Aplikasyon pyonye istwa ki te akonpli vèsè dis rive sèz yo te idantifye ke Wòm, ki te etabli vizyon an, te rive nan ane 200 av. J.-K., menm ane ak batay Panium lan; e m ap sijere ke an 2025 Wòm te rive epi li te etabli vizyon an avèk inogirasyon Trump ak Pap Leo. Ane 2025 la reprezante sèl fwa yon pap ak yon Prezidan te inogire nan menm ane a. Bèt la ak imaj li a te leve devan tout moun ki dispoze wè an 2025. Kontrèman ak pyonye yo, mwen menm m ap aplike sekans vèsè yo, olye de istwa ki te akonpli vèsè yo okòmansman. Mwen dakò ak istwa a, men m ap tire sou yon sekans ki anndan vèsè yo kòm kad pou istwa a, olye m sèvi ak istwa a pou defini kad vèsè yo. Mwen soutni ke toude apwòch yo egzat.
Revolisyon Makkabe yo
Mwen aplike liy Makabe yo nan yon fason ki sanble. Revòlt Makabe a an 167 anvan Kris la te fèt byen apre batay Panium nan 200 anvan Kris la, epi byen anvan Pòmpeyi te pran Jerizalèm nan 63 anvan Kris la. Liy ki kòmanse nan vèsè sèz la ak konkeri Jerizalèm pa jeneral Pòmpeyi an 63 anvan Kris la, epi ki kontinye jouk rive sou Tiberius Seza ki t ap renye lè Jezi te kloure sou kwa a. Kwa a ak Tiberius reprezante nan vèsè vennnde nan chapit onz la.
Avèk bra yon inondasyon, yo pral anvayi yo devan li, epi yo pral kraze; wi, tou, chèf alyans lan. Danyèl 11:22.
Nan vèsè sèz, kote Jeneral Pompée pran lavil Jerizalèm nan ane 63 anvan Jezikri, epi nan vèsè vennde, kwa a nan ane 31 apre Jezikri, sa reprezante yon liy pwofetik ki kòmanse avèk yon senbòl lwa dimanch la e ki fini avèk yon senbòl lwa dimanch la. Vèsè venntwa se yon entèripsyon nan pasaj la, konsa li make vèsè vennde a kòm fen liy pwofetik ki te kòmanse nan vèsè sèz la. Ansanm ak fen klè liy lan nan vèsè vennde a, gen lefèt tou ke vèsè vennde a se yon senbòl menm repè pwofetik ki reprezante nan vèsè sèz la, konsa li bay yon temwayaj alfa ak omega ke vèsè sèz rive vèsè vennde yo reprezante yon liy pwofetik distenk.
Ajoute à cela que les versets quinze et seize marquent la transition du royaume séleucide vers la puissance romaine, et l’on voit une rupture de continuité entre les Séleucides au verset quinze et les Romains au verset seize, et la série allant du verset seize au verset vingt-deux est clairement isolée comme une ligne prophétique singulière. Le verset seize introduit la puissance suivante qui dominera la Judée, marquant ainsi une transition de l’histoire prophétique, tout comme au verset vingt-trois. La ligne commence et s’achève par un symbole de la loi du dimanche, et elle se termine au vingt-deuxième verset du onzième chapitre.
Smith—ak Twa Seza Nan Mwa Janvye 1841, lè elder ki te ap viv nan Kirtland yo te resevwa yon lèt soti nan Joseph Smith, ki te kounye a nan Nauvoo, lèt la te kòmanse ak mo etranj sa yo: “Verite a, menm Lespri verite a, se li ki fè m avèg lespri m epi etenn fòs mwen ak taptap lavi m. … Men sa Bondye te revele bay mwen. … Youn vini sot bò kote Cumorah. … Youn vini sot bò kote Kirtland. … Youn vini sot bò kote Nèj yo; dega sou dega. Seini an poko vini. Jis ankò pou yon ti tan, e enkonvenyan lavi yo va peye dèt yo. Janvye 1841. Profesi Joseph Vwayan an. Se konsa sa ye. Amèn.” Sa yo pa sanble ak pawòl abityèl Joseph Smith, epi nan menm lèt la li te eksplike: “Mwen pa kapab ekri anyen ankò ditou, konsa m ap depoze plim lan,” epi apre sa li te mande Brigham Young pou l fini lèt la. Menmsi pawòl sa yo sanble dwòl e petèt yo pa t byen sonnen, yo pa t san sans. Genyen de preferans pwobab. “Youn [sot bò kote Cumorah]” kapab alizyon swa ak achanjman pwopoze pa Sen yo soti Kirtland ale nan Missouri, swa ak depa sot New York, eta Cumorah la, akòz pèsekisyon. “Youn soti Kirtland” ka vle di swa dispèsyon manm Legliz yo soti Kirtland nan 1838 apre kriz finansye a, swa depa Sen yo soti Kirtland an 1838 pou ale Missouri. “Youn soti bò kote Nèj yo” te ka sèlman vle di ekspilsyon Sen yo soti Missouri; “dega sou dega” te ka fè sonje lapenn ki te vini apre sa nan Illinois. Men petèt entèpretasyon sa yo twò etwat. Li ka ye pito ke twa “vini” sa yo pa t depa Sen yo ditou, men jijman ki t ap vini sou twa sant prensipal legliz la—Cumorah (New York), Kirtland, ak Missouri. Nan 15 me 1843, Joseph Smith te poze yon kesyon sou Revelasyon 13, konsènan bèt ki “te sanble ak yon leyopa” e ki gen “sèt tèt ak dis kòn” lan: “Kisa sa a ye mèt?” Repons li te lakonik e etone: “Se wayòm ki soumèt devan yo, simagri a—pwopagandis ak mechanste wayòm yo fin vye granmoun ki t ap chèche kraze legliz Bondye a. Dànyèl 7:6. Jan 13:1, 2, 3, 4, 5, 6, 7.” Deklarasyon sa a pa fasil pou konprann, men li sanble lye ak itilizasyon pwòp Joseph te fè de Dànyèl 7 ak Revelasyon 13. Toude chapit yo dekri pouvwa mondyal mechan yo atravè senbòl bèt. Dànyèl 7 prezante kat bèt; Revelasyon 13 rasanble yo nan yon sèl bèt konpoze. Joseph sanble ap di bèt Jan an reprezante yon sistèm mondyal ki enkòpore tradisyon, estrikti, ak lespri wayòm tan lontan yo—espesyalman jan yo te opoze ak pèp kontra Bondye a. Lè li pale de “simagri a—pwopagandis ak mechanste wayòm yo fin vye granmoun,” li ka gen nan lespri l pa sèlman opresyon politik, men tou pwodiksyon relijye ak ideyolojik ki jistifye opresyon sa a. Nan lekti sa a, bèt la se pa sèlman yon eta oswa yon souveren, men yon lòd sivilizasyonèl anti-kontra. Sa vin enpòtan lè nou remake kijan Sen Dènye Jou yo te souvan pale de Wòm. Nan langaj profetik kretyen, “Babilòn” ak “Wòm” souvan te antre youn nan lòt. Men, pou Joseph Smith ak asosye li yo, Wòm pa t senpleman yon kòd pou Katolik medyeval. Li te sèvi pi lajman kòm modèl dominasyon enperyal, kil legal fòse, ak pèsekisyon kont sen yo. Nan sans sa a, Wòm se pa t sèlman yon pouvwa pase; li te yon tipoloji. Epi si Wòm se tip la, lè sa a “Seza” ka parèt ankò e ankò nan listwa, menm anba lòt non. Mwen gen plis ak plis tandans panse ke Smith te konprann twa “vini” Janvye 1841 yo kòm twa Seza—twa manifestasyon, oswa petèt twa faz, menm lòd anti-Kris la. Nan lekti sa a, “Youn vini soti bò kote Cumorah” ta lonje dwèt sou yon premye pouvwa ki te deplase kont restorasyon an nan kote orijin li; “youn vini soti bò kote Kirtland” ta make yon dezyèm faz kont sant administratif ak tanpè legliz la; epi “youn vini soti bò kote Nèj yo” ta deziyen twazyèm asalto a, nan Missouri, kote pouvwa leta te pi ouvètman pran fòm ekstèminasyon. “Dega sou dega” t ap vin pa sèlman deskripsyon soufrans, men ritm pwogresyon enperyal. Men sa dwe rete yon ipotèz. Joseph pa t bay okenn kle klè, epi ekriti l yo souvan gen yon dansite pwofetik ki reziste parafraz senp. Men, sa klè se ke li pa t wè istwa Sen yo nan tèm piman lokal oswa kontenjan. Li te wè nan opozisyon yo yon modèl ki te pi ansyen pase Etazini, yon modèl ki ale jiska bèt yo nan Dànyèl ak Jan an. Se poutèt sa “Smith—and Three Caesars” pa dwe parèt twò riske kòm yon tit. Si mond lan pwodui anpil Babilòn, li pwodui anpil Seza tou.
Fètke vèsè sèz la reprezante lwa dimanch lan, menm jan ak vèsè vennnde a, egzije pou de vèsè sa yo aliyen youn sou lòt. Uriah Smith fè kòmantè sou vèsè vennntwa a, epi li esplike poukisa li reprezante yon istwa ki te kòmanse pi lwen dèyè nan istwa vèsè anvan yo, olye pou li ta reprezante yon istwa ki swiv touswit apre kwa vèsè vennnde a.
“‘VÈSÈ 23. Epi apre alyans ki fèt avè l la, li pral aji avèk twonpri; paske l ap monte, epi l ap vin fò ak yon ti pèp.’”
“Li menm” ak ki moun yo fè alyans yo pale la a, dwe menm pouvwa ki te sijè pwofesi a depi nan vèsè 14 la; e lefèt ke se pouvwa women an sa ye, sa montre pi lwen pase tout diskisyon nan akonplisman pwofesi a nan twa moun, jan sa deja remake, ki youn apre lòt te gouvène sou Anpi women an; sètadi, Jili, Ogis, ak Tibè Seza. Premye a, lè li t ap retounen avèk triyonf nan fò pwòp peyi pa l la, li bite, li tonbe, epi yo pa t jwenn li ankò. Vèsè 19. Dezyèm nan te yon moun ki leve taks; e li te gouvène nan glwa wayòm nan, epi li pa t mouri nan kòlè ni nan lagè, men anpè nan pwòp kabann li. Vèsè 20. Twazyèm nan te yon moun ki t ap twonpe, e youn nan karaktè ki pi mechan. Li te antre nan wayòm nan anpè, men ni rèy li ni lavi li te fini pa vyolans. E pandan rèy li a, Prens alyans lan, Jezi Nazarèt, te mouri sou kwa a. Vèsè 21, 22. Kris la pa ka janm kraze ni yo pa ka fè l mouri ankò; se poutèt sa, nan okenn lòt gouvènman, ni nan okenn lòt tan, nou pa ka jwenn yon akonplisman evènman sa yo. Gen kèk ki eseye aplike vèsè sa yo ak Antyòkis, epi fè youn nan granprèt jwif yo tounen prens alyans lan, byenke yo pa janm rele yo konsa. Sa a se menm kalite rezònman k ap chèche fè rèy Antyòkis la tounen yon akonplisman ti kòn nan nan Danyèl 8 la; epi yo prezante sa pou menm objektif la; sètadi, pou kraze gwo chèn prèv ki montre doktrin Advent la se doktrin Bib la, e Kris la kounye a nan papòt la. Men prèv la pa ka ranvèse; chèn nan pa ka kraze.”
«Apre li fin fè nou pase atravè evènman sekyèl anpi a jouk nan fen swasanndis semèn yo, pwofèt la, nan vèsè 23, mennen nou tounen nan epòk kote Women yo te vin antre an relasyon dirèk avèk pèp Bondye a pa alyans jwif la, an 161 anvan Jezikri: depi nan pwen sa a, apre sa, yo mennen nou desann nan yon liy dirèk evènman yo jouk nan triyonf final legliz la, ak etablisman wayòm etènèl Bondye a. Jwif yo, antanke wa Siri yo t ap toupizi yo anpil, te voye yon anbasad lavil Wòm pou mande èd Women yo, epi pou mete tèt yo nan “yon alyans amitye ak konfederasyon avèk yo.” 1 Mac.8; Prideaux, II, 234; Antiquités Josephus yo, liv 12, chap.10, sec.6. Women yo te koute demann Jwif yo, epi yo te akòde yo yon dekrè, ekri nan pawòl sa yo:—»
« “Décret du sénat concernant une alliance d’assistance et d’amitié avec la nation des Juifs. Il ne sera permis à aucun de ceux qui sont soumis aux Romains de faire la guerre à la nation des Juifs, ni d’assister ceux qui le feraient, soit en leur envoyant du blé, soit des navires, soit de l’argent; et si quelque attaque est dirigée contre les Juifs, les Romains leur porteront secours autant qu’ils le pourront; et de même, si quelque attaque est dirigée contre les Romains, les Juifs leur porteront secours. Et si les Juifs veulent ajouter à cette alliance d’assistance, ou en retrancher quelque chose, cela se fera du consentement commun des Romains. Et toute addition qui sera ainsi faite aura force de loi.” “Ce décret,” dit Josèphe, “fut rédigé par Eupolème, fils de Jean, et par Jason, fils d’Éléazar, lorsque Judas était grand prêtre de la nation, et Simon, son frère, général de l’armée. Et ce fut la première alliance que les Romains conclurent avec les Juifs, et elle fut menée de cette manière.” »
“Nan epòk sa a, Women yo te yon ti pèp, epi yo te kòmanse aji avèk twonpri, oswa avèk riz, jan mo a vle di a. Epi depi nan pwen sa a yo te monte, pa yon pwogrè regilye ak rapid, rive nan somè pouvwa yo te vin genyen apre sa.” Uriah Smith, Daniel and the Revelation, 270, 271.
Se pa sèlman kwa a nan vèsè vennde a ki fini yon liy avèk yon senbòl ki tou nan kòmansman liy lan, men vèsè ki vin apre a retounen nan istwa ki te vini anvan kwa a, rive apeprè trant ane apre Panium epi apeprè san ane anvan Wòm te konkeri Jerizalèm. Siy chemen alyans Jwif yo ke Smith idantifye isit la kòm 161 av. J.-K., lòt pyonye yo idantifye li kòm 158 av. J.-K. Pwen mwen ap mete anfaz sou li isit la se pa tèlman dat la, men pito lefètke vèsè sèz rive vennde reprezante yon liy istwa pwofetik kote lwa dimanch lan se ni alfa ni omega liy lan. Apre sa, yon fwa liy vèsè sèz rive vennde a fin tabli, vèsè venntwa repete epi elaji sou istwa ki andedan liy vèsè sèz rive vennde yo. Liy pwofetik istwa vèsè venntwa a reprezante se istwa Makabe yo, epi istwa Makabe yo se yon paralèl pafè ak istwa Etazini.
De Dinasti
Makabe yo reprezante yon rebelyon kont wayòm Seleusid la ki te kòmanse pandan rèy Antiochus Épiphane. Rebelyon an te dirije kont wayòm Seleusid ki te nan nò a, e li te abouti nan yon viktwa ki te mennen nan youn nan de dinasti Jide yo nan peryòd ki, finalman, te mennen nan destriksyon Jerizalèm an 70 aprè Jezikri. Premye dinasti a te dinasti Asmone an, epi dezyèm nan te dinasti Ewodyèn nan. Dinasti Ewodyèn nan te dezyèm gouvènman Jide apre delivrans anba wayòm Seleusid ki te nan nò a. Li te dirèkteman lye ak sistèm women an, tandiske dinasti Asmone an ki te vini anvan an te esansyèlman jwif. Dinasti Asmone an te kòmanse an 141 anvan Jezikri, epi an 37 anvan Jezikri dinasti Ewodyèn nan te kòmanse e li te dire jis rive an 70 aprè Jezikri.
Dinasti yo reprezante gouvènman Jide a, ansyen epi literalman bèl peyi a. Revòlt Makabe yo te dire depi 167 rive 160 anvan Jezikri. Nan 164 anvan Jezikri, Makabe yo te chase Antyòk Epifan deyò Jerizalèm, epi yo te pirifye ak reconsakre tanp lan apre Antyòk te fin pwofane li; men se pa t jis an 141 anvan Jezikri pouvwa seleusid ki te nan nò a te fin kraze nèt, e dinasti Asmoneyèn nan te kòmanse.
Dinasti Eròd la se yon kle pou liy sa a, paske se Eròd Legran ki te bay lòd pou yo touye tibebe yo nan moman nesans Jezi, epi se pitit gason li a ki t ap gouvène lè Jezi te mouri. Eròd Legran te papa a, e li te wa sou Jide; men pitit gason li a te sèlman yon tetrak, sa vle di li te yon chèf sou yon katriyèm pati nan wayòm nan, plis tankou yon gouvènè pase yon wa. Se poutèt sa li pa t gen otorite ki te nesesè a, sa ki te fòse l antre an relasyon ak Pilat pou yo te kloure Kris sou kwa a. Nesans Jezi te “tan lafen” pwofetik la nan liy pwofesi li a, epi lanmò Li reprezante lwa dimanch la. Premye Eròd la reprezante 1989, epi dènye Eròd la se lwa dimanch la. Eròd papa a rive jouk Eròd pitit gason an se liy pwofetik Kris la.
Liy Makkabe yo kòmanse avèk yon rebelyon viktorye kont yon wa nò ki te enpoze koutim grèk li yo, kilti a ansanm ak relijyon grèk la, sou Jwif yo. Kòmansman dinasti Asmoneyen an te reprezante 1798. Poukisa sa konsa, ou ka mande? Si yon dinasti kòmanse nan yon “tan lafen” pwofetik, jan sa te ye pou dinasti Ewòdyen an nan nesans Kris la, alò lòt dinasti a, pa nesesite pwofetik, ta dwe genyen menm kòmansman an. Toude dinasti yo kòmanse avèk yon tan lafen, lè nou aplike nesans Kris la kòm “tan lafen” an, men moun san konprann yo pa janm wè limyè ki te sele a ki asosye avèk tan lafen an.
“Nan pa nou an, menm jan ak nan epòk Kris la, kapab gen yon move lekti oswa yon move entèpretasyon Ekriti yo. Si Jwif yo te etidye Ekriti yo ak kè sensè, nan lapriyè, rechèch yo t ap jwenn rekonpans li nan yon vrè konesans sou tan an, epi pa sèlman sou tan an, men tou sou fason Kris la t ap parèt. Yo pa t ap atribye aparisyon gloriye dezyèm Kris la ak premye avènman li. Yo te gen temwayaj Danyèl la; yo te gen temwayaj Ezayi ak lòt pwofèt yo; yo te gen ansèyman Moyiz; epi men Kris la te la nan mitan yo menm, e malgre sa yo t ap fouye Ekriti yo pou prèv konsènan vini li. Epi yo t ap fè Kris la menm bagay sa yo ki te pwofetize yo t ap fè yo. Yo te sitèlman avèg yo pa t konnen sa yo t ap fè.”
“E anpil moun ap fè menm bagay sa yo jodi a, an 1897, paske yo pa t gen eksperyans nan mesaj eprèv yo ki ladan premye, dezyèm ak twazyèm mesaj zanj yo. Gen kèk k ap fouye Ekriti yo pou jwenn prèv ke mesaj sa yo toujou nan lavni. Yo rasanble sa ki montre verasite mesaj yo, men yo pa mete yo nan plas ki apwopriye yo nan istwa pwofetik. Se poutèt sa, moun konsa an danje pou twonpe pèp la konsènan fason pou lokalize mesaj yo. Yo pa wè ni yo pa konprann tan lafen an, ni ki lè pou yo lokalize mesaj yo. Jou Bondye a ap vini ak pa ki pa fè bri; men moun yo sipoze saj ak gran yo ap pale san rete sou ‘Edikasyon Siperyè.’ Yo pa konnen siy vini Kris la, ni siy lafen mond lan.” Paulson Collection, 423, 424.
Idantifye nesans Kris la kòm “tan lafen an,” e kidonk kòm kle ki fè liy Makabe yo antre nan kontèks verite prezan jou dènye yo, se mete Kris la menm nan sant pasaj la, sa ki tou se yon prèv ke aplikasyon an valab.
Liy Makkabe yo ilistre peyi glwa espirityèl la, epi ilistrasyon an kòmanse nan yon peryòd kote sitwayen peyi glwa a separe tèt yo ak dominasyon politik ak relijye wa nò a. Revòlt Makkabe yo, ki te mennen nan dinasti Asmone an, reprezante 1776, epi revòlt kont wa nò a, ke Makkabe yo te akonpli a, te reprezante Lagè Revolisyonè a. Vennnde ane ki soti 1776 rive 1798 yo reprezante rebelyon Makkabe yo ki te mennen nan dinasti Asmone an nan tan lafen an an 1798, ki te kontinye jouk dinasti Ewodyèn nan te kòmanse nan tan lafen an an 1989. Dinasti Ewodyèn nan te kontinye jouk destriksyon Jerizalèm nan an 70 aprè Jezikri.
Sa ki enpòtan pou rekonèt nan liy istwa sa a se de bagay; li se yon ilistrasyon ansyen bèl peyi a ki se tip bèl peyi modèn nan, epi li kòmanse anndan yon liy istwa ki pran kò ak vèsè sèz, kote Wòm konkeri bèl peyi a pou premye fwa, konsa li idantifye tèm prensipal liy lan. Liy ki soti nan vèsè sèz rive nan vèsè vennnde a reprezante bèl peyi a, epi kontèks li se lwa dimanch ki pral vini talè. Liy lan reprezante tou de klas adoratè ki enfliyanse toude gouvènman dinastik yo. Sadiseyen yo te mwens an kantite, men an jeneral yo te kontwole sistèm relijye ak politik jwif yo nan toude peryòd dinastik yo. Sistèm relijye a te administre pa yon prètriz, epi prètriz sa a te tou anba enfliyans ni Sadiseyen yo ni Farizyen yo. Gouvènman Asmone an ak Ewodyen an te toude anba enfliyans Farizyen yo ak Sadiseyen yo, epi de dinasti yo reprezante gouvènman Etazini depi 1798 rive jis nan lwa dimanch la.
Farizyen yo ak Sadiseyen yo reprezante de pati tandans politik ki distenge pa pozisyon yo sou kestyon esklavaj la. Demokrat yo se pou esklavaj, epi Repibliken yo kont esklavaj; e ansanm yo aji an entèraksyon ak aparèy politik gouvènman konstitisyonèl Etazini an. Gouvènman sa a se bèt latè a nan Revelasyon trèz, epi istwa ekstèn bèt latè a reprezante pa kòn repibliken li an. Istwa entèn nan reprezante pa kòn pwotestan an. Kòn yo separe sou bèt la, paske bèt la se Konstitisyon an ki separe kòn leta a ak kòn legliz la, men yo deplase ansanm atravè listwa. Kòn repibliken an gen de enfliyans swa pou esklavaj oswa kont esklavaj. Kòn pwotestan an gen de enfliyans swa pou Saba setyèm jou a oswa pou premye jou solèy la.
Apeprè trant ane apre batay Panium nan, Makabe yo make istwa Etazini kòm sizyèm wayòm pwofesi Bib la. Apre sa, apeprè yon syèk pi ta, vèsè sèz la akonpli lè Jerizalèm fin konkeri, sa ki sèvi kòm tip kwa a. Jide se dezyèm nan twa obstak Wòm soumèt pandan li pran kontwòl lemonn. Jeneral Pompée te konkeri Siri an 65 anvan Kris, epi answit Jida an 63 anvan Kris. Ogis Seza t ap konkeri twazyèm obstak la nan batay Aktiyòm nan an 31 anvan Kris. Istwa sa a reprezante nan liy vèsè sèz rive jouk vennnde.
Rive nan epòk kwa a, istwa Makabe yo te deja ap dewoule depi prèske de san ane. Uriah Smith idantifye ke istwa ki reprezante pa lig ak Jwif yo nan vèsè venntwa a dwe aliyen ak yon pwen depa nan listwa ki te rive prèske de san ane anvan istwa kwa a nan vèsè vennde a. Istwa kwa a nan vèsè vennde a dwe aliyen ak vèsè sèz la, paske vèsè sèz la se tou lwa dimanch la. Sa vle di liy Makabe yo, ki se istwa peyi gloriye Jida a, kòmanse byen anvan lwa dimanch vèsè sèz la.
Lè nou konprann ke istwa Millerit la ilistre istwa san karant-kat mil yo, nou kapab aliyen tan lafen an pou Millerit yo an 1798, ak tan lafen an pou san karant-kat mil yo an 1989. Lè nou fè sa, nou ap sipèpoze istwa premye ak dezyèm zanj yo sou istwa twazyèm zanj lan. 1798 ak 1989 se repè alfa ak omega nan istwa vèsè karant nan Danyèl onz.
Vèsè karant lan kòmanse nan “tan lafen an,” sa ki fasil pou pwouve se 1798; epi lè yo konprann li kòrèkteman, efondreman Inyon Sovyetik la an 1989 te akonpli vèsè karant lan, e akonplisman sa a te tou “tan lafen an.” De “tan lafen yo,” nan yon sèl vèsè, ki nan menm chapit la ak liy Makabe yo. Revòlt Makabe a ki te mennen nan dinasti Asmone an reprezante vennnde (22) ane yo depi 1776 rive 1798. An 1798 dinasti Asmone an te kòmanse, epi dinasti Ewodyèn nan te kòmanse an 1989.
Vèsè dis nan Danyèl onz idantifye ane 1989, epi vèsè sèz la se lwa dimanch lan. Liy istwa ki anndan vèsè sa yo reprezante twa batay, ansanm ak tonbe yon wa nan sid la ak antre Wòm nan istwa pwofetik la. Li genyen tou liy de dinasti ki sèvi kòm tip chanjman ki fèt lè bèt tè a nan Revelasyon trèz la, ki “te gen de kòn tankou yon ti mouton, epi” “li te pale tankou yon dragon.” Nan lòd sekans lan, premye dinasti jwif la se ti mouton an, epi dezyèm dinasti women an se dragon an. Premye dinasti a te jwif; dezyèm nan te women. Kit li te jwif oswa women, bèt tè a te gen de kòn.
Dinasti jwif la reprezante kòn Pwotestan an, epi dinasti women an reprezante kòn Repibliken an. Toude kòn yo genyen tou yon divizyon pwofetik an de. Sadiseyen yo ak Farizyen yo bay kad Demokrat ki te an favè esklavaj yo an kontrè ak Repibliken ki te kont esklavaj yo; pandan y ap reprezante tou yon divizyon an de nan vyèj sòt yo an kontrè ak vyèj saj yo. Farizyen yo, kòm vyèj sòt, yo pirifye nan premye desepsyon an, epi Sadiseyen yo pirifye nan dezyèm netwayaj tanp lan. Farizyen yo, menm jan ak legliz Sàd la, te fè konnen yo te gen yon non lavi, men yo te mouri, epi yo pirifye an premye; apre sa, Sadiseyen yo, ki te nye pisans Bondye, te nye pisans ak mesaj Rèl Minwi a. Sadiseyen yo se pèp alyans lan yo ap pase sou kote; Sadiseyen yo se sila yo ki satisfè ak santiman bon emosyon yo.
“Venir Kris la, jan sa te anonse nan mesaj premye zanj lan, yo te konprann li kòm sa ki te reprezante pa vini Veteren an. Refòm ki te gaye toupatou anba pwoklamasyon vini li ki te prèt la, te koresponn ak sòti vyèj yo. Nan parabòl sa a, menm jan ak sa ki nan Matye 24 la, yo reprezante de kategori moun. Tout te pran lanp yo, Bib la, epi se ak limyè li yo te soti al rankontre Veteren an. Men, pandan ‘sa ki te sòt yo te pran lanp yo, epi yo pa t pran lwil avèk yo,’ ‘saj yo te pran lwil nan veso yo ansanm ak lanp yo.’ Dènye kategori sa a te resevwa gras Bondye a, pouvwa Sentespri a ki renouvle epi ki klere, pouvwa ki fè pawòl li tounen yon lanp pou pye yo ak yon limyè sou chemen yo. Nan lakrentif pou Bondye yo te etidye Ekriti yo pou aprann verite a, epi yo te chèche avèk anpil senserite pirte kè ak lavi. Sa yo te gen yon eksperyans pèsonèl, yon lafwa nan Bondye ak nan pawòl li, ke desepsyon ak reta pa t kapab ranvèse. Lòt yo ‘te pran lanp yo, epi yo pa t pran lwil avèk yo.’ Yo te aji anba enpilsyon. Laperèz yo te eksite pa mesaj solanèl la, men yo te depann de lafwa frè yo, yo te satisfè ak limyè k ap bat nan bon santiman yo, san yon konpreyansyon pwofon de verite a ni yon vrè travay gras nan kè a. Sa yo te soti al rankontre Seyè a, plen espwa nan pèspektiv yon rekonpans imedya; men yo pa t pare pou reta ak desepsyon. Lè eprèv yo te vini, lafwa yo te febli, epi limyè yo te vin fèb.” The Great Controversy, 393.
Kit politik kit se relijye, toulède klas ini kont moun saj yo nan kriz minui a. Lè sa fin di, nou te kòmanse atik la lè nou te soulve pwen an ke mwen ap aplike vèsè katòz la dapre plasman li nan koule vèsè yo, an kontradiksyon ak sekans istorik vèsè yo reprezante a. Mwen sèvi ak lojik sa a ann amoni ak plasman vèsè venntwa a. Plasman yon waymark dwe koresponn ak akonplisman istorik li. Alyans Jwif yo te fè ak Wòm pandan peryòd Makabe yo te defini kote vèsè a dwe aplike. “Vòlè” yo nan vèsè katòz la, ki tabli vizyon an, te fè sa nan ane 200 av. J.-K., menm ane batay Panium nan; men batay la ak vòlè yo se de senbòl diferan.
“Vòlè” yo vin fè pati naratif la, non pa pou tabli yon koneksyon dirèk ak dat batay Panium nan, men pou idantifye relasyon yo te fè ak chèf peyi Lejip la ki te gen senk an, ki te vin fèb e ki te prèt pou l sibi defèt anba men Antiochus. Yo pa t vle pou enpòtasyon ble peyi Lejip la nan Anpi Women an sibi yon twoub. Relasyon pwofetik Wòm genyen ak wa peyi Lejip la ki vilnerab e ki gen senk an se sijè vèsè a. Entèvansyon sa a idantifye konsekans ki vini apre debakman ki swiv tantativ Putin fè pou enkli soumèt legliz Ikrenyen an anba legliz Ris la, jan sa te ye anvan, avan 1989. Tantativ sa a kòmanse degradasyon pwogresif wayòm sid li a, epi lè Putin mouri menm jan ak Ptolome, oswa yon jan kanmenm li depòte ann egzil menm jan ak Ozyas ak Napoleon, pwofetikman yo retire l, epi wayòm li an pase anba jesyon yon seri dirijan ki mwens konpetan. Apre sa, nan tan wa a ki gen senk an, Wòm papal la entèvni pou pwoteje enterè pa li, ki se legliz Ikrenyen an.
Papote a pa pran pozisyon ant òtodoksi ris oswa òtodoksi ikrenyen; li ap jwe sou tout bò pou mennen tout kò relijye yo anba otorite pa li, jan sa reprezante nan Ezayi 4.
Epi nan jou sa a, sèt fanm va kenbe yon sèl gason, y ap di: N a manje pwòp pen pa nou, epi n a mete pwòp rad pa nou; sèlman kite nou pote non pa w, pou wete wont nou. Nan jou sa a, Branch Senyè a va bèl e gloriye, epi fwi tè a va ekselan e bèl pou moun Izrayèl yo ki chape yo. Epi sa va rive, sila ki rete nan Siyon an, ak sila ki rete lavil Jerizalèm, y a rele yo sen, wi, tout moun ki ekri pami vivan yo nan Jerizalèm. Ezayi 4:1–3.
Pap la pran kontwòl tout kò relijye yo, yo reprezante kòm sèt fanm, sa vle di tout legliz yo. Sèt legliz sa yo vle yo rele katolik, ki vle di inivèsèl, e li klè yo pa pèp Bondye a, paske yo gen entansyon mete pwòp rad pa yo. Inifikasyon tout kò relijye yo ki vle mete pwòp rad imen pa yo fèt nan tan lè sila yo ki nan “Jerizalèm va rele sen,” ki se lè branch Senyè a transfòme soti nan yon pèp Laodiseyen pou vin yon pèp Filadèlfyen; se la pap la vin tèt tout kò relijye yo nan menm tan li pral fèt tèt tout kò politik yo tou.
An 1989, Legliz Ikrenyen an te yon senbòl wa nò a k ap bale ale Inyon Sovyetik la; epi Putin va chèche retabli ansyen relasyon soumisyon an, epi li va resevwa lalèp sou fwon li e li va kòmanse yon pèsekisyon kont relijyon ki te refize demann li yo. Pèsekisyon sa a te fèt nan pwòp nasyon Ptolome a, nan vil Aleksandri; konsa legliz ki anndan Larisi yo ki anba enfliyans Wòm pral vin sib Putin, epi fen li. Pandan Trump ap prepare pou batay Panyòm nan, relasyon ouvè li ak pwotektè jèn wa peyi Lejip la ki te vin fèb la parèt klè an 2025. Pouvwa women an ki, an 200 anvan Jezikri, te pwoteje jèn wa peyi Lejip la, pap pwoteje jèn wa a lè sa a. Li pral ede mete fen nan jèn wa a. Wòm kòm pwotektè peyi Lejip an 200 anvan Jezikri, reprezante Wòm kòm destriktè peyi Lejip nan batay Panyòm nan.
Millerites
Millerites yo pa t wè twa pisans women; yo te wè sèlman de, men verite yo a te verite, menm jan an. Lojik pwofetik Antiyòkis kòm yon senbòl pèmèt nou aplike vèsè katòz la nan yon istwa ki vin anvan vèsè kenz la, menm si istwa ki te okòmansman akonpli vèsè yo te mete ni vèsè katòz ni vèsè kenz nan ane 200 anvan Kris. M ap deklare ke vèsè sèz la se lwa dimanch ki toupre vini an, e ke vèsè katòz la te 2025, epi vèsè kenz la se batay Panium nan ki poko fèt toujou. Antiyòkis pwouve twa batay yo se yon sèl liy pwofetik, paske li prezan nan tout twa batay yo; men li pwouve tou deklarasyon m ap fè a konsènan aplikasyon vèsè yo nan dènye jou yo, lè yo byen separe yo selon metodoloji liy sou liy.
Anntyochis te nan tout twa batay yo, e nan dènye jou yo li reprezante pouvwa pwoksi papote a an 1989 (Reagan ak Etazini), an 2014 (Zelenskyy ak Ikrèn nan), epi apre sa, nan batay Panium lan, se menm pouvwa pwoksi a tankou an 1989, paske Jezi toujou reprezante fen an ak kòmansman an. Ronald Reagan mouri e yo antere li, kidonk temwayaj istorik Anntyochis la egzak selon konpreyansyon Millerit la, men li soumèt a règ ki gouvène yon aplikasyon liy sou liy. Dènye pouvwa pwoksi papal la nan vèsè yo se Trump, menm si, istorikman, Anntyochis te nan tout twa batay yo. Pou akonpli vèsè trèz la, Trump te dwe pèdi dezyèm eleksyon an, paske nan vèsè trèz la li “retounen,” pi fò pase tout tan, ase fò pou resevwa yon bal nan zòrèy la, ki ansanm ak gwo pous dwat la ak gwo zòtèy dwat la se sa ki te dwe wen ak san lè yo t ap konsakre prèt yo.
Reagan te prefigire Trump, paske Reagan se premye nan dènye uit prezidan yo depi tan lafen an an 1989. Lincoln te prefigire Trump, paske li te premye prezidan Repibliken an. Demokrat ki te apiye esklavaj yo, an alyans avèk Wòm, te asasinen Lincoln; epi ni Ronald Reagan ni kontrepati papis li a, Jan Pòl II, te siviv tantativ asasina. Yo te asasinen Trump politikman an 2020, avèk eleksyon yo te vòlè a, nan akonplisman Revelasyon onz, vèsè sèt; epi apre sa, an 2024, li te resisite nan akonplisman vèsè onz la.
E lè yo va fin rann temwayaj yo, bèt ki monte soti nan twou san fon an va fè lagè ak yo, l ap genyen batay sou yo, epi l ap touye yo. … E apre twa jou edmi, Lespri lavi ki soti nan Bondye a antre nan yo, epi yo kanpe sou pye yo; epi yon gwo laperèz tonbe sou moun ki te wè yo. Revelasyon 11:7, 11.
Rezireksyon Trump lan se te “retou” li nan vèsè trèz la, epi li te bay tou yon paralèl ak yon karakteristik Wòm, paske Wòm se “wityèm nan ki soti nan sèt yo,” e Trump se yon imaj Wòm.
Bèt ki te la a, e ki pa la ankò a, se li menm ki wityèm nan; li soti nan sèt yo, e li ale nan pèdisyon. Revelasyon 17:11.
Dezyèm manda Trump la fè li tounen wityèm prezidan depi Reagan, epi paske li te tou sizyèm nan, Trump, ann amoni ak pap la, se “wityèm nan, ki soti nan sèt yo.” Uit se senbòl rezirèksyon an, sa ki mete aksan sou lefèt ke li menm, kòm yon imaj pap la, te bezwen resevwa yon blesi mòtèl ki te geri, pou l te kapab “retounen.”
Epi mwen wè youn nan tèt li yo tankou li te blese jouk li mouri; epi blesi mòtèl li a te geri; epi tout lemonn te sezi, yo te swiv bèt la. Revelasyon 13:3.
Lè blesi mòtèl la geri, mond lan “sezi dèyè bèt la,” epi lè Trump te resisite kòm uityèm nan ki soti nan sèt yo an 2024, li “retounen,” epi tout mond lan te sezi dèyè li.
Epi apre twa jou edmi, Lespri lavi ki soti nan Bondye antre nan yo; yo kanpe sou pye yo, epi yon gwo laperèz tonbe sou moun ki t ap gade yo. Epi yo tande yon gwo vwa soti nan syèl la ki t ap di yo: Monte isit la. Epi yo monte nan syèl la nan yon nwaj; e lènmi yo te gade yo. Revelasyon 11:11, 12.
Trump te “retounen” nan eleksyon 2024 la, epi apre sa an 2025 li menm ak pap Leon te tou de antre an fonksyon. Jezi te bay yon avètisman dirèk e jis, pou tout moun ki te vle wè.
Lè nou menm, kidonk, va wè abominasyon dezolasyon an, jan pwofèt Danyèl te pale de li a, kanpe nan kote ki sen an, (moun ki ap li a, se pou l konprann.) Matye 24:15.
Mak di petèt di sa yon ti jan pi klè.
Men, lè n ap wè abominasyon dezolasyon an, jan pwofèt Dànyèl te pale de li a, kanpe kote li pa dwe kanpe, (se pou moun k ap li a konprann sa,) lè sa a, se pou moun ki nan Jide yo kouri al nan mòn yo. Mak 13:14.
Abominasyon dezolasyon an se Wòm nan chak nan twa faz li yo. Wòm payen, Wòm papal, ak Wòm modèn, chak se yon senbòl avètisman pou pèp Bondye a. Avètisman an dwe rekonèt lè Wòm nan yon “kote ki sen” oswa kote “li pa dwe ye” a. Peyi gloriye a se peyi sen an nan Ekriti yo, epi Etazini se peyi gloriye espirityèl la.
Senyè a va pran Jida kòm pòsyon pa li nan peyi ki sen an, epi li va chwazi Jerizalèm ankò. Se pou tout chè rete an silans devan Senyè a, paske li leve soti nan kay ki apa pou li a. Zakari 2:12, 13.
Lè nou wè Wòm kanpe nan kote ki sen an, Seyè a ap chwazi Jerizalèm kòm pèp alyans li pou dènye fwa. Lè Reagan, premye a nan uit prezidan yo, te ranje yon alyans sekrè ak antikris pwofesi Bib la, sa te reprezante yon alyans ouvè ak Wòm pa uityèm ak dènye prezidan an depi tan lafen an an 1989. Senbòl omega yo souvan ranvèse atribi senbòl alfa a.
Enstalasyon pap Leon ak Trump an 2025 la ap idantifye yon relasyon ouvèt ant bèt lanmè a ak bèt tè a nan Revelasyon trèz. Ranvèsman an pou rive nan yon alyans ouvèt ant Trump ak Leon, ki te prefigire pa alyans sekrè Reagan ak Jan Pòl II, fè nou konnen sipò wa-timoun Ejipsyen an ki te akonpli vèsè katòz la an 200 anvan Jezikri, reprezante yon absans sipò nan dènye jou yo.
2025 tabli vizyon fondamantal ekstèn nan, oswa pwofesi a, paske li leve lavil Wòm kòm avètisman lavil Wòm lan ke Danyèl idantifye ak senbolis “abominasyon dezolasyon an.” Avètisman abominasyon dezolasyon an fèt anvan destriksyon “dezolasyon” an reprezante. Nan syèj Jerizalèm anba Cestius, avètisman an te reprezante pa drapo otorite lavil Wòm yo ki te plase anndan limit sakre sanktyè a. Moun ki te wè, ki te konprann, ki te obeyi, epi ki te kite vil la, te jwenn pwoteksyon lè syèj la te rekòmanse. Yo te wè siy avètisman women an. Kretyen ki te separe tèt yo ak legliz Pergam ki te vin konpwomèt la, epi ansuit legliz Tiyatir la, te sove ale nan dezè a lè yo te wè nonm peche a chita nan tanp Bondye a. Temwen sa yo idantifye yon avètisman sou abominasyon dezolasyon Danyèl te pale a nan dènye jou yo.
Nou te montre a plizyè repriz ke 1888 te syèj Sèstiyis la, e ke konklizyon kriz lwa dimanch lan se syèj Titis la. Pwojè lwa dimanch Blair yo nan ane 1880 yo, ansanm ak lwa dimanch ki te antre an aplikasyon nan kèk eta sid yo pandan ane 1880 yo, te avètisman Sèstiyis la, e yo te make tou liy separasyon an nan konsèy Sè White sou lavi andeyò vil. Anvan ane 1880 yo, konsèy li te bay se te ke nan lavni nou t ap bezwen deplase al rete andeyò vil; men apre ane 1880 yo, lavi andeyò vil se te yon bagay ki te deja dwe akonpli. Siy avètisman Pwojè lwa Blair yo, ki t ap fè mak otorite pouvwa papal la vin sijè diskisyon pandan ane 1880 yo, te tipifye Patriot Act la nan 9/11, paske zanj Revelasyon dizwit la te parèt nan toude istwa sa yo.
9/11 te avètisman Cestius ki t ap mete otorite li nan kote ki sen an kote li pa t dwe mete l, paske nan 9/11 lwa women te ranplase lwa anglè. Nan Jijman Pelosi yo an 2021, kloz pwosesis regilye a te rejte, e sa reprezante yon lòt pa nan direksyon syèj Tit la, ki fini nan lwa dimanch k ap vini talè a Ozetazini. Syèj la se yon peryòd tan. 1888 pale sou rebelyon kòn pwotestan entèn nan, epi 9/11 pale sou rebelyon kòn repibliken ekstèn nan. Inogirasyon pap la soti nan peyi gloriye a nan menm ane kote dènye prezidan an tou inogire a reprezante dènye avètisman abominasyon dezolasyon an ki kanpe kote li pa dwe kanpe a, jis anvan batay Panium nan. Batay Panium nan mennen dirèkteman nan lwa dimanch la ak batay Actium nan, ki te reprezante twazyèm ak dènye obstak pou Wòm payen an, epi apre sa Wòm payen an te dirije avèk sipremasi pandan 360 ane nan akonplisman Daniel 11:24. Nan lwa dimanch la, sizyèm ak setyèm wayòm yo toude konkeri pa Wòm, epi Wòm modèn nan apre sa renye pandan yon èdtan senbolik, oswa karann-de mwa senbolik.
Nan vèsè sèz, Pòmpe, ki fèk genyen premye obstak Wòm payen yo lè li te soumèt Siri, apre sa li soumèt Jerizalèm. Pòmpe ranvèse de premye obstak Wòm yo, epi Ougis Siza soumèt twazyèm nan nan Actium. Wòm modèn an premye soumèt wa sid la an 1989, nan akonplisman vèsè karant lan, epi jan sa te prefigire nan vèsè dis la. Apre sa, nan lwa dimanch lan, Wòm modèn soumèt dezyèm ak twazyèm obstak li yo avèk Etazini, epi ansuit Nasyonzini imedyatman dakò bay wayòm yo bay pouvwa papal la. Wòm payen te soumèt de anba Pòmpe, epi apre sa youn; epi Wòm papal la te soumèt youn an 1989, epi apre sa de pwochen yo nan vèsè sèz, kote Pòmpe make ak dezyèm viktwa li.
Kit se te twazyèm obstak la nan Actium pou Wòm payen an, oubyen lè twazyèm obstak la, ki te reprezante pa Gòt yo lè yo te chase yo soti nan vil Wòm nan an 538, lè Wòm venk twazyèm obstak la, li gouvène avèk sipremasi.
An verite, Senyè Bondye a pap fè anyen san li pa revele sekrè li bay sèvitè li yo, pwofèt yo. Amos 3:7.
Seyè a pral siman bay manifestasyon final siy avètisman an ki reprezante kòm abominasyon dezolasyon an nan liv Danyèl la, anvan dezolasyon an rive. Siy avètisman sa a se alyans ouvè a, an kontrast ak alyans sekrè Reagan lan, ki ap reprezante nan ane 2025 la. Seyè a pap pote pinisyon san Li pa bay avètisman anvan, e Amos pale trè klè konsènan sa revelasyon sekrè a bay sèvitè Li yo ye, epi sou kiyès li vize.
Tande pawòl sa a Seyè a te pale kont nou, nou menm pitit Izrayèl yo, kont tout fanmi mwen te fè monte soti nan peyi Lejip la, li di: Se nou menm sèlman mwen te konnen pami tout fanmi ki sou latè; se poutèt sa m ap pini nou poutèt tout inikite nou yo. Amos 3:1, 2.
Amòs ap adrese dènye jenerasyon pèp kontra Bondye a chwazi a ki gen pou yo resevwa pinisyon, ann amoni ak vennsenk mesye yo ki ap bese tèt devan solèy la nan Ezekyèl uit. Amòs ap prezante mesaj Lawodise a, ki se mesaj twazyèm zanj lan pandan efasman peche a nan tan jijman moun vivan yo. Avètisman Amòs la baze sou yon inifikasyon de pati.
Èske de moun ka mache ansanm, si yo pa dakò? Èske yon lyon ap gwonde nan forè a, lè li pa gen okenn bèt pou l pran? Èske yon jenn lyon ap rele soti nan twou li, si li pa kenbe anyen? Èske yon zwazo ka tonbe nan yon pèlen atè, kote pa gen pyèj pou li? Èske yon moun ka leve yon pèlen soti atè, san li pa pran anyen ditou? Èske yo ka kònen twonpèt nan vil la, epi pèp la pa pè? Èske ka gen malè nan yon vil, san Seyè a pa fè l? Amos 3:3–6.
Avètisman sou de k ap mache ansanm tankou youn sèl la plase nan kontèks yon pyèj k ap pran yon zwazo sou tè a. Zwazo yo se senbòl kò relijye yo, epi papote a se yon kaj pou tout zwazo ki pa pwòp e ki rayisab, jan sa parèt nan Revelasyon.
Epi li rele avèk anpil fòs, li di: Gwo Babilòn tonbe, li tonbe; li vin tounen rete demon yo, kachèt tout move lespri, ak kaj tout zwazo sal ak rayisab. Paske tout nasyon yo bwè diven kòlè fònikasyon li a; wa latè yo fè fònikasyon avè l, epi machann latè yo vin rich grasa abondans delika li yo. Revelasyon 18:2, 3.
Yon zwazo nan yon kaj se yon zwazo yo pran, e lè yon nasyon fè fònikasyon ak jennès Wòm nan, li vin tounen yon zwazo yo pran; e zwazo ki leve pi wo pase tout lòt zwazo pwofetik yo se pouvwa ki gen kay twa-fwa li a bati, ki etabli nan lwa dimanch lan, nan plas pa li, ki se Chineya, ki se Babilòn. Se zwazo ki te resevwa yon blesi mòtèl an 1798, oswa jan Zakari deklare sa, yo te mete yon kouvèti plon sou panyen li a; men apre sa, zwazo espirityalis la ak pwotestantis aposta a te leve l anlè.
Lè sa a, zanj ki t ap pale avè m nan soti, epi li di m: Leve je w kounye a, epi gade sa k ap parèt la. Epi mwen di: Kisa li ye? Epi li di: Sa a se yon efa k ap parèt. Li di ankò: Sa a se aparans yo sou tout tè a. Epi, gade, yo leve yon talan plon; e sa a se yon fanm ki chita nan mitan efa a. Epi li di: Sa a se mechanste. Epi li jete l nan mitan efa a; epi li jete pwa plon an sou bouch li. Lè sa a, mwen leve je m, mwen gade, epi, gade, te gen de fanm ki t ap soti, e van an te nan zèl yo; paske yo te gen zèl tankou zèl sigòy: epi yo leve efa a ant tè a ak syèl la. Lè sa a, mwen di zanj ki t ap pale avè m nan: Ki kote yo pote efa a? Epi li di m: Pou bati l yon kay nan peyi Chinea; epi l ap tabli, epi yo pral mete l la sou pwòp baz pa li. Zakari 5:5–11.
Pyèj Amòs la pran zwazo a sou tè a, paske li reprezante alyans ki vin anvan lwa dimanch ki pral rive talè a, kote yo pran zwazo-tè a; e dapre Amòs, alyans sa a se yon repwòch kont Advantis Setyèm Jou lawodiseyen an, paske pral gen yon twonpèt avètisman yo pral kònen nan lavil la, ke yo menm yo pral refize tande.
Èske y ap kònen twonpèt nan vil la, epi pèp la pa ta pè? Èske ka gen malè nan yon vil, san Seyè a pa fè l? Anverite, Senyè Bondye a pa fè anyen san li pa revele sekrè li bay sèvitè li yo, pwofèt yo. Lyon an gwonde; ki moun ki pa ta pè? Senyè Bondye a pale; ki moun ki ka pa pwofetize? Amos 3:6–8.
Lion ki gwonde a se Lion tribi Juda a, ki reprezant Kris lè Li sele epi retire sele sou Pawòl pwofetik Li a. Alyans ouvè 2025 la se syèj Sèstiyis la, epi senbòl piyajè pèp Bondye a tabli lè nou wè de bagay ap mache ansanm ki pa ta dwe janm ko-egziste. Wòm ki alye epi annamoni ak Pwotestan yo se yon oksimò, paske pou yon moun se Pwotestan, sa vle di pwoteste kont Wòm.
N ap kontinye bagay sa yo nan atik ki vin apre a.
Twò ta pou chape pyèj la
“Epi se pou sa rete byen sonje: se yon sijè ògèy pou Wòm ke li pa janm chanje. Prensip Grégoire VII ak Innocent III yo se toujou prensip Legliz Katolik Wòm nan. E si sèlman li te gen pouvwa a, li t ap mete yo an pratik kounye a avèk menm fòs ak nan syèk pase yo. Pwotestan yo pa twò konnen sa y ap fè lè yo pwopoze aksepte èd Wòm nan nan travay pou egzaltasyon dimanch lan. Pandan yo fikse sou reyalizasyon objektif pa yo, Wòm ap chèche retabli pouvwa pa li, pou reprann sipremasi li te pèdi a. Se pou yo tabli prensip la yon sèl fwa Ozetazini ke legliz la ka sèvi ak oswa kontwole pouvwa leta; ke obsèvans relijye yo ka enpoze pa lwa sivil; an kout, ke otorite legliz ak leta fèt pou domine konsyans lan, epi triyonf Wòm nan nan peyi sa a vin asire.
«Pawòl Bondye a te bay avètisman konsènan danje k ap pwoche a; si yo neglije sa, mond Pwotestan an va aprann ki sa vrèman objektif Wòm yo ye, sèlman lè li twò ta pou chape anba pyèj la. Li ap grandi an silans pou l vin gen pouvwa. Doktrin li yo ap egzèse enfliyans yo nan sal lejislatif yo, nan legliz yo, ak nan kè lèzòm. Li ap monte estrikti li yo ki wo e masiv, nan retrè sekrè kote ansyen pèsekisyon li yo pral repete. An kachèt e san moun pa sispèk, li ap ranfòse fòs li yo pou l fè pwòp plan pa li yo avanse lè lè a va rive pou li frape. Tout sa li anvi se yon pozisyon avantaj, e yo deja ap ba li sa. Talè konsa nou pral wè e nou pral santi ki sa objektif eleman women an ye. Nenpòt moun ki kwè epi ki obeyi pawòl Bondye a ap, poutèt sa menm, sibi repwòch ak pèsekisyon.» The Great Controversy, 581.
“Gen yon mond k ap viv nan mechanste, nan twonpri, ak nan ilizyon, anba lonbraj menm lanmò a,—ap dòmi, ap dòmi. Kilès k ap santi doulè nanm pou reveye yo? Ki vwa ki ka rive jwenn yo? Lespri m pote m nan lavni an, lè yo va bay siy la, ‘Men Veterik la ap vini; soti al kontre Li.’ Men, gen ladan yo ki va pran reta pou jwenn lwil pou ranpli lanp yo, epi twò ta yo va dekouvri ke karaktè a, ki reprezante pa lwil la, pa ka transfere. Lwil sa a se jistis Kris la. Li reprezante karaktè, epi karaktè pa ka transfere. Pèsonn pa ka asire li pou yon lòt. Chak moun dwe jwenn pou tèt pa li yon karaktè ki pirifye anba tout tach peche.” Bible Echo, 4 me 1896.
“Pandan m t ap gade pòv nanm k ap mouri faute verite prezan an, e kèk moun ki te deklare yo kwè verite a te kite yo mouri lè yo te kenbe mwayen nesesè yo ki pou fè travay Bondye a vanse, vizyon an te trò douloure, e mwen te sipliye zanj lan pou l retire l devan mwen. Mwen te wè ke lè kòz Bondye a te mande kèk nan byen yo, menm jan ak jenn gason ki te vin jwenn Jezi a (Matye 19:16–22), yo te ale tris; e talè konsa flewo debòde a t ap pase sou yo epi li t ap ravaje tout sa yo posede, epi lè sa a li t ap twò ta pou sakrifye byen tè sa yo, epi pou mete yon trezò an rezèv nan syèl la.” Early Writings, 49.
“Jida te wè tout siplikasyon li yo te anven, epi li kouri soti nan sal la pandan l t ap rele: Li twò ta! Li twò ta! Li te santi li pa t kapab viv ase lontan pou l wè Jezi kloure sou kwa a, epi nan dezespwa li soti al pann tèt li.” The Desire of Ages, 722.