Kad mesaj pwofetik William Miller la se te de pouvwa devastatè yo: paganism, epi apre sa papis; epi kad mesaj pwofetik Future for America a se twa pouvwa devastatè yo: paganism, apre sa papis, apre sa pwotestantis apostazi, men yo tout ap mache ansanm nan fen an. Youn nan kle pwofetik prensipal pou konpreyansyon pwofetik Miller la se te ke “chak jou a” nan liv Danyèl la te yon senbòl paganism, paske sa te tabli lyen ant de pouvwa devastatè yo, ki te vin tounen kad konpreyansyon pwofetik li. Youn nan kle pwofetik prensipal pou konpreyansyon pwofetik Future for America a se tou ke “chak jou a” nan liv Danyèl la se yon senbòl paganism, paske akonplisman istorik paganism nan te tabli sekans evènman yo nan Danyèl onz, vèsè karant ak karantyenyen, ki te vin tounen kad konpreyansyon pwofetik Future for America a.
Menm jan sa toujou rive avèk nouvo limyè, avansman verite ki te desele an 1989 lè Inyon Sovyetik te tonbe a te sibi lagè anba anpil divès vwa. Rezistans yo te leve kont verite a te toujou pwodui yon konpreyansyon pi klè sou verite a. Nan premye konfli sa yo kont verite ki jwenn nan sis dènye vèsè Danyèl onz la, plizyè règ pwofetik ki chita nan Bib la te rekonèt kòm prèv esansyèl pou soutni ogmantasyon konesans ki te fèt lè liv Danyèl la te desele an 1989. Kounye a, n ap konsidere youn nan règ sa yo, ke nou rele “yon aplikasyon trip pwofesi.”
Nou te kòmanse lè nou te konsidere de aplikasyon trip ki, nan yon nivo, se menm liy lan, men nan yon lòt nivo yo diferan. De premye manifestasyon Wòm yo (payen ak papal) tabli twazyèm manifestasyon an, ki se Wòm Modèn. De premye manifestasyon Babilòn yo (Babel ak Babilòn) te tabli twazyèm manifestasyon an, ki se Babilòn Modèn. Wòm Modèn se bèt ki nan Revelasyon disèt la, sou li Babilòn Modèn monte epi sou li li renye. Yo diferan youn ak lòt menm jan yon kowbòy diferan ak chwal li, men yo tou komèt fònikasyon espirityèl youn ak lòt; konsa, nan nivo sa a, yo fè youn. Gen de lòt aplikasyon trip nan pwofesi ki genyen yon relasyon ki sanble.
Premye de manifestasyon Eli yo (Eli ak Jan Batis) tabli twazyèm Eli a nan dènye jou yo. Ansanm ak sa, premye de mesaje yo ki prepare chemen pou Mesaje Alyans lan (Jan Batis ak William Miller), tabli mesaje ki prepare chemen pou Mesaje Alyans lan nan dènye jou yo. Gen twa pwen enpòtan pou rekonèt nan de liy sa yo nan aplikasyon trip pwofesi yo.
Yon premye pwen se ke vrè reprezantan istorik de liy yo nan twa aplikasyon pwofesi yo se, nan sans esansyèl, menm pèsonaj istorik yo; men objektif yo nan de reprezantasyon sa yo diferan byen klè. Dezyèm pwen an se rekonèt ki distenksyon ki genyen ant de twa aplikasyon pwofesi sa yo ki tèlman pwòch youn ak lòt. Distenksyon an se ke Eli reprezante yon travay ekstèn nan dènye jou yo, epi mesaje ki prepare chemen an pou Mesaje Alyans lan reprezante yon travay entèn nan dènye jou yo.
Twazyèm pwen pou nou remake se ke Jezi, antanke Alfa ak Omega, idantifye twazyèm Eli a, ansanm ak twazyèm mesaje ki prepare chemen an, avèk ni yon premye ni yon dènye mesaje Eli, epi ak yon premye ak yon dènye mesaje ki prepare chemen pou Mesaje Alyans lan. Mesaje Eli premye zanj lan ak mesaje Eli twazyèm zanj lan fòme twazyèm akonplisman Eli a, epi mesaje ki prepare chemen an prezante kòm mesaje mouvman ni premye zanj lan ni twazyèm zanj lan.
Pwofèt Eli bay yon ilistrasyon sou konfwontasyon dènye jou yo ant pèp Bondye a ak inyon twa fwa Wòm modèn nan, nan konfwontasyon ki te fèt sou Mòn Kamèl la.
Mòn Kamèl sitiye nan nò Izrayèl, toupre kòt Mediterane a. Li pwolonje apeprè soti nan nòdwès pou rive sidès epi li fòme yon krèt byen remakab ki lonje sou anviwon 39 mil (63 kilomèt). Vale Megido a, yo rele l tou Vale Jezreyèl la, sitiye nan sidès Mòn Kamèl. Mòn Kamèl ak Vale Megido a byen pre youn ak lòt parapò ak distans ki separe yo. Distans ki genyen ant yo, an liy dwat (tankou kòk vole), se apeprè 20 a 25 mil (32 a 40 kilomèt). Nan lwès Mòn Kamèl la se Lanmè Mediterane a ki ye, epi nan lès Vale Megido a ak Vale Jezreyèl la se Lanmè Galile a ki ye, yo rele l tou Lak Tiberias oswa Lak Kinerèt.
Nan Revelasyon an, lagè Amagedon an ap idantifye Vale Megido a, e enspirasyon pa t vle etidyan pwofesi yo kwè ke liv Revelasyon an t ap idantifye mesaj li a nan sans literal; konsa, lè li te idantifye Amagedon (Megido) kòm Amagedon, li te sèvi ak mo “har,” ki vle di mòn, pou fè li klè ke lagè a te yon reprezantasyon espirityèl dènye lagè dragon an, bèt la, ak fo pwofèt la mennen lemonn antye ladan l.
Lè Jan te idantifye Megiddo kòm Amagedon, li te fè konnen klèman li pa t dwe konprann kòm yon kote jewografik literal, paske Megiddo se yon vale e li pa gen okenn mòn. Toupre li gen Mòn Kamèl, kote konfwontasyon Eli ak Akab ansanm ak pwofèt Jezabèl yo te fèt; konsa, ni Megiddo ni Mòn Kamèl se ilistrasyon batay final Amagedon an.
Si w t ap trase yon triyang ak Jerizalèm, Mòn Kamèl, ak Vale Megido, Jerizalèm t ap sitiye nan kwen sidès triyang sa a, avèk Mòn Kamèl nan nòdwès ak Vale Megido nan nòdwèsès. Zòn ki senbolikman reprezante batay Amagedòn nan delimite pa de lanmè, epi wa nò a (pwostitiye Modèn Babilòn nan) rive nan fen li ant lanmè yo ak mòn sen ki gen glwa a. Epi nan moman sa a, tan gras limanite a fèmen.
Men nouvèl ki soti nan lès ak nan nò va boulvèse l; se poutèt sa li va soti avèk gwo kòlè pou l detwi, pou l disparèt nèt anpil moun. Epi li va plante tant palè li yo ant de lanmè yo, sou mòn sen gloriye a; men li va rive nan fen li, e pèsonn p ap ede l. E nan tan sa a, Mikal va leve kanpe, gran chèf la ki kanpe pou pitit pèp ou a; epi va gen yon tan detrès, jan sa pa t janm rive depi lè te gen yon nasyon jouk rive nan menm tan sa a; e nan tan sa a pèp ou a va delivre, chak moun yo va jwenn ki ekri nan liv la. Danyèl 11:44–12:1.
Aplikasyon trip Eli a reprezante konfwontasyon ekstèn pèp Bondye a ak wa nò a, ki se tèt inyon an twa fwa ant dragon an, bèt la ak fo pwofèt la, ki mennen mond lan Amagedon. Twa ènmi Eli yo, ki te tipifye inyon an twa fwa sa a, se te Akab, ki te wa dis tribi nò yo e ki reprezante dis wa Revelasyon disèt yo, ki fè fònikasyon ak pwostitye Babilòn nan, epi ki dakò bay pwostitye a wayòm pa yo pandan “yon èdtan”, ki se “lè a” nan kriz lwa dimanch lan. Pwostitye Babilòn nan te reprezante pa Jezabèl, epi pwofèt Baal Jezabèl yo ansanm ak prèt Achera yo reprezante fo pwofèt la.
Kriz lalwa dimanch la kòmanse avèk lalwa dimanch ki pral vini byento Ozetazini, epi li fini lè Mikaèl leve kanpe. Lè lalwa dimanch sa a rive, dezyèm vwa Revelasyon chapit dizwit la rele lòt twoupo Bondye a soti Babylòn. Peryòd tan ki kòmanse depi apèl pou soti Babylòn nan jouk fèmti tan gras la, se peryòd jijman pwostitye Babylòn nan. Se tou peryòd tan kote Sentespri a vide san mezi. Se “èdtan” an kote dis wa yo dakò pou yo gouvène ansanm avèk pwostitye Tir la, ki pa bliye ankò. Se “èdtan” gwo “tranblemanntè” Revelasyon onz la, lè san karantkat mil yo leve kòm yon drapo.
E wa latè yo, ki te fè fònikasyon avè l e ki te viv nan plezi ak delis avè l, va kriye sou li, e yo va plenn pou li, lè yo va wè lafimen dife k ap boule li a. Yo va kanpe byen lwen poutèt yo pè tòti li, y ap di: Malè! malè sou ou, gran vil Babilòn, vil pisan sa a! Paske nan yon sèl lè jijman ou rive. Revelasyon 18:9, 10.
Menm jan Jan te idantifye Megido kòm mòn («har») Megido pou make yon verite espirityèl e non pa yon verite literal, se konsa jijman gwo pwostitiye Babilòn nan ak Tir la idantifye kòm yon bagay ki rive pandan «èdtan» an, epi tou nan yon «jou».
Se poutèt sa, malè l yo ap vini sou li nan yon sèl jou: lanmò, ak dèy, ak grangou; epi y ap boule l nèt ak dife; paske Senyè Bondye ki jije l la gen anpil fòs. Revelasyon 18:8.
Apre 22 Oktòb 1844, tan pwofetik pa dwe ankò aplike nan sans pwofetik, e konsa jijman pouvwa papal la prezante kòm rive nan yon “èdtan”, epi tou kòm rive nan yon “jou”. “Èdtan” jijman li a se peryòd pwofetik ki kòmanse depi lwa dimanch Ozetazini jouk tan gras la fèmen. Li enpòtan pou make peryòd sa a lè n ap konsidere Eli dènye jou yo, paske batay Eli sou Mòn Kamèl la vini apre eprèv anndan pèp Bondye a nan dènye jou yo, epi peryòd eprèv la, ni pou legliz la ni pou mond lan, genyen menm kòmansman ak menm fen pwofetik yo.
De vwa nan Revelasyon dizwityèm lan reprezante de apèl diferan pou de legliz. Premye legliz la se san karannkat mil yo nan Revelasyon chapit sèt, epi dezyèm legliz yo rele a se gran foul la nan Revelasyon chapit sèt. Apèl pou san karannkat mil yo fèt pandan Sentespri a ap vide nan mezi, epi apèl pou gran foul la fèt lè Sentespri a ap vide san mezi.
“Pwofèt la di: ‘Mwen wè yon lòt zanj desann sot nan syèl la, li te gen gwo pouvwa; e tè a te klere ak laglwa li. Epi li rele avèk fòs, ak yon vwa pwisan, li di: Babylòn gran an tonbe, li tonbe, e li vin tounen rete demon yo’” (Revelasyon 18:1, 2). Sa a se menm mesaj dezyèm zanj lan te bay la. Babylòn tonbe, “paske li fè tout nasyon yo bwè diven kòlè fònikasyon li a” (Revelasyon 14:8). Ki diven sa a?—Fo doktrin li yo. Li bay lemonn yon fo saba nan plas Saba katriyèm kòmandman an, epi li repete manti Satan te premye di Èv nan Edenn nan—imòtalite natirèl nanm nan. Li gaye anpil lòt erè menm jan an byen lwen toupatou, “li anseye kòmandman lèzòm kòm doktrin” (Matye 15:9).
“Lè Jezi te kòmanse ministè piblik Li a, Li te pirifye Tanp lan anba pwofanasyon sakrilèj li te sibi a. Pami dènye zak ministè Li a te gen dezyèm pirifikasyon Tanp lan. Konsa tou, nan dènye travay la pou avètisman mond lan, de apèl diferan yo adrese bay legliz yo. Mesaj dezyèm zanj lan se: ‘Babilòn tonbe, li tonbe, gwo vil sa a, paske li fè tout nasyon yo bwè diven kòlè fònikasyon li a’ (Revelation 14:8). Epi, nan gwo rèl mesaj twazyèm zanj lan, yo tande yon vwa soti nan syèl la k ap di: ‘Soti ladan li, pèp mwen an, pou nou pa patisipe nan peche li yo, epi pou nou pa resevwa nan kalamite li yo. Paske peche li yo rive jis nan syèl la, e Bondye sonje inikite li yo’ (Revelation 18:4, 5).” Selected Messages, liv 2, 118.
Zanj vanyan an te desann nan akonplisman Revelasyon chapit dizwit la, lè gwo bilding Vil New York yo te tonbe nan dat 11 septanm 2001, avèk rive “van lès” Islam lan. Lè sa a, li rele “ak yon gwo vwa pisan, li di: Gran Babilòn tonbe, li tonbe, e li vin tounen kay demon yo.” Epi apre sa, nan vèsè kat, yon lòt vwa “tande soti nan syèl la, k ap di: ‘Soti ladan li, pèp mwen an.’” De vwa sa yo se “de apèl diferan ki fèt bay legliz yo.” De legliz diferan Bondye yo nan dènye jou yo idantifye kòm san karannkat mil yo ak gwo foul la.
Peryòd tès pou san karant-kat mil yo kòmanse ak Islam nan twazyèm Malè a, ke Ezayi idantifye kòm “jou van lès la.” Peryòd tès sa a fini ak lwa dimanch ki pral vini talè a Ozetazini ansanm ak aplikasyon mak bèt la. Bèt la se wa nò kontrefè a, tèt Babilòn modèn nan. Babilòn se lyon an nan Danyèl chapit sèt, epi pwofèt dezobeyisan ki soti Jida a, ki reprezante Advantis Lawodise a, mouri nan peryòd ki kòmanse ak “bourik” Islam nan (11 septanm 2001), epi ki fini ak “lyon an,” (Babilòn modèn).
Nan peryòd tan ki reprezante kòm “tonm” pwofèt dezobeyisan an nan Advantis Laodiseyen an, yo mezire lapli ta a, pandan yon apèl diferan fèt bay legliz san karannkat mil yo. Lè peryòd sa a fini, nan “lè” “gwo tranblemanntè” a, ki reprezante lwa dimanch Ozetazini an, peryòd dezyèm vwa Revelasyon dizwit la rive avèk aplikasyon mak bèt la, ki se mak wa nò a. Anmenmtan, yo sèvi ak Islam twazyèm Malè a pou pote yon jijman pwogresif k ap ogmante sou yon mond aposta. Mesaj “bandwòl” san karannkat mil yo pwoklame pandan dezyèm apèl diferan sa a bay legliz “gwo foul moun” nan idantifye “mak” “wa nò a”, ansanm ak wòl Islam twazyèm Malè a, ki reprezante kòm “pitit lès yo”.
Mesaj ki fè pouvwa papal la fache anpil nan vèsè karant-kat nan Danyèl chapit onz la, epi mesaj ki lanse dènye masak san pap la, reprezante kòm “nouvèl ki soti nan lès la” (Islam) ak “nò a” (mak bèt la). Nan peryòd sa a, menm jan ak peryòd anvan an, Islam ki se “van lès la” pote jijman sou Etazini pou kòmanse peryòd la, epi peryòd la fini lè wa nò a rive nan fen li, “ant lanmè yo ak bèl mòn sen an”, nan vale Megido a ak mòn Kamèl la.
Peryòd jijman Babilòn modèn nan, ki reprezante kabann lanmò li (tonbo li), kòmanse ak senbòl lès la epi li fini ak senbòl nò a, menm jan kabann lanmò pwofèt Laodise dezobeyisan an te fini nan premye apèl distenk bay legliz yo. Tonbo a (kabann lanmò a) kote tou de pwofèt manti Betèl la ak pwofèt dezobeyisan Jida a antere a, reprezante ant yon “bourik” ak yon “lyon”.
Éli reprezante pèp Bondye a nan dènye jou yo, ki te jwenn tèt yo fas ak yon lènmi twa fwa, reprezante pa Akab, Jezabèl, ak pwofèt Jezabèl yo. Jezabèl se senbòl pouvwa papal la nan katriyèm legliz Tiyatir la, epi pwofèt li yo sou Kamèl te reprezante pa pwofèt Baal yo ak prèt estati yo. Baal reprezante yon divinite gason, epi prèt estati yo te reprezante Astarte, yon divinite fi; konsa, fo pwofèt Jezabèl yo te konpoze de gason ak fi, sa ki reprezante konbinezon Legliz ak Leta ki reprezante pa imaj bèt la nan liv Revelasyon an.
Se Etazini ki premye leve yon imaj bèt la Ozetazini, epi apre sa nan lemonn, e se Etazini ki fo pwofèt la nan inyon an twa fwa. Akab, wa dis tribi yo, reprezante dis wa yo nan Revelasyon disèt, sa vle di dragon an, epi Jezabèl se bèt la. Eli te nan konfwontasyon ak inyon an twa fwa nan Babilòn Modèn nan, sou Mòn Kamèl, kote pwostitye Babilòn nan rive nan finisman li san pesonn pou ede li. Aplikasyon trip Eli a reprezante konfwontasyon ekstèn yo mennen kont pèp Bondye a nan dènye jou yo, epi Eli reprezante pwofèt la ki nan konfwontasyon dirèk ak twa pouvwa sa yo.
Yon eleman enpòtan nan istwa Eli a se “lapli” a, ki reprezante dènye lapli a yo vide pandan istwa konfwontasyon an. Nan peryòd k ap mennen rive nan konfwontasyon sou Mòn Kamèl la, Eli te deklare klèman pa t ap gen lapli, eksepte selon pawòl li. Peryòd ki mennen rive nan “è” jijman Jezabèl la se peryòd ki reprezante pa premye “vwa” distenk yo te bay legliz yo. “Vwa” sa a te rive 11 septanm 2001, e nan peryòd sa a, “lapli” a te sèlman “mezire”; epi nan peryòd sa a, te gen de mesaj dènye lapli konpetitè ki te enplike nan deba Abakik la. Youn se te mesaj kontrefè kriye pou Tamouz la, ki te reprezante yon “mesaj lapè ak sekirite”, epi lòt la se te vrè mesaj twazyèm Malè Islam nan.
Vrè mesaj “lapli dènye a” te baze sou wòl Islam nan twazyèm Malè a. Mesaj sa a te pran nesans nan yon sèl sous (ki te Future for America), epi de mesaj yo te lite youn ak lòt pou sipremasi jiskaske listwa te konfime validite vrè mesaj la, epi li te konfime tou foli yon mesaj “lapè ak sekirite” nan yon tan tankou sa a.
“Pwofesi Danyèl yo ak sa Jan yo dwe konprann. Yo entèprete youn lòt. Yo bay mond lan verite ke chak moun ta dwe konprann. Pwofesi sa yo dwe sèvi kòm temwen nan mond lan. Pa mwayen akonplisman yo nan dènye jou sa yo, y ap esplike tèt yo.” Kress Collection, 105.
Premye akonplisman Eli a nan aplikasyon trip Eli a, se dezyèm Eli a ki konfime li, epi Jezi te idantifye dezyèm Eli sa a kòm Jan Batis. Ansanm, de temwen sa yo etabli twazyèm Eli a.
Epi pandan yo t ap ale, Jezi kòmanse pale ak foul moun yo konsènan Jan: Kisa nou te soti al wè nan dezè a? Yon wozo van ap souke? Men kisa nou te soti al wè? Yon nonm abiye ak rad delika? Gade byen, moun ki mete rad delika rete nan kay wa yo. Men kisa nou te soti al wè? Yon pwofèt? Wi, mwen di nou sa, e plis pase yon pwofèt. Paske se li menm yo te ekri sa sou li: Men mwen voye mesaje mwen devan figi ou, ki pral pare chemen ou devan ou. Anverite mwen di nou, pami tout moun fanm fè pitit, pa t leve yon pi gran pase Jan Batis; men sepandan, sila ki pi piti nan wayòm syèl la pi gran pase li. E depi nan jou Jan Batis yo jouk kounye a, wayòm syèl la ap sibi vyolans, e moun vyolan yo pran li pa fòs. Paske tout pwofèt yo ansanm ak lalwa te pwofetize jouk rive sou Jan. E si nou vle resevwa sa, se Eli sa a ki te gen pou vini an. Moun ki gen zòrèy pou tande, se pou l tande. Matye 11:7–15.
Nou pral kontinye etid sa a nan atik kap vini an.
“Jodi a, nan lespri ak pouvwa Eli ak Janbatis, mesaje Bondye chwazi yo ap rele atansyon yon mond ki anba jijman sou evènman solanèl ki pral rive talè konsa an rapò ak dènye lè tan gras la ak aparisyon Kris Jezi kòm Wa tout wa yo ak Seyè tout seyè yo. Talè konsa, chak moun pral jije pou zak li te fè nan kò a. Lè jijman Bondye a rive, e sou manm legliz Li a sou latè a poze responsablite solanèl pou bay avètisman a moun ki kanpe, kòm si se te, sou bòdi menm destriksyon etènèl la. Pou chak èt imen toupatou sou latè ki va pran konsiderasyon sa, yo dwe fè prensip ki an kestyon yo parèt klè nan gwo konfli k ap dewoule a, prensip sou yo pandye desten tout limanite.”
“Nan dènye lè pwobasyon sa yo pou pitit lèzòm yo, lè sò chak nanm pral byento deside pou tout tan, Senyè syèl la ak tè a ap tann pou legliz Li a leve pou antre nan aksyon tankou li pa t janm fè anvan. Moun ki te vin lib nan Kris grasa konesans verite presye a, Senyè Jezi konsidere yo kòm eli pa Li yo, moun Li favorize plis pase tout lòt pèp sou latè; epi Li ap konte sou yo pou yo fè lwanj Sila a parèt, li menm ki te rele yo soti nan fènwa pou antre nan limyè mèvèy Li a. Benediksyon yo, ki distribye avèk anpil jenerozite, dwe kominike bay lòt moun. Bon nouvèl delivrans lan dwe ale jwenn tout nasyon, tout fanmi, tout lang, ak tout pèp.”
“Nan vizyon pwofèt yo nan tan lontan yo, Seyè laglwa a te parèt kòm Sila a ki bay legliz Li a yon limyè espesyal nan jou fènwa ak enkredilite ki vini anvan dezyèm vini Li a. Kòm Solèy Jistis la, Li te gen pou leve sou legliz Li a, ‘ak gerizon anba zèl li yo.’ Malachi 4:2. Epi, soti nan chak vrè disip, te gen pou gaye yon enfliyans pou lavi, kouraj, asistans, ak vrè gerizon.”
“Vini Kris la pral fèt nan peryòd ki pi fènwa nan listwa tè sa a. Jou Noe ak jou Lòt yo dekri kondisyon lemonn nan jis anvan vini Pitit lòm nan. Ekriti Sen yo, pandan y ap montre davans sou tan sa a, deklare ke Satan ap aji ak tout pisans epi ‘ak tout sediksyon lenjistis.’ 2 Thessaloniciens 2:9, 10. Aksyon li a parèt aklè nan fènwa k ap ogmante rapidman an, nan erè yo ki anpil anpil, erezi yo, ak delizyon jou dènye sa yo. Se pa sèlman Satan ap mennen lemonn an ann kaptivite, men twonpri li yo ap fèmanté legliz ki deklare yo se legliz Senyè nou Jezi Kris la. Gwo apostazi a pral devlope pou l tounen yon fènwa pwofon tankou minwi. Pou pèp Bondye a, sa pral yon nuit eprèv, yon nuit dlo nan je, yon nuit pèsekisyon poutèt laverite. Men soti nan nuit fènwa sa a, limyè Bondye a pral briye.” Prophets and Kings, 716, 717.