lapli dèyè a gen pou l tonbe sou pèp Bondye a. Yon zanj pisan gen pou l desann sot nan syèl la, epi tout tè a gen pou l klere avèk laglwa li.» Review and Herald, 21 avril 1891.
Lè lapli ta a te kòmanse, ansyen yo nan Advantis Lawodise a pa t ap rekonèt li kòm lapli ta a, paske yo te sibi andoktrinman anba yon fo mesaj sou lapli ta a, Ezekyèl prezante l kòm fanm yo k ap kriye pou Tamouz, epi nan aplikasyon li kòm yon mesaj lapè ak sekirite.
“Se sèlman moun ki ap viv selon limyè yo genyen an k ap resevwa pi gwo limyè. Si nou pa chak jou ap avanse nan demontstrasyon vèti kretyen aktif yo, nou p ap rekonèt manifestasyon Sentespri a nan dènye lapli a. Li ka ap tonbe sou kè toutotou nou, men nou p ap disène li ni resevwa li.” Testimonies to Ministers, 507.
Li te enposib pou gadyen pèp la rekonèt rive lapli an reta a, paske fo levanjil yo a sou yon fo lapli an reta, te demanti posiblite nenpòt manifestasyon pouvwa Bondye jan sa te ye nan tan lontan yo.
“Va gen nan legliz yo yon bèl manifestasyon pouvwa Bondye, men li p ap aji sou moun ki pa t imilye tèt yo devan Seyè a, epi ki pa t ouvri pòt kè yo pa mwayen konfesyon ak repantans. Nan manifestasyon pouvwa sa a ki klere tè a ak laglwa Bondye, yo pral wè sèlman yon bagay ke, nan avègman yo, yo panse ki danjere, yon bagay ki pral leve laperèz lakay yo, epi yo pral pran pozisyon pou reziste l. Paske Seyè a pa travay dapre lide ak atant pa yo, yo pral opoze travay la. ‘Poukisa,’ yo di, ‘nou pa ta dwe konnen Lespri Bondye a, lè nou te nan travay la depi anpil ane?’—Paske yo pa t reponn ak avètisman yo, ak siplikasyon mesaj Bondye yo, men yo te pèsiste di: ‘Mwen rich, mwen vin ogmante ak byen, e mwen pa bezwen anyen.’ Talan ak long eksperyans pap fè moun tounen chanèl limyè, sof si yo mete tèt yo anba reyon klere Solèy Jistis la, epi yo rele yo, yo chwazi yo, epi yo prepare yo pa don Sentespri a. Lè moun ki manyen bagay sakre yo va imilye tèt yo anba men pwisan Bondye a, Seyè a va leve yo. L ap fè yo tounen moun ki gen disènman—moun ki rich nan gras Lespri li. Karaktè fò ak egoyis yo, tèt di yo, pral parèt aklè nan limyè k ap sòti nan Limyè mond lan. ‘M ap vin jwenn ou vit, e m ap retire chandelye ou a nan plas li, si ou pa repanti.’ Si nou chèche Seyè a ak tout kè nou, n ap jwenn li.” Review and Herald, 23 desanm 1890.
Ansyen chapit uit nan Ezekyèl la te aksepte yon levanjil lapè ak sekirite an 1919, e lè 11 septanm 2001 te rive, fwi rebelyon sa a ki t ap vin pi grav la te parèt nan enkapasite yo pou yo rekonèt arive lapli dènye a. Nan istwa ki te kòmanse nan tan lafen an an 1989, Bondye te repete mouvman Millerit la jouk nan pi piti detay. Miller te yon senbòl Eli, e Eli te di Akab avèk anpil fèmte ke pa t ap gen lapli, eksepte sou pawòl Eli.
Nou pral kontinye egzaminen twazyèm jenerasyon Adantis la nan atik kap vini an.
“Gwoup sila yo ki pa santi lapenn poutèt pwòp dekadans espirityèl pa yo, ni ki pa plenn poutèt peche lòt moun yo, y ap rete san sele Bondye a. Senyè a bay mesaje Li yo lòd, mesye ki gen zam destriksyon nan men yo: ‘Pase dèyè li nan vil la, epi frape: pa kite je nou epanye, ni pa gen pitye: touye nèt granmoun ak jèn, ni tifi, ni timoun piti, ak fanm: men pa pwoche bò kote okenn moun ki gen mak la sou li; epi kòmanse nan Tanp Mwen an. Lè sa a, yo te kòmanse ak ansyen yo ki te devan kay la.’”
“Isit la a nou wè ke legliz la—tanp Senyè a—te premye a resevwa kou kòlè Bondye a. Ansyen yo, sila yo Bondye te bay anpil limyè e ki te kanpe kòm gadyen enterè espirityèl pèp la, te trayi konfyans yo te resevwa a. Yo te pran pozisyon ke nou pa bezwen tann mirak ni manifestasyon klè pouvwa Bondye tankou nan tan lontan yo. Tan yo chanje. Pawòl sa yo ranfòse enkredilite yo, epi yo di: Senyè a p ap fè byen, ni li p ap fè mal. Li twò gen mizèrikòd pou l vizite pèp li a avèk jijman. Konsa, ‘Lapè ak sekirite’ se rèl moun ki p ap janm leve vwa yo ankò tankou yon twonpèt pou montre pèp Bondye a transgresyon yo ak kay Jakòb la peche li yo. Chen bèbè sa yo ki pa t vle jape yo se menm sila yo ki resevwa vanjans jis Bondye ki ofanse a. Gason, jenn fi, ak timoun piti tout peri ansanm. ”
“Abominasyon sa yo poutèt sa moun ki fidèl yo t ap soupiye e yo t ap rele byen fò yo, se te tout sa je limite lèzòm te kapab wè; men peche ki te pi grav lontan pase tout lòt yo, peche sa yo ki te pwovoke jalouzi Bondye ki pi, ki sen e ki pwòp la, pa t revele. Gran Moun ki sonde kè yo konnen tout peche moun k ap fè mechanste yo komèt an kachèt. Moun sa yo vin santi yo an sekirite nan twonpri pa yo, epi, poutèt pasyans li, yo di Senyè a pa wè; epi apre sa yo aji kòmsi Li te abandone tè a. Men, Li va dekouvri ipokrizi yo, e Li va louvri devan lòt moun peche sa yo yo te pran anpil prekosyon pou kache.”
“Ni siperyorite nan ran, diyite, oswa sajès monn nan, ni okenn pozisyon nan fonksyon sakre, ki va prezève moun pou yo pa sakrifye prensip lè yo lage nan pwòp kè twonpe yo. Moun yo te konsidere kòm diy e jis yo pwouve yo se chèf mouvman apostazi a, ak egzanp nan endiferans ak nan abi mizèrikòd Bondye yo. Li p ap tolere chemen mechan yo ankò; e nan kòlè li, li aji avèk yo san mizèrikòd.
“Se avèk repiyans Senyè a retire prezans Li nan men sila yo ki te beni ak gwo limyè e ki te santi pisans pawòl la pandan yo t ap sèvi lòt moun. Yo te yon lè sèvitè fidèl Li, ki te resevwa favè prezans ak gidans Li; men yo te vire do bay Li epi yo te mennen lòt moun nan erè, e se poutèt sa yo vin anba dezapwobasyon diven an.” Testimonies, volim 5, 211, 212.