Kle pou byen divize vèsè dis rive sèz nan Danyèl onz la jwenn nan aplikasyon pwofetik fondamantal yo ki te itilize sa gen plis pase trant ane, an 1996, lè magazin The Time of the End te pibliye. Trant ane pi ta, Senyè a revele ke yon lòt mesaj pwofetik dwe vin formalize menm jan mesaj Millerit la te formalize an 1831. Nan istwa omega trant ane sa yo, mesaj ki dwe formalize a reprezante kòm yon koreksyon yon mesaj anvan konsènan Islam, jan Josiah Litch te reprezante l, epi tou kòm yon mesaj korije sou pòt fèmen an, jan Samuel Snow te reprezante l, ki se senbòl parabòl dis vyèj yo. Yon mesaj sou Islam, akonpaye avèk yon avètisman konsènan pòt pwogresif pwobasyon yo k ap fèmen pandan Kris ap fini travay jijman Li a, pral pwoklame. Mesaj la gen de aspè, li genyen yon liy entèn ak yon liy ekstèn, ki, an retou, reprezante de premye etap yo nan pwosesis eprèv an twa etap la ki toujou rive lè yon pwofesi vin deseale, menm jan ak revelasyon Jezi Kris la nan dat 31 desanm 2023.
Magazin Tan Fen an gen rezime debaz konsènan lavni Amerik jan sa reprezante nan sis dènye vèsè Daniel onz la, ki te dezsele nan tan fen an an 1989. Magazin nan deja nan dosye piblik la pandan trant ane, epi pèsonn pa t wè ke youn nan tèm prensipal magazin nan se te lit relijye ant kominis la ak legliz yo anba enfliyans Katolisism, espesyalman ann Ikrèn. Batay relijye sa a depi peryòd 1989 la eksplike kontèks dekadans relijye Putin nan, jan sa reprezante pa Ptolome ak Ozyas nan rebelyon yo toude te manifeste nan tanp Jerizalèm nan. Tanp Jerizalèm nan se te tanp Ozyas la, pa tanp Ptolome a. Toude Putin ak Zelenskyy ap pwofane menm tanp lan nan de fason diferan; youn kòm yon Ejipsyen, epi lòt la kòm yon Jwif.
Legliz ki t ap lite kont wa sid la an 1989 se te Legliz Katolik la. E poukisa non? Ateyis Lafrans te bay wa nò a blesi mòtèl la an 1798; kidonk, poukisa papote a pa ta vanje tèt li kont pèsekisyon ateyis la te fè Legliz Katolik la pandan yon tan ki long, espesyalman nan Ikrèn? Sa ki pi enpòtan toujou, se lefètke temwayaj klè sa a konsènan Ikrèn te soti nan yon piblikasyon an 1996, ki t ap site istoryen eksklizyon yo sou istwa 1989 la. Kounye a, pandan Senyè a ap retire sele sou istwa kache vèsè karant lan, Li montre lit ki te genyen ant de legliz òtodòks yo pou bay kontèks pwofetik ak istorik batay Rafya a ansanm ak sa ki te vini apre li; e Li te deja mete limyè nesesè yo nan revi The Time of the End la, ki te pibliye sa fè trant ane.
Tonbe Napoléon an aliyen ak tonbe pwogresif Lenin, Stalin ak sistèm Inyon Sovyetik la. Lè wayòm pwofetik sid la te deplase kapital li nan Larisi, te gen de gwo revolisyon an 1917. Premye a se sa yo rele Revolisyon Ris la, lè yo te ranvèse Tsar la; epi apre sa, nan menm ane a, Revolisyon Bolchevik la te swiv, sa ki te mennen nan lagè sivil la soti 1917 rive 1922. An 1922, yo te fòme Inyon Sovyetik la.
Kòmansman Larisi kòm wa espirityèl sid la te reprezante yon revolisyon an de etap ki te mennen nan lagè sivil, epi apre sa nan fòmasyon yon konfederasyon peyi yo. Efondreman Inyon Sovyetik la tou te fèt an de etap, kòmanse avèk demolisyon miray Bèlen an nan 9 novanm 1989, sa ki te mennen apre sa nan disolisyon Inyon Sovyetik la nan 31 desanm 1991. Antanke dènye chèf Larisi, wa sid la, Vladimir Putin te yon tip ki te prefigire pa premye chèf ris la—Vladimir Lenin.
Vladimir vle di “yon gwo lidè” epi Putin vle di “chemen an.” Lenin vle di “yon gwo rivyè,” men Vladimir Lenin te chwazi non Lenin pou kache vrè non li, ki te Vladimir Ilyich Ulyanov. Ilyich vle di “pitit gason Eli,” epi Ulyanov vle di “jèn pitit gason Eli.”
Gran dirijan ris la, sou chemen an, nan istwa batay Rafya an 217 av. J.-K. reprezante a, te jwenn tip li nan premye dirijan Larisi a, ki, kòm Vladimir Lenin, te gran dirijan gwo larivyè a, men ki te kache non li. Yon non se yon senbòl karaktè; e lefèt ke Vladimir te kache de non li yo reprezante yon karaktè ki te chwazi yon gwo larivyè panse politik, olye de yon karaktè Eli reprezante, ki vle di: “Bondye se Jewova.” Rasin ateyis la se negasyon Bondye, e ateyis se yon karakteristik prensipal wa sid la. Dezyèm ak twazyèm non Lenin yo mete anfaz sou Eli ak pitit gason li; e fen Larisi kòm wa sid la reprezante pa Ptoleme IV, ki te genyen nan batay Rafya a, men lè Antiochus te retounen an 200 av. J.-K. nan batay Panyòm nan, se pitit gason Ptoleme a, ki te gen senk an, ki t ap dirije lè sa a. De non orijinal Lenin yo idantifye Eli ak pitit gason li, epi yo aliyen ak Ptoleme ak pitit gason li. Eli ak mesaj la bay pitit li yo parèt nan dènye jou yo, jis anvan “gwo e terib jou Senyè a;” ki se kote batay Rafya ak Panyòm yo sitiye tou.
Gade, m ap voye ba nou Eli, pwofèt la, anvan gwo e redoutab jou Senyè a rive: Epi li pral fè kè papa yo tounen vin jwenn pitit yo, ak kè pitit yo tounen vin jwenn papa yo, pou m pa vini frape tè a ak yon madichon. Malachi 4:5, 6.
Temwayaj Ozyas ak Ptolome aliyen nan vèsè onz nan Danyèl onz, e Ozyas te viv pandan onz ane apre rebelyon li ak lèp li; tandiske, Ptolome te dirije pandan yon total disèt ane, ki se menm kantite ane ki genyen ant batay vèsè onz la ak vèsè kenz la. Pwofesi 250 ane a ki te kòmanse an 457 anvan Jezikri, te fini an 207 anvan Jezikri nan mitan de batay sa yo; dis ane apre Rafya epi sèt ane anvan Panyòm. Rèy Ptolome IV la te kòmanse an 221 anvan Jezikri, epi li te mouri an 204 anvan Jezikri, konsa disèt ane Ptolome yo pa menm liy ak disèt ane ki soti Rafya rive Panyòm. Ni yo pa menm disèt ane ki reprezante pa konklizyon pwofesi 250 ane a ki kòmanse ak Neron an 64 epi ki fini an 313. Soti 313 rive premye lwa dimanch la an 321 se uit ane, epi nèf ane apre, an 330, Konstanten te divize wayòm nan an lès ak lwès.
Nan yon avni ki trè pre, Poutin ak Larisi pral defèt Ikrèn, epi tras pye Ptolome ak Ozyas yo pral kòmanse repete nan listwa vèsè douz la reprezante a. De temwen biblik yo mete kriz final Poutin nan nan yon kriz ant legliz ak leta. Rebelyon yo te parèt nan tanp Jerizalèm nan, konsa sa idantifye tanp ak relijyon Ozyas la kòm pwen referans pwofetik la.
Zelenskyy, ki vle di “vèt”, se mannken biwokrat globalis Inyon Ewopeyen an ak Nasyonzini an, kote ajanda globalis yo byen reprezante pa mouvman politik vèt la ki adore manman tè a. Sa byen ale ak lefèt ke Zelenskyy te yon aktè, paske li klèman se yon pwoksi lòt pouvwa yo, epi siyifikasyon non li, “vèt”, idantifye filozofi politik ki gide mouvman li sou echikye istwa limanite a. Echèk e mat ap rive sou Zelenskyy talè konsa.
Nan dènye istwa sa a, rebelyon Ozyas ak Ptolome pral jwe ankò yon lòt fwa; men Ptolome (Poutin) te mouri katran anvan batay Panium lan, epi dènye chèf wa sid la reprezante pa yon timoun senkan yo ap dirije anba men yon seri rejans kòwonpi ak enkonpetan.
Ptolémée V n’avait qu’environ 5 à 6 ans lorsqu’il monta sur le trône en 204 av. J.-C. (après la mort mystérieuse de son père), et le royaume ptolémaïque fut paralysé, durant son règne, par une série de régences incompétentes ou corrompues. La régence initiale s’étendit de 204 à 202 av. J.-C., après que la mort de Ptolémée IV eut été dissimulée et que sa mère, Arsinoé III, eut été assassinée. Les favoris de la cour, Sosibios, ministre de longue date sous Ptolémée IV, et Agathoclès, frère d’Agathocléa, la maîtresse de Ptolémée IV, se déclarèrent régents. Ils forgèrent ou produisirent un testament les instituant tuteurs, placèrent le jeune roi sous la garde d’Agathocléa et de sa famille, et éliminèrent les rivaux potentiels. Sosibios assuma une grande part de l’administration au début de cette période.
Yon chanjman te fèt anviwon 202 anvan Jezikri, lè Agathocles te vin rejan ki te gen dominasyon an, men anpil moun te rayi l poutèt debòch li ak move jesyon li. Yon soulèvman popilè nan Aleksandri te mennen nan lenchaj brital li anba men yon foul, avèk apwobasyon nominal wa-timoun nan. Rejan ki te vini apre yo se te Tlepolemus, gouvènè Pelusium, epi apre sa Aristomenes. Lè batay Panium lan te fèt an 200 anvan Jezikri, wayòm nan te anba seri rejan ak konseye lakou sa yo ki t ap chanje youn apre lòt.
Nan batay Panium lan, se pa Ptolemy V li menm ki te mennen fòs Ptolemaik yo sou chan batay la, men jeneral Scopas nan Aetolia, yon kòmandan mèsenè yo te nonmen anba rejans lan. Jèn wa a pa t gen okenn vrè kontwòl—desizyon yo, estrateji militè a, ak feblès jeneral wayòm nan te soti nan paralizi rejans yo, revòlt entèn yo (tankou soulèvman natif natal Ejipsyen yo), ak entrig lakou wa a. Enstabilite sa a te pèmèt Antiochus III Gran an bat Scopas avèk desizyon nan Panium, epi pran Coele-Syria, ansanm ak Jide, nèt ale anba kontwòl Ptolemaik la.
Istoryen yo ap diskite sou pwobabilite ke lanmò Ptolome IV te rive pa anpwazònman; sa tou fè pati espekilasyon istorik konsènan Vladimir Lenin, Joseph Stalin, ansanm ak larenn sid la, Kléopat. Putin ranpòte viktwa nan Lagè Ikrèn nan, men se lè sa a disparisyon li kòmanse avèk dezi li genyen pou mete ann aplikasyon relasyon kontwòl Inyon Sovyetik la te genyen lontan sou legliz ikrenyen an, relasyon ki, lè yo te retire li an 1989, te senbòl viktwa wa nò a sou wa sid la.
Ikrèn se bèso Otodòksi eslav lès la. Batèm Vladimir legran te fèt an 988 Kyèv. Pita, apre Konstantinòp te tonbe, Moskou reklame tit « Twazyèm Wòm », li te mete tèt li kòm eritye lejitim la ak gadyen espirityèl tout tè ris yo, sa ki enkli Ikrèn kòm « teritwa kanonik » pa li.
Patriyacha Moskou a te toujou konsidere Ikrèn kòm espirityèlman endisosyab ak Larisi, avèk deviz sa a: « Yon sèl pèp, yon sèl lafwa », yon ekspresyon Poutin li menm te repete sèvi avè l plizyè fwa. Ikrèn, sitou depi 2014/2022, ap wè sipèvizyon Moskou a de pli zan pli kòm yon dominasyon kolonyal ak enperyal, olye pou li ta yon vrè manman espirityèl. Rive nan mwa fevriye 2026, gen de estrikti Otodòks ki an konpetisyon youn ak lòt. Youn se Legliz Otodòks Ikrèn nan, ki depi 2019 endepandan anba Patriyach Ekimenik Batolome Konstantinòp la. Nan Kyèv, yo konsidere Legliz Otodòks Ikrèn nan kòm legliz vrèman nasyonal la.
Lektè, pran prekosyon: Legliz Òtodòks Ikrèn nan se yon legliz diferan de Legliz Òtodòks Ikrenyen an. Legliz Òtodòks Ikrenyen an konekte ak Legliz Òtodòks Larisi a, e se pou rezon sa a Zelenskyy ap atake li. Vatikan an opoze ak atak Zelenskyy yo ki deja ap dewoule, men rebelyon Poutin nan nan vèsè douz la vini apre viktwa li nan Rafya, e li poko rive.
Legliz Òtodòks Ikrèn nan te istorikman lye ak kò ki nan Moskou a. Nan konsekans envazyon an nan ane 2022 a, Legliz Òtodòks Ikrèn nan te deklare otonomi total li an me 2022, men ankèt leta ikrenyen yo (DESS) te repete plizyè fwa ke li rete afilye, sou plan kanonik ak legal, ak Moskou. Ikrèn te adopte yon lwa an out 2024 (Zelenskyy te siyen li) ki entèdi nenpòt kò relijye ki lye ak Legliz Òtodòks Ris la (sa yo rele “leta agresè” a). Yo te bay Legliz Òtodòks Ikrèn nan lòd pou li koupe tout lyen nèt; sinon, li ap fè fas ak yon disolisyon jiridik pa lòd tribinal konsènan Metwopòl Kyiv li a. Depi fen ane 2025 rive kòmansman ane 2026, gen toujou operasyon fouy ak desant, transfè pawas yo bay Legliz Òtodòks Ikrèn nan (plis pase 1,300 depi 2022), pwosedi devan tribinal, epi ekspè Nasyonzini yo ap avèti sou kestyon libète relijyon ki konsène Legliz Òtodòks Ikrèn nan.
Vatikan an te opoze piblikman kont nenpòt disolisyon fòse Legliz Otodòks Ikrenyen an. Larisi ak Putin prezante sa kòm yon pèsekisyon kareman kont Otodoksi kanonik, epi yo fè pwoteksyon “legliz Otodòks ris yo” tounen yon egzijans eksprès nan nenpòt negosyasyon lapè. Pwopagann ris la mare san rete Legliz Otodòks Ikrenyen an ansanm ak atak Leta ikrenyen an fè kont li, kòm “Nazis”, epi kòm yon pati nan jistifikasyon yo rele “denazifikasyon” an.
Putin, avèk anpil odas, pral “antre nan tanp lan” epi reklame dominasyon espirityèl total sou Otodòksi Ikrenyen an, nan tantativ pou resoumèt tout estrikti legliz Ikrenyen an anba Moskou, pandan l ap egzije rekonesans kòm chèf espirityèl lejitim mond otodòks ris la.
Sa a se paralèl egzak la ak Ptoleme ki t ap antre nan Kote ki Trè Sen an, pandan Ozyas se Zelenskyy k ap chèche boule lansan. Rebelyon Ptoleme a te fèt nan Kote ki Trè Sen an, epi pa Ozyas la te fèt nan kote ki sen an. Yon wa nan sid, chaje ak viktwa “liy fwontyè” a, ki mete fen nan pouvwa pwokirasyon Nazism lan, epi ansuit ki depase limit li pou antre nan plas ki fè pati sèlman domèn relijyon an. Lè sa a, va vini yon imilyasyon pwovidansyèl toudenkou, epi Poutin va disparèt sou sèn nan (menm jan Ptoleme IV te mouri an 204 anvan Jezikri). Apre vid pouvwa ki vin apre yon “faz eritye fèb,” wa nò a retounen ak plis fòs epi li genyen nan batay modèn Panium nan nan vèsè 15.
Disèt
Disèt an parèt twa fwa nan listwa a, kote batay Rafya ak Panyòm yo ini ansanm, liy sou liy. Disèt an yo, depi edik Milan an kote fotèy lès ak lwès anpi a te ini ansanm pa mwayen maryaj, jouk lè wayòm nan te divize e divòse an 330. Disèt an sa yo, nan kòmansman yo ak nan fen yo, se pwen repè pou de lòt peryòd pwofetik ki gen rapò youn ak lòt. Kòmanse avèk Neron nan ane 64, yo make yon peryòd pèsekisyon ki te fini nan listwa Konstanten Legran. Tranzisyon soti nan peryòd pèsekisyon Neron an rive nan konpwomi Konstanten reprezante a idantifye tranzisyon soti nan legliz Smirn nan rive nan legliz Pègam lan. 313 ak edik Milan an idantifye fen legliz Smirn nan, epi fen peryòd disèt an an se ane 330, ki te akonplisman pwofesi twasan swasant an Danyèl 11:24 la.
Li pral antre anpè menm nan kote ki pi rich nan pwovens lan; epi li pral fè sa zansèt li yo pa t fè, ni zansèt zansèt li yo; li pral gaye nan mitan yo piyaj la, ansanm ak dechèpiyaj la ak richès yo; wi, li pral fè plan kont fòtrès yo, men sa va dire sèlman pou yon tan. Danyèl 11:24.
Disèt ane yo, apati 313 ak Edit Milan an, kòmanse avèk akonplisman yon pwofesi epi yo fini nan akonplisman yon lòt pwofesi. Premye akonplisman pwofetik la ki make kòmansman an idantifye tranzisyon an soti nan legliz Smirn lan rive nan legliz Pègam lan, epi pwofesi ki make fen disèt ane sa yo idantifye divizyon Wòm an Wòm lès ak Wòm lwès. Disèt ane yo idantifye pa istwa pwofetik, pa pa okenn pwoklamasyon espesifik sou disèt ane. Alfa divizyon dezyèm legliz la ak twazyèm legliz la te aliyen ak divizyon anpi a an lès ak lwès nan akonplisman pwofesi tan 360 ane yo. De pwofesi sa yo tabli yon peryòd disèt ane, epi yo bezwen tabli kòm yon peryòd pwofetik lejitim sou baz temwayaj de oswa twa; si disèt se yon senbòl pwofetik valab.
Temwen sa yo egziste nan yon lòt peryòd 250 ane ki te kòmanse an 457 av. J.-K. Nan dat sa a, pwofesi 2,300 ane ki nan Danyèl 8:14 la te kòmanse. 457 av. J.-K. se yon pwen depa pwofetik, ak yon jalon pwofetik ki byen etabli. Lè ou pwolonje 250 ane nan lavni, sa mennen ou rive an 207 av. J.-K., ki se istwa ki ant batay Rafya ak Panyòm. Batay Rafya ak Panyòm pa kapab separe, paske se Antiòk Gran an ki te patisipe nan toude. Depi batay Rafya an 217 av. J.-K. jouk rive batay Panyòm an 200 av. J.-K., sa fè disèt ane. Pwofesi 2,300 ane a idantifye yon chanjman dispansasyon nan kòmansman an, lè twazyèm dekrè a te retabli souvènte nasyonal Jida a, epi apre sa, nan fen an, te gen yon chanjman dispansasyon lè Kris te pase soti nan kote ki sen an pou antre nan Kote ki Pi Sen an. Ane 207 av. J.-K. reprezante chanjman dispansasyon dominasyon Ejipsyen an sou Jide a, pou rive nan dispansasyon dominasyon Seleusid la sou peyi gloriye a. Dispansasyon kontwòl Seleusid la sou peyi gloriye a te pwodui rebelyon Makabe yo an 167 av. J.-K.
Peryòd Neron an ki dire 250 ane a fini avèk istwa Konstanten le GRAN, epi 250 ane ki rive nan fen ant de batay yo se istwa Antiochus le GRAN. Nan batay Rafya a, Ptolome IV te bat Antiochus le GRAN, epi Ptolome te gouvène pandan disèt ane. Toude peryòd 250 ane yo genyen yon peryòd disèt ane ki byen distenk. Toude fini nan istwa yon chèf ki rekonèt kòm le GRAN. Toude peryòd 250 ane yo kòmanse nan yon repè pwofetik ki etabli, epi toude fini nan yon repè pwofetik ki etabli.
Lèzetazini te kòmanse 4 jiyè 1776, epi 250 ane apre sa mennen w rive 4 jiyè 2026, lè Donald Trump, ki rekonèt kòm sila k ap chèche fè Amerik “gran” ankò, pral selebre 250 ane sa yo. Ane 2026, menm jan ak 250 ane ki soti depi 457 av. J.-K., fini nan mitan istwa batay modèn Rafya ak Panyòm yo, yo rele lagè Ikrenyen an ak Twazyèm Gè Mondyal la. Rèy yon wa sid, peryòd premye lwa dimanch lan, ak peryòd ki soti nan batay Rafya rive Panyòm bay twa peryòd disèt ane ki tout konekte ak menm istwa pwofetik la. Twa peryòd 250 ane yo tout rive ansanm nan menm istwa pwofetik yo. Twa peryòd 250 ane sa yo tabli twa liy verite pwofetik ak istwa ki asosye ak Donald Trump, reprezante swa kòm Konstanten Legran, oswa Antyòch Legran.
Twa liyn 250 lane yo bay twa ilistrasyon diferan, men konplemantè, sou dènye jou yo. Liy Neron an idantifye disèt ane listwa konpwomi an, ki pale avèk presizyon sou karakteristik pwofetik fòmasyon imaj bèt la.
“Seyè a montre m byen klè ke imaj bèt la pral fòme anvan tan gras la fèmen; paske se li menm ki pral gran tès pou pèp Bondye a, pa mwayen li sò etènèl yo pral deside. Pozisyon pa w la se yon tèl melanj kontradiksyon ak bagay ki pa mache ansanm, sa fè se sèlman kèk moun ki pral twonpe.”
“Nan Revelasyon 13, sijè sa a prezante klèman; [Revelasyon 13:11–17, site].”
“Sa a se eprèv pèp Bondye a dwe pase anvan yo sele yo. Tout moun ki te pwouve fidelite yo anvè Bondye lè yo obeyi lalwa Li, epi yo refize aksepte yon saba fo, pral ranje anba drapo Senyè Bondye Jewova a, epi yo pral resevwa sele Bondye vivan an. Moun ki abandone verite ki gen orijin selès la epi ki aksepte saba dimanch lan, yo pral resevwa mak bèt la.” Manuscript Releases, volim 15, 15.
Imaj bèt la se konbinezon legliz ak leta, avèk legliz la ki gen kontwòl sou relasyon an. Konpwomi Konstanten an, lè li t ap chèche mete paganis ansanm ak Krisyanis, se egzanp klasik konpwomi dènye jou yo.
“Nan mouvman k ap fèt kounye a Ozetazini pou asire enstitisyon ak pratik legliz la sipò leta, Pwotestan yo ap suiv tras papis yo. Men plis ankò, yo ap louvri pòt la pou papote a reprann nan Amerik pwotestan an sipremasi li te pèdi nan Ansyen Mond lan. E sa ki bay mouvman sa a yon siyifikasyon pi gwo toujou se lefètke prensipal objektif yo genyen nan tèt yo se fè respekte obsèvans dimanch—yon koutim ki soti lavil Wòm, e ke li reklame kòm siy otorite li. Se lespri papote a—lespri konfòmite ak koutim monn nan, venere tradisyon lèzòm pi wo pase kòmandman Bondye yo—ki ap penetre legliz pwotestan yo epi k ap mennen yo fè menm travay egzaltasyon dimanch papote a te fè anvan yo.”
“Si le lecteur veut comprendre les instruments qui seront employés dans le conflit qui s’approche rapidement, il n’a qu’à suivre le récit des moyens que Rome employa autrefois pour atteindre le même but. S’il veut savoir comment les papistes et les protestants unis traiteront ceux qui rejettent leurs dogmes, qu’il considère l’esprit que Rome a manifesté envers le sabbat et ses défenseurs.
“Edik wayal yo, konsèy jeneral yo, ak òdonans legliz yo ki te soutni pa pouvwa sivil la, se te etap pa etap festival payen an te rive pran pozisyon onè li nan monn kretyen an. Premye mezi piblik ki te fòse obsèvans dimanch lan se te lwa Konstanten te adopte a. (A.D. 321) Dekrè sa a te egzije moun lavil yo pou yo repoze nan ‘jou venere solèy la,’ men li te pèmèt moun andeyò yo kontinye travay agrikòl yo. Byenke, an reyalite, se te yon lwa payen, anperè a te fè yo aplike li apre li te fin aksepte Krisyanis sèlman nan non.” The Great Controversy, 574.
Pwogresyon konpwomi ki te mennen nan, e ki pral mennen ankò nan lwa dimanch lan, reprezante pa peryòd disèt ane ki soti 313 rive 330, avèk premye lwa dimanch lan an 321 kòm pwen mitan istwa a. Nan kòmansman an te gen yon maryaj ant lès ak lwès, e nan fen an te gen divòs lès ak lwès. Premye lwa dimanch lan se mak mitan an ki reprezante rebelyon, menm jan trèzyèm lèt alfabè ebre a, lè premye lèt la vin anvan li epi venn-dezyèm nan, ki se dènye lèt alfabè a, vini apre li, fòme mo ebre ki vle di verite. Maryaj nan kòmansman an ak divòs nan fen an idantifye lèt alfa a an akò avèk lèt omega a. Peryòd 250 ane ki te kòmanse avèk Neron an pote siyati Kris la, epi li pale sou yon sijè verite prezan nan dènye jou yo.
Peryòd 250 ane a ki kòmanse an 457 av. J.-K. mete aksan sou atizay gouvènman an Antiochus le Grand reprezante pandan li kanpe andedan peryòd disèt ane ki soti Raphia rive Panium. Nou konprann sa kòm atizay gouvènman, paske an 457 av. J.-K. yon pwofesi 2,300 ane te kòmanse tou. De mil twa san ane yo se liy pwofesi entèn nan ki pale sou travay Bondye nan redanmsyon, ki aliyen ak yon senbòl atizay legliz. Kontrèman ak peryòd 250 ane ki te kòmanse avèk Neron, peryòd ki kòmanse an 457 av. J.-K. ap trete wòl politik dènye prezidan ameriken an k ap chèche fè Amerik, epi apre sa lemonn, vin gran ankò, pandan l ap ankouraje konsèp katolik erone sou yon laj dò mil ane lapè.
250 lane Etazini yo, ki se bèt ki soti sou tè a nan Revelasyon trèz la, idantifye konklizyon sizyèm wayòm pwofesi biblik la, ki fini kote li te kòmanse a, nan mitan lagè. Viktè listwa yo defini dosye listwa ki konsève a. Demokrat yo, dragon globalis la bay pouvwa, wè anachi aktyèl la kòm yon revolisyon; epi Repibliken yo, ki pale anpil san yo pa aji, wè istwa aktyèl sa a kòm yon lagè sivil. Demokrat yo se reprezantan dragon an nan pwofesi biblik la, epi Repibliken yo reprezante kòm Pwotestan aposta, oswa, nan tèm Jan itilize nan Revelasyon sèz la, yo se fo pwofèt la. Etazini te kòmanse nan yon lagè revolisyon, epi li fini ak yon lagè revolisyon. Pati Repibliken an te kòmanse nan yon lagè sivil, epi yo fini nan yon lagè sivil. Repibliken yo wè lagè sivil Demokrat yo rele yon revolisyon an.
Trump, kòm dènye prezidan Repibliken an, posede atribi pwofetik premye prezidan Repibliken an, ki te parèt nan istwa ekstèn Lagè Sivil la. Lagè Sivil ekstèn Lincoln nan te tou istwa entèn pwofesi Ezayi a nan chapit sèt, vèsè uit, ki te rive nan fen li an 1863, menm ane Pwoklamasyon Emansipasyon an. Distenksyon ki genyen ant de pati yo se yon prensip pwofetik prensipal ak fondamantal. Li te kòmanse ak Kayen ak Abèl, ki, nan tan Kris la, te reprezante pa Sadiseyen yo ak Farizyen yo, de klas Kayen ki te pou touye yon sèl Abèl.
Farisyen yo ak Sadiseyen yo reprezante sila yo ki te dakò pou yo kloure Mesi pa yo a sou kwa a, pou rezon diferan, men se te menm akò a kanmenm. Farisyen yo te fè konnen yo t ap defann lalwa a, men yo pa t fè sa, menm jan ak Repibliken yo. Farisyen yo te fè konnen yo t ap defann lalwa diven orijinal la, men yo te entèprete lalwa a selon pwòp lojik patipri yo. Lalwa orijinal la pou Farisyen yo se Konstitisyon an pou Repibliken yo, menm Konstitisyon yo pretann yo soutni an, men yo pa soutni. Sadiseyen yo te rejte pouvwa Bondye a, epi byenke yo te yon sekt ki pi piti pase Farisyen yo, Sadiseyen yo te kontwole peyizaj relijye ak politik Jide a nan tan Kris la. Demokrat yo se yon sekt ki pi piti pase Repibliken yo, tèlman piti yo oblije fè magouy pou yo rete sou pouvwa a, men sou pouvwa a yo rete vre, paske advèsè yo ki fè konnen yo defann menm jistis pou tout moun, pa fè anyen pou aplike prensip lalwa yo pretann yo defann.
Pa gen anyen ki nouvo anba solèy la, e de pati politik Ozetazini yo fè pati peyizaj pwofetik la menm jan ak Farizyen yo ak Sadiseyen yo te fè sa. Byenantandi, gen anpil lòt paralèl sou liy pwofetik sa a, men se sèlman lè ou wè relasyon pwofetik de pouvwa enpi sa yo, ki, byenke yo se advèsè, vin ini kont sentete, se lè sa a ou wè Ptolome ak Ozyas nan limyè ki kòrèk la. Toude wa sid yo te eseye ofri sakrifis nan menm tanp lan, men Ptolome, ki soti Lejip, reprezante yon pouvwa dragon—Demokrat yo. Ozyas, antanke wa Jide, se chèf peyi gloriye a, ki se Pwotestantis apostazi a, oswa fo pwofèt la—Repibliken yo.
Relasyon ant dragon an ak fo pwofèt la reprezante nan fason klasik sou Mòn Kamèl. Sou mòn lan, Akab te reprezante dragon an, epi pwofèt Baal ak Astatezabèl yo te reprezante fo pwofèt ki te kanpe kont Eli. Bèt la ki se Jezabèl la te toujou rete dèyè sèn nan Samari. Dragon an ki te ini ak fo pwofèt la te reprezante tou pa inifikasyon Wòm payen ak Jwif yo bò kwa a, menm jan sa pral fèt nan inifikasyon Demokrat yo ak Repibliken yo nan lwa dimanch lan. Eleman yon pouvwa ini yo reprezante pa Demokrat yo ak Repibliken yo andedan kòn repibliken bèt latè a. De pouvwa politik pwofàn sa yo reprezante pa Kayen, epi liy Abèl la genyen tou yon divizyon doub.
Liy Abèl la, ki an rapò ak liy ekstèn Kayen an se liy entèn lan, e li reprezante pa de klas vyèj. Pwogresyon kòn pwotestan bèt tè a, ki se Etazini, reprezante pa yon seri pirifikasyon relijye ki kòmanse avèk legliz Sard la an 1798, lè Etazini te vin sizyèm wayòm pwofesi Bib la. Sard te yon legliz ki te gen yon non ki t ap fè konnen li vivan, men li te mouri. Rive an 1798, sèk pwotestan ki te separe ak legliz papal la te deja ap retounen Wòm. Se Antiòch yo te rele kretyen yo kretyen pou premye fwa.
“Se te nan Antiòk yo te premye rele disip yo kretyen. Yo te ba yo non sa a paske Kris la te tèm prensipal predikasyon yo, ansèyman yo, ak konvèsasyon yo. San rete yo t ap rakonte evènman ki te rive pandan jou ministè Li sou tè a, lè disip Li yo te beni ak prezans pèsonèl Li. San yo pa janm bouke, yo te ret ap pale sou ansèyman Li yo ak mirak gerizon Li yo. Avèk bouch k ap tranble ak je plen dlo, yo te pale sou agoni Li nan jaden an, sou trayizon Li, jijman Li, ak egzekisyon Li, sou pasyans ak imilite avèk ki Li te sipòte jouman ak tòti lènmi Li yo te fè tonbe sou Li, ak sou pitye Bondye te mete nan Li, avèk ki Li te priye pou moun ki t ap pèsekite Li yo. Rezirèksyon Li ak asansyon Li, ansanm ak travay Li nan syèl la kòm Medyatè pou limanite ki tonbe a, te sijè sou ki yo te pran plezi rete ap medite. Se avèk rezon payen yo te ka rele yo kretyen, paske yo t ap preche Kris epi yo t ap adrese lapriyè yo bay Bondye atravè Li.”
“Se Bondye ki te ba yo non Kretyen an. Sa a se yon non wa, yo bay tout moun ki mete tèt yo ansanm ak Kris. Se konsènan non sa a Jak te ekri pita: ‘Èske se pa moun rich yo k ap peze nou anba pye, epi k ap trennen nou devan tribinal? Èske se pa yo menm k ap pale mal sou bèl non sa a nou pote a?’ Jak 2:6, 7. Epi Pyè te deklare: ‘Si yon moun soufri kòm yon Kretyen, se pou li pa wont; men se pou li bay Bondye glwa poutèt sa.’ ‘Si yo joure nou poutèt non Kris la, benediksyon pou nou; paske Lespri glwa a ak Lespri Bondye a repoze sou nou.’ 1 Pyè 4:16, 14.” Travay Apot yo, 157.
Legliz Efèz la te resevwa non kretyen an, sa ki te mennen nan legliz pèsekite Smèn nan; apre sa te vini legliz konpwomi a nan istwa Pègam la. Lè papote a te pran twòn nan, yon separasyon te idantifye vrè legliz Bondye a kòm legliz ki te nan dezè a. Legliz Wòm nan se te Tiyatir. Nan fen dezè a ki te dire mil desan swasant ane, legliz Pwotestantis la te leve, epi depi lè sa a pwotestan kòn nan reprezante pa yon seri diven tès ak pirifikasyon.
Pwotestantis te kòmanse lè Matin Litè te kloure 95 tèz li yo sou pòt la an 1517, epi “23” ane apre, an 1540, lòd Jezuit la te kòmanse. An 2013, 95yèm ak dènye prezantasyon Tablo Abakik yo te kloure sou pòt la, epi nan dat 13 mas 2013, premye pap Jezuit la te enstale. Matin Litè te ekskominye nan menm istwa sa a pa pap Leyo. Kalkile sa…
An 1798, legliz Sardis la te deklare li kenbe non “Pwotestan” an, men lè li t ap retounen lavil Wòm, li te deja ap manke soutni non pa li a. Lè Advantis milerit la te pran flanbo Pwotestantis la an 1844, yo te reprezante yon reprimand kont Jeroboam, premye wa Izrayèl la, yon nasyon ki te fanmi pa san ak branch fanmi ki te nan Jida a, kote Bondye te mete tanp Li a. Jeroboam te leve yon fo sistèm, ki te baze sou relijyon ki te reprezante ansyen esklavaj nasyon pa li a. Li te repete rebelyon fondamantal Arawon an, lè li te drese yon imaj yon bèt, ansanm ak tout siyifikasyon pwofetik ki asosye ak istwa a. Men nan sèvis konsekrasyon li a, Advantis milerit la te reprimande refi pa li pou l kontinye dirije vrè adorasyon an vè sanktyè kote Bondye rete a. Jeroboam te vle pou sant adorasyon an te nan Betèl ak Dann, sa ki reprezante sila yo ki soti Sardis an 1844 ki te refize suiv Kris antre nan Trè Sen an.
Adventis Millerit la te chwazi retounen nan relijyon Wòm nan, e li te pran menm agiman doktrinal sila yo ki fèk te devwale kòm fo pwofèt poutèt yo te rejte mesaj Miller la; kòm mèt teyolojik pa yo pou jistifye rejè yo te fè kont mesaj pwofetik sèt tan yo. Adventis Millerit la, menm jan ak pwofèt dezobeyisan an, te chwazi pwòp chemen pa li, olye li te swiv direksyon Bondye. Chemen moun san sajès yo chwazi nan tout eprèv ak pirifikasyon vyèj saj yo ak vyèj sòt yo depi Refòm Pwotestan an e annapre nan istwa pwofetik la, se chemen ki retounen nan adorasyon peyi kote nou te delivre a; e jan yo di sa, “tout chemen mennen Wòm.” Tout chemen eksepte ansyen chemen Jeremi yo.
Refòm pwotestan an te prefigire pa retou Moyiz ann Ejip pou mennen pèp Bondye a antre nan Tè Pwomiz la. Yon fwa yo te sòti nan peyi kaptivite a, Bondye te gen entansyon bay pèp li chwazi a lalwa Li. Nan liy Moyiz ak Refòm pwotestan an, rebelyon te parèt tousuit apre delivrans lan. Bondye te teste Sardis, yon pèp ki te fè reklamasyon yo te gen yon non vivan, men ki te mouri lè mesaj William Miller la te rive. De pirifikasyon te fèt an 1844; premye a se te pirifikasyon legliz Sardis la, ki te deklare yo se pwotestan, men yo te pwouve yo mouri; epi apre sa, yo te pirifye Milerit yo nan menm ane a, nan akonplisman parabòl dis vyèj yo.
Demokrat ak Repibliken yo reprezante de klas politik ki ansanm fòme kòn repibliken an sou bèt tè a nan Revelasyon trèz. Vyèj saj yo ak vyèj sòt yo se de klas relijye ki ansanm fòme kòn pwotestan an sou bèt tè a. Vyèj saj yo posede premye non yo te bay lavil Antiòch la. Vyèj saj yo se kretyen, men yo se tou Filadèlfyen ki gen pwomès pou yo resevwa yon non.
Moun ki va genyen batay la, m ap fè l tounen yon poto nan tanp Bondye mwen an, epi li p ap janm soti ankò; m ap ekri sou li non Bondye mwen an, ak non vil Bondye mwen an, ki se nouvo Jerizalèm nan, ki desann soti nan syèl la bò kote Bondye mwen an; epi m ap ekri sou li nouvo non pa m lan. Revelasyon 3:12.
Premye fwa Bondye te rele pèp Li a kretyen se te nan Antiòch, epi istwa kote mouvman Lawodise a nan san karannkat mil yo chanje pou l vin mouvman Filadèlfi a nan san karannkat mil yo se tou istwa Antiòkis Gran an, non moun vil Antiòch la pote a soti ladan li, e li menm yo reprezante l nan fen yon peryòd desan senkant ane ant batay Rafya ak Panyòm yo.
N ap kontinye bagay sa yo nan atik ki vin apre a.