Lami ki dano giwaco ni poropesi pa Daniel kede pa Buk me Nyuto obedo gik me mung ma pe ki twero ng'eyo. Ento Kristo onyuto jo ma opwonye gi bot lok pa laporofet Daniel ikom gin ma myero obedo i karegi, kede owaco ni, 'En mo keken ma kwano, obed ng'eyo.' Matayo 24:15. Kacel waci ma waco ni Buk me Nyuto obedo mung ma pe ki twero ng'eyo, pe atir; pien nying pa buk keken owaco ni: 'Nyuto pa Yesu Kiristo, ma Lubanga omiye, me nyutu bot latic pa en gin ma macek myero obino time. ... Oromo ber en ma kwano, kede gi ma winyo lok pa poropesi man, kede gikwako gin ma gicoyo iye; pien cawa tye macek.' Nyuto 1:1-3.
Waco pa janabi ni: “Ogwede ngat ma kwano”—tye bene jo ma pe bi kwano; guec pe tye pi gi. “Kede gin ma winyo”—tye bene jo mo bene ma gireme winyo gin mo keken matye ikom lok me janabi; guec pe tye pi dul man. “Kede gigwoko gin ma kiketo iye”—jo mapol gireme winyo ciko kede cik ma tye i Kitabu me Nyutu. Pe ikin gi ngat mo twero nongo guec ma kigamo. Jo weng ma ginyomo lok me janabi, ki ginyomo cal ma kimiyo i kany ki matek, jo weng ma gireme loko kwo gi, kede giyubu pi bino pa Wod Dano, pe gibigwede.
I kom til me Roho Maler, dano gubedo nining me pwonyo ni Buk me Apokor obedo nger ma pe ngat romo ngeyo, ma okato woko ki twero me ngec pa ngat? En obedo nger ma ki apoko woko; buk ma ki yabo. Kwano Buk me Apokor keto wii i lok pa lanen pa Daniel, kede gi aryo gicwalo pwony madit tutwal, ma Lubanga omiyo bot jo, ikom jami ma bi time i agiki me kare pa piny man.
Timo fweny i Buk me Fweny cwalo cwiny bot lok pa lagoro pa Daniel. Dano mogo nen lok pa lagoro keken i buk pa Daniel. Ento Daniel yaro yore aryo pa adiera, kede adiera ma nyutu lok pa lagoro ne, obedo but abicel ma agiki i buk ne. But abicel me acaki nyutu lok pa lagoro ma kiketo cal iye, ma, me tutwal, pud pe kityeko ngeyo. Mapwod pe wa paro but abicel me acaki pa Daniel, wabicoyo pingo tye lok pa lagoro aryo keken ma ki nyutu i but abicel ma agiki pa Daniel. Dako White nyuto lok pa lagoro aryo kun odugo lok bot pi madit aryo pa Shinar. Ka wa yee cal ma otyeko keto anyim, wanongo lagam ma weko wa neno aryo, keken, lok pa lagoro i but abicel ma agiki pa Daniel.
"Ngec ma Daniel ogamo ki bot Lubanga kimiyo pire tek pi cawa me agiki man. Gin ma oneno i tere pa Ulai ki Hiddekel, yamo madit me Shinar, kombedi tye ka timore, ki jami weng ma kiwaco con dong pe dini gubino otime." Testimonies to Ministers, 112.
Labilo me chapta aboro onongo omera i tung odilo Ulai.
I mwaka ma adek me telo pa Rwot Belshazzar, aneno kio—an Daniel keken—bang kio ma aneno i acaki. Kede aneno i kio; ci otime ni, ka aneno, one an tye i Shushan i ot pa rwot, ma tye i piny Elam; kede aneno i kio, kede one an tye i but tyen pi Ulai. Daniel 8:1, 2.
Ka wa okwanyo ada me coc ki Testimonies to Ministers, ma i iye Sister White owaco ikom “the Ulai and Hiddekel” kede omiyo gi nying “pi madit pa Shinar,” wa onongo wayubo macok-macok ada meno ki i acel ikin komentare ma loyo weng ikom kwano me buk pa Daniel ki Revelation i coc pa Sister White. I ada meno onongo owaco ni, “Tye mito me kwano ma piny loyo i Lok pa Lubanga; loyo weng, Daniel ki Revelation myero kineno gi kwede wil maber, macalo pe obedo con i gin mukato me tic wa.”
Ka wa moko matek lok aryo me acaki ma wa ocako waco i Kitabo me Daniel, gang aboro, gi miyo nyutu aryo ma iye ikom ada acel ma jo mapol keken peke nenone. Daniel owaco ni, ‘i mwaka adek pa Belshazzar, oneno an gin me neno.’ Ci omedo waco ni, ‘piny ki en ma oneno an i acaki.’ Lok man twero ngeyo i yore aryo, kadong yore mo keken kelo agiki maromo keken.
Malaika Gabriel en ma okelo ler me porofeti bot Daniel, macalo ma otimo ki lanabi weng, pien onongo oting'o kabedo pa Setani calo lakelo ler pa i polo. Man nyutu ni cik me porofeti weng ma tye i Mikwalo Maler, Gabriel en ma ocwalo gi. Ka bed Daniel oyubo ne onyo pe, i wic acel me dul aboro, pe keken obedo ka nyutu gin me porofeti ma dwong, ento bene omiyo lanyut aryo pi gin me porofeti ma dwong man i wic meno. Gin ma Daniel ocoyo i wic acel, obedo ni: onongo oyabo vijon ma con, i anyim pa vijon ma oyabo i yiir pi Ulai. Vijon ma i yiir pi Ulai obino i mwaka adek pa Belshazzar. Vijon ma con, i anyim pa vijon ma i yiir pi Ulai, obino i mwaka acel pa Belshazzar.
I mwaka me acel pa Belshazzar, Rwot pa Babilon, Daniel oneno kwene ki lok me neno me wi pa en i kitanda me en: eka ocoyo kwene, okwaco pire kene me gin. Daniel 7:1.
I lok acel me gonyo aboro, Daniel tye ka nyutu ni en bende nongo vijon i mwaka ma acel pa Belshazzar, pien owaco ni, “bang en ma oneno an i aceli.” Vijon me Ulai obino bang vijon me mwaka ma acel pa Belshazzar, onyo obino bang aceli me vijon aryo ma gutye ki rwate? Dwoko mo keken tye atir. Vijon me Ulai obedo acel keken ki vijon me gonyo abicel. Gabriel tye ka tic ki cik me poropes ma gicamo “dwogo ki medo,” ki i kare acel keken tye ka tic ki cik ma waco ni, “ki lok pa jo aryo, gin kiketo matek.” Vijon aryo weng gutimo lok ikom piny pa rwot ma i poropes pa Baibul.
Neno me dyer abiro oyaro piny pa rwot magi calo le me gweng ma gicamo, kacel ki keto gi i kom teko pa cik me lobo. Neno me dyer aboro oyaro piny pa rwot magi kacel ki alama ma aa ki i tic pa kac pa Lubanga, ento alama keken me tic pa kac kiloro woko ki kica, pi yaro pak ma pe tye atir. Daniel dyer aboro oyaro piny pa rwot magi calo neno me dyer abiro, ento oketo gi i kom gitic me dini.
Neno me Ulai i chapta abic adek pa Daniel dwogo dok medo neno me chapta abic aryo. Chapta abic aryo nyutu but me lobo pa piny pa rwot ma i profesi me Bibul, kede chapta abic adek nyutu but me dini pa piny pa rwot ma i profesi me Bibul. Ka mano kityeko nongo ne, dong ki twero ngeyo ni chapta abic aryo ki chapta abic adek obedo neno acel keken. Chapta abic angwen obedo kabedo ma Gabriel bino me miyo yubo pi but me kare i neno me chapta abic adek. Pien mano, neno me Ulai nyutu chapta abic aryo, abic adek kede abic angwen me Buk Daniel. Ci i chapta apar, kimiyo anyim pi Hiddekel.
I mwaka me adek pa Cyrus, rwot pa Peresia, lok mo onongo onyutu bot Daniel, ma kikwayo nyinge ni Belteshazzar; ki lok en aye ada, ento cawa ma kiciko ne obedo macok; en onongo oyango lok en, ki obedo ki ngec pa lok me neno. I cawa jene, an Daniel onongo ayubu pi cabit adek ma makome. Pe acamo pyer ma ber, pe ki nyama onyo waini obino i wiwa, pe kadi alubo mo pira pire keken, nyo cabit adek ma makome opong woko. I nino me piero aryo ki angwen me dwe me acel, ka onongo an tye i tere pa yala madit, ma nyinge Hiddekel. Daniel 10:1-4.
Lok me neno pa Odo Hiddekel keto i anyim lok me porofesi pa Rwot pa Bor. O cako ki gonyo pa piny ma con pa Aleksanda ma Dongo, ci nyutu wot-ki-dwogo me lok ma bino; kun i agiki lodwani aryo keken ma ocad ki bot gonyo pa piny ma con pa Aleksanda ma Dongo obedo Rwot pa Caa ma tutwal ki Rwot pa Bor ma tutwal. I agiki otero wa i lok me kare pa Twero pa Papa, ma dong obedo Rwot pa Bor ma spiritual; ma i agiki pa chapta apar acel, obino i agiki ne, Mikael ocungo, ki kare me temo dano otyeko. Yubu ma yot en ni neno pa Odo Ulai obedo neno me iye pa Templo pa Lubanga ki lwak ne, ento neno pa Odo Hiddekel obedo neno me i woko pa lodwani pa Lubanga ki jo ne ikare acel man. Tye katic kwede cik acel ma ki nongo i kanisa abiro pa Revelation ki seals abiro pa Revelation.
Latic pa Lubanga mapol pe gicako tic me cwalo ngec ikom Kitap ‘Revelation’. Gi waco ni obedo kitap ma pe tero ber me pwonya. Gi tami pire ni obedo kitap ma kigengo, pien tye ki coc pa cal ki alama. Ento nying ma kimiyo ne, ‘Revelation,’ obedo gengo pa tami man. Revelation obedo kitap ma kigengo, ento bende obedo kitap ma kiyabo. En tye ki coc pa gin ma lamal ma bi time i nino me agiki pa kare pa piny man. Pwonya pa kitap man tye ma ocung maber, pe obedo me bungu me cwiny, nyo lok ma pe romo ngene. I iye gicako cing acel keken me poropheti calo ma i Daniel. Poropheti mogo Lubanga odwoko odoco, kun man nyutu ni ber madwong myero ominigi. Rwot pe odwoko odoco gin ma pe tye ki ber madwong. Manuscript Releases, volume 8, 413.
Lok me con ma i iye ki ma ki woko acel keken ma kiyaro i Buk Daniel, kiketo wang bene i Buk Apokarip. Mede ki ler me porocit ma ocweyo ki i neno aryo man, tye bene adwogi me kit me poko lok pa Bibul ma William Miller oyikone, ci lacen Future for America bene oyikone. Ka kinongo maber, Buk Daniel, kacel ki Buk Apokarip, gin ka me kungo zaabu matwal, pi miyo atir kican me poko porocit ma Bibul nyutu iye kene.
Ulai, obedo ma iye, ki Hiddekel, obedo ma woko, gin bene nyutu lok me poro aryo ma onongo myero kiyabo i 'kare me agiki.' Ulai kiyabo i 'kare me agiki' i 1798, ki Hiddekel bene kiyabo i 'kare me agiki' i 1989, ma calo kityeko cono i Daniel 11:40, lobo ma ginyutu Soviet Union me con kikwanyo gi woko ki Papasi ki United States.
Ka gin matye atir magi dong ki ngeyo, dong bene itwero ngeyo ni lamal aryo ma atir obedo lamal acel keken, calo kit con me poropheti ma kanisa 7 ki muhuri 7 nyutu con me poropheti acel keken. Eka lamal aryo obed yore ma Rwot Lubanga otii kwede i wot ma con pa malaika acel, ki gin ma Rwot Lubanga bi tiyo kwede i wot matye kombedi ki i wot me anyim pa malaika adek, me cweyo yore me temo macalo kit ma kinyutu iye i Daniel pot 12, cabit 9 ki 10.
En owaco ni, “Wot i yo mari, Daniel; pien lok kigengore kede kilorore nyaka cawa pa agiki. Jo mapol bipwodhore, bimedo bedo maleng, bitemore; ento jo marac gibitimo marac; pe obedo ngat marac mo ma bi ngeyo; ento jo ma tye ki rieko bi ngeyo.” Daniel 12:9, 10.
Calo lagam pa golo muhuri pa Hiddekel i mwaka 1989, paro ngo ma pwony ma kii Roho Maleng owaco.
I buk me Revelation, buk weng me Bible gidoko gin acel, ki gityeko kwede. Kany obedo ogolo tyeko pa buk me Daniel. Acel obedo lok me lanabi; mukene obedo ngec ma ki nyiso. Buk ma kikom pe obedo Revelation, ento obedo but me lok me lanabi pa Daniel ma kom kare me agiki. Malak omiyo cik, ‘Ento in, O Daniel, ilor lok, ki ikom buk, nyaka kare me agiki.’ Daniel 12:4. Acts of the Apostles, 585.
Ulai ki Hiddekel weng luyo ikom ikare me agiki, ento Adventism o yie keken me agamo ni 1798 ne obedo “ikare me agiki” pa Daniel, ikare ma buk ne myero ogol ki lacig. Nono, but me porofesi ma “luyo ikom ikare me agiki” atir obedo rek ma agiki matye 6 i chapta 11 pa Daniel; pien rek meno giko kwede Mikael ocung ka ikare me temo pa dano ogiko.
Neno me bura, macalo ma ki tito iye i pot-buk me Daniel abicel aryo, abicel adek ki abicel angwen, kigoyo cing nyaka ‘kare me agiki’ i 1798. Ler (ma neno me Ulai ma ki yabo okelo) obedo wac me nyutu pi yabo bura me yeny, to pe pi giko me bura. Ler ma ki yabo ki neno me Hiddekel nyutu giko me bura me yeny, ci bene en boti i Daniel ma tye ki ‘buto me lok me janabi ma ogamo ki nino me agiki.’
Yweyo ma otime i 1798 omiyo ngec ni yweyo pa temo me yeny ocake. Yweyo ma otime i 1989 omiyo ngec ni giko pa temo me yeny tye ka oo macego. Cok cing pa Alpha ki Omega nenyo oyot i Buk pa Daniel, ento ka keken ka in ingene ngo ma obedo ki ka itye ki mito me yenyone.
Ka kare me temo otyeko i kitabo Daniel, dul apar acel, nyig coc apac abic, coc me cing pa Alfa ki Omega kiketo i coc. Cako pa Daniel nyutu adada kama otum iye. En ocako ki lweny ma adada ikin Babulon ma adada ki Isirayel ma adada, ci Babulon ma adada oloyo.
I mwaka adek me lwak pa Jehoiakim, rwot pa Yuda, Nebukadneza, rwot pa Babulon, obino i Yerusalem, opungu ne. Kede Ladit omiyo Jehoiakim, rwot pa Yuda, i lwete pa en, ki but jami me ot pa Lubanga; ma okobo gi i piny Shinar, i ot pa lubanga pa en; kede okelo gi i ot me gwoko jami ma welo pa lubanga pa en. Daniel 1:1, 2.
I Daniel 11:45, lweny me cwinya i kin Babilon me cwinya, ma giciko calo “Rwot me tung bor”, ki Isirayel me cwinya, ma ginyutu calo “Got maleng ma tye ki rwom”, otum, ki Isirayel me cwinya oloyo Babilon me cwinya.
Could you confirm whether “laj” refers to the Lango language of Uganda (ISO 639-3: laj)? If so, do you prefer existing biblical terminology as used in published Lango Scripture editions?
Buke me Daniel ki me Revelation gin buk acel:
Buk me Daniel ki Buk me Apokarifa gin acel. Acel obedo poropheti, acel mapat obedo apokarifa; acel obedo buk ma kigiko, acel mapat obedo buk ma kinyabo. Yohana owinyo gin ma gigwoko i mung ma dwon me goro me polo owaco, ento kicwalo cik ni pe ocoye gi. The Seventh-day Adventist Bible Commentary, volumu 7, peji 971.
Buk aryo, ma en buk acel, obedo tic maber madit loyo pa kwano me lanen pa Malaika Gabireli. Atye ka cono gin man, ka ngeno maber ni gin ma Gabireli omiyo Daniel ki Yohana oaa ki bot Yesu, ma en okwano ki bot Won. Pe gin ma amito obedo me cwako malo Gabireli, ento me cwako malo nyutu ma pire tek pa adwogi matye i buk aryo, ikom kit ma Alfa ki Omega oyubo cik pa lanen me nyig lok pa Baibul, ma onego onen i buk aryo, ka wa mito neno.
An awaco bot wu ni, i kare man, dwaro pa an ki temo pa an pe obedo me yubo yaro pa nyutu aryo pa pi Ulai ki Hiddekel. Dwaro pa an ki temo pa an en me tic ki nyutu matye i chapta abicel ma acaki pa Buk pa Daniel. An atye keken ka cwalo lok me twero ni Buk pa Daniel ki Buk pa Nyutu pa Yohana, ka onyo, gin buk ma ki cweyo gi ki ngec ma piny madit loyo weng i Lok pa Lubanga. Gi yubu lok me nyutu pa kare ma bino, ki bene ginyutu kit pa Lubanga; ki bene ginyutu cike ma pire tek ma myero kitic kwede ni, ka dano binongo ngec i nyutu magi, obinongo bende ngeno En ma ocako nyutu magi.
Tuk mukene pi bedo piny matek pa buk, en obedo nyuto ma Daniyel omiyo me "kare abicel" me Leviitiko 26. Lagam me "kare abicel" otye kadong obedo "kidi me poto" bot jo pa Lubanga, ka i Iserael ma con, ka i wot pa Millerite pa lacak ma acel, kede bene i wot matye kombedi ki ma bino pa lacak ma adek. "Kidi me poto", ka i yaro oyoto, en gin ma pe ineno, ata ka tye anyim i wang maber. Erone, ka i ngene "kare abicel" i buk me Daniyel, in' neno ni tye anyim i wang maber; ento in' bene neno ni okano piny bot joma yero pe neno.
Cano jami, kun tye i wang laa—ka waco kamit ki cik me leb—obedo timo madwong tutwal; en jami ma pe romo keti iye buk me misitiri pa dano mo keken. Obedo tice ma loyo weng, pien tye kany nono me neno pi dano mo keken ma pe mito keto i bal; ento pi gin ma yero keto i bal, pe ki twero neno ne. Tye ka kano i wang laa, ka wayo lok kamit. Kitime ki rwate pa kit dano ki kit pa Lubanga.
An waco kamano; pien an mito me poko wa i kare man ni, tye lok me tito pa Katolika iyie Adventism, kacel ki kare ma kicwalo buk "Questions on Doctrine" i 1957, ci bene dong otyeko nywero wi marac iyie wot pa ada ma kombedi me Future for America. Lok ne en aye ni Kristo, i kare ma En obedo i ring, pe ocako ring ma obino kwede ki bot Mariya. Adwogi, jo ma cwalo lok man pe gi waco kamano; ento, gin keken, en aye gin ma gi tito. An waco ni en obedo lok me tito pa Katolika, pien tam ma gineno ni ring pa Kristo onongo obedo maleng calo ring pa Adamu mapwud en obedo richo, en aye wii me Setani ma Cawa pa Katolika tiyo kwede i lok ma gi tito me "immaculate conception." Ka con pe in ngene lok pa pagani me "immaculate conception," eno tito ni ring pa Kristo kicweyo kwede i yo ma pe me ringo, calo kit pa ring pa Adamu mapwud en ki Eva obedo richo; onyo, macalo gicenyo, Kristo onongo obedo ki kit pa Adamu mapwud en opoto, ma pe ki richo. Eno bene tito ni Mariya keken kicwalo ne i yo me cale kit pa ring pa Adamu mapwud en obedo richo, pi obed maber ma lamal, ma Win me Maleng me keto Yesu ma lutino obedo i ring pa en ma lamal.
Dang, jo i Adventism ma gicungo iye cier acel keken ikom ring pa Yesu, pe ginyutu tic pa lacim mo keken ma otime kwede Mariya, ento giyubu lok me Sista White ki Baibul, pi kwano tam acel keken pa Katolika. Pingo ni apoto woko ki moko lok pa Buk pa Daniel? Abin dwoko eni.
Kit rwom ki pangir ma pire tek pa buk Daniel ki buk Revelation otimo ki kacel pa dano ki pa Lubanga. Yesu en Lok pa Lubanga, ki Bibilia bende obedo Lok pa Lubanga. Lwak pa Lubanga ki lwak pa dano pa Yesu onyutu weng maber i Bibilia. Lok ma iye tye pa Lubanga, ki gi tye ki teko me yubu me loko cwiny ki paro. Lok magi gin teko acel keken mane oyubo gin weng i bedo. Ento jo ma Lubanga oyero obed gin me tic pa En pi coyo Bibilia, gi weng ne gin lalo richo. Rwom pa dano i kit man oneno ki dano ma owil i richo. Bibilia obedo kacel pa dano ki pa Lubanga, ki laco lok bende ne gin lalo richo, macalo nyithin Adam weng. Kraist pe obedo otimo richo i paro, i lok, onyo i tic. Ento otyeko cwako ringo pa Mariya inyo ki poto me mwaka alufu angwen. Ka ce adier otyeko cwako lwak me ringo ma piny pa Adam i kare ma Adam pe otimo richo, myero lacoc pa Bibilia weng bende obedo pe gi richo.
Gobo i wang neno pa “abiro kare” i Buk pa Daniel otime, pe keken ki lok ma Daniel ocone, ento bene ki dano ma otur i peko ma giyubo King James Bible. Dano ma otur i peko ogamo Buk pa Daniel kare aryo; gin ma otyeko obedo pe romo itim ki dano mo keken ka pe ki gwoko-neno pa Lubanga ma lamal.
I coc wa ma bino, wabicako nyutu kit ma kit me Lubanga ki kit me dano giyiko "Seven Times" pa Leviticus 26 piny i wang i Buk pa Daniel, pien Lubanga onongo dong ongeyo, ki bene otero ni obed "kidi me poto" me temo pi jo matye i tici pa malaika acel, kacel ki jo matye i tici pa malaika adek.
"Ngec ma Daniel ogamo ki bot Lubanga kimiyo pire tek pi cawa me agiki man. Gin ma oneno i tere pa Ulai ki Hiddekel, yamo madit me Shinar, kombedi tye ka timore, ki jami weng ma kiwaco con dong pe dini gubino otime." Testimonies to Ministers, 112.