I Dyer acel pa Daniel, gi okweyo Daniel ceto i tigi me omwaka 70 ma Jeremiah onongo owaco lok pa poropheti, kede omedo iye omwaka acel pa Cyrus.

Daniel onongo mede obedo nyaka mwaka me acel pa Rwot Cyrus. Daniel 1:21.

Kamano, Daniel odong i kwo nyaka kare weng me higa 70 me laka otum, nyaka cik ma omiyo twero me dwogo Israel me con pi cweyo odoco Jerusalem ki dwogo i kit maber.

Ka i mwaka me acel pa Cyrus, rwot pa Peresia, pi myero lok pa Laa Rwot ma ki waco ki lwak pa Jeremia otimore, Laa Rwot owoyo cwinya pa Cyrus, rwot pa Peresia, pi oyaro lok i lobo weng pa iye, bende ocone i coc, waco ni. Ezra 1:1.

Kamano, Daniel obedo alama pa yore me temo pa 144,000 ma ocako i ceng 11 me dwe September, 2001, ci pwod mede nyo i “cik”, ma goyo alama pa kwaco ni wot woko ki Babilon.

Ki an owinyo dwon macel ma obino ki i polo ma owaco ni, Binu woko ki iye, jo me an, pi pe upang i richo pa en, ki pi pe uyudo gin me gonyo pa en. Pien richo pa en o chopo nyaka i polo, ki Lubanga oparo bal pa en. Revelation 18:4, 5.

Mwaka 70 me cogo obedo kare me temo ki yweyo pa jo 144,000. I ceng 11 me September, 2001, Woe adek me Islam obino. Man keken gineno ki jo ma gamako ada me tong piny me Adventism. Woe acel ki Woe aryo ne ginyero maber calo Islam ki jo acaki. I cati me jo acaki me 1843 ki me 1850, ma Ellen White ogamo, ki ma ginyero calo opongo me Habakkuk chapta 2, Islam ginyero calo Tarumbeta 5 ki 6. Tarumbeta adek agiki gin Tarumbeta me Woe.

Ci aneno ka awinyo malaika mo ma aero i tung polo, kun owaco ki dwon madwong: Peko, peko, peko, bot jo ma bedo i piny, pi dwon luru mapat pa malaika adek ma pud pe gigoyo luru! Yabo 8:13.

Ka tye turumpet me peko adek, ki turumpet me peko ma acel ki ma aryo obedo Islam, dong obedo yot me ngeyo ni turumpet me peko ma adek bene obedo Islam. Rwom acel i cal me Islam calo turumpet me peko en gengo gi; ci lacen, kare ma ki weko gi woko. Sister White nyutu yamo angwen me Revelation seven calo ‘faras ma rweny’, ma tye ka yeny me ‘poto woko’ ki ‘kelo tho ki balo piny’ i dulone.

Malaika tye ka mako yamo angwen; yamo magi ki nyutu calo faras ma tye ki mirima, ma tye ka temo me loke pire kene ki woto ki dwiro i wi piny weng, kelo balo ki tho i yo ne.

Could you confirm which language you mean by “laj” (e.g., Lango/Leb Lango, ISO 639-3: laj)? Once confirmed, I will provide the translation.

Malaika angwen ma tye ka gamo yie angwen, bende tye ka gamo “farasi ma opong ki keca” pa poropheti pa Bibul ma kelo tho ki balo. I Apokor dyer abongwen, kama kiyaro turumbeta me “Woe” me acel ki me aryo, tye Rwot ma kiyaro. En kiyaro i Apokor “abongwen–apar acel.”

Kadong onongo gi tye ki rwot ma tye i wi gi, ma en malaika pa bur ma pe tye piny, ma nyinge i leb Ibrani en Abaddon, ento i leb Gerik nyinge en Apollyon. Calo ni tye i wi gi. Revelation 9:11.

Nying pa rwot pa Islam, ki eka kit ma obedo kwede, tye “Abaddon” i Leb Hebru, ki “Apollyon” i Leb Girik. I Old Testament ki New Testament, ma kiketo gi i Leb Hebru ki Leb Girik, kit pa Islam onen i tito pa nying aryo man. I lok aryo weng, tito ne obedo “tho ki laliro.” Sister White owaco ni “faras ma kudi” ma malayika angwen tye kanyo woko, ka jo 144,000 gitye ka kicoyo gi lanyut, tye ka tamo me golore woko ki kelo “tho ki laliro” i yoo ne.

Lok ma macek i Buk pa Lubanga ikom Islam, en Ismael, laco pa gin ma gi gwoko dini me Islam. I lok ma macek, kityeko nyuto ne calo dano ma otur; ki lok ma kikobo calo 'otur' twero ne bedo 'punda pa Arabu ma otur'. Lok me porofet ma macek ikom Islam, obedo ishara pa dul me farasi; ki farasi en kit ma lakere pa con gityeko yaro Islam me 'Woe' macek ki mariyo i cal aryo ma maleng. Yamo angwen i Buk me Pwoc pa Yohana, lut abicel, gimako gi woko, onyo 'gicako gi piny', nyaka Lubanga oketo cing i jo me En. Yo me keto cing pa 144,000 obedo bende yo me temo ki yo me yweyo maleng.

Jami weng magi me nyutu pa lami obedo ki nyutu i kongo Daniel pi mwaka 70, ma ocako ki Jehoiakim—nyutu me miyo teko i kwena me acel—nyaka “cik” ma lwongo laco ki dako ki Babilon woko. Gengo Islam, ci dok weko ne woko, obedo kit me lami pa Islam calo nyutu me lok pa lami pa Bibul.

Ka gityeko miyo gi nying "kume angwen", gibedo i gengo ikare ma kityeko kiceto cing bot lutic pa Lubanga. I cako pa Woe me aryo, i poropheti me kare me 391 mwaka ki ceng 15 ma onongo okwedo i dwe me August 11, 1840, malaika angwen ma nyuto Islam pa Woe me aryo, gi "kigol woko." I agiki pa poropheti, gi "kigengo."

Owaco bot malayika ma abicel ma otye ki tarumbeta ni, “Yweyo malayika angwen ma kigobo i dyer pi madit Euphrates.” Onongo malayika angwen giyweyo, ma kigero pi saa acel, ki ceng acel, ki dwe acel, ki higa acel, pi obo gin acel ki i adek pa dano. Revelation 9:14, 15.

I nino 11 me dwe me September, 2001, kwena ma acel i histori me jo 144,000 omiyone teko, ka Islam me ‘Woe’ ma adek ‘okweyo woko’. Ento kombedi cawa kacel ‘ogengo woko’. Sista White oyaro gin ma omiyo eni otime, ento ki i acaki wa myero wapoyo ni rwom me Islam i refarensi me Baibul ma acel en obedo me miyo jo me lobo cwiny marac, pien cing Ishmael bi bedo i tung dano weng, kacel ki cing dano weng bi bedo i tung Islam.

Lacak pa Rwot owaco bot iye: Nen, i tye ki lanyut, ci ibinywalo nyathi laco, ci ibimii nyinge Ishmael; pien Rwot owinyo peko ma itye iye. Ci en obedo dano ma orwogo; cinge obedo i kom dano keken, ci cing dano keken obedo i kome; ci obedo i wang lurem me en weng. Genesis 16:11, 12.

Dwaro pa Islam i porofeci pa Bibilo obedo me cobo dul weng me lobo i rwom acel, ka gicung ikom Islam, me anyim pi kare ma United Nations obi loko cwinygi matek i bot jo ma gwoko Sabato. I ceng 11 me dwe me September, 2001, dano weng ma twero ngeyo 9/11 calo nyutu acaki me dwogo odoco me yore pa gin matime pa Millerite, obedo calo “Daniel” ka ki kelo ne i Babylon pi mwaka 70. Jehoiakim nyutu acaki pa yore me temo eni, ka Islam me Woe me adek kityeko weko ne woko, ento ki moko ne atir atir, pi Lubanga romo keto muhuri i bot jo mamegi.

Neno man kimii i higa 1847, i kare ma jo pa Advent ma tye ka gwoko Sabat onongo manok tutwal, kede ikin gi, manok keken onongo gitamo ni gwoko ne tye ki ber madwong ma romo miyo rek ma yubo jo pa Lubanga ki jo ma pe gene. Kombedi, tim pa neno meno cako onen. Cako pa ‘cawa me peko’ ma kiyaro kany, pe miti ni obedo cawa ma kec bicako yutgi; ento kare matidi i anyim me yutgi, ka Kristo tye i Ka Maleng. Ikare meno, ka tic me konyo tye ka kato, peko bibi aa i piny, kede gweng mapol bibi kwech, ento gibigwoko gi i kamu, pi pe gigeno tic pa malaika adek. Ikare meno, ‘kot me agiki,’ onyo dwogo cwiny ma aa bot Rwot, bibi aa me miyo twero i dwon madwong pa malaika adek, kede me miyo jo maleng bedo redi me bedo mot i kare ma kec me abiro ma agiki bibi yutgi. Early Writings, 85.

Mwaka 70 pa Daniel ocako i cawa 11 pa dwe me September, 2001, ka Islam ogol woko ki ogoyo kica i piny mapol, ka okwo le me piny ma i Apokarifa 13 piring ki pe kigeno. Potem kigeng woko Islam, pi tic pa malak ma adek omede otyeko. Tic pa malak ma adek obedo keto cal pa Lubanga i jo pa Lubanga, kace tici eno ocako i cawa 11 pa dwe me September, 2001, Kec me agiki ocako “sprinkle”. Bur acel pa Daniel tye ka nyutu kite me temo pa jo 144,000, kacako i cawa 11 pa dwe me September, 2001, ki mede nyaka “dwon” ma aryo me Apokarifa 18 olwongo kwer mukene pa Lubanga woko ki i Babulon. Kamano, Daniel nyutu jo ma dong tye i cing me lamo, nyaka i agiki pa kite me temo. Agiki pa kare me temo i bur acel pa Daniel kityeko yaro ne calo “agiki pa nino.”

Koro ka giko nino ma rwot owaco ni kik kelogi i anyim, ladit pa jo me ot rwot okelogi i anyim Nebukaduneeza. Rwot otero lok ki gi; i iyegi weng, pe kinongo ngat mo macalo Daniel, Hananiah, Mishael ki Azariah; eka gibedo i anyim rwot. I gin weng me rieko ki ng’eyo ma rwot openyo gi, ononge gi ni gitye maber rwom apar maloyo jo me lamaleng weng ki jo me neno lacuce ma tye i lobo mame weng. Daniel 1:18-20.

Temo me adek, ma tye ka yaro temo me laneno pi Daniel ki ladito adek, ne obedo kare ma Nebukaduneeza ogudo gi, ki onongo ginyutu ni gitye maber dog apar loyo jo weng — ajwaki ki jo meneno lacoc — ma tye i lobo weng pa en. Temo me adek tye ka yaro gudo, ki gudo ne otime i 'agiki pa nino.' I Buk pa Daniel, 'agiki pa nino' obedo ka Daniel otung i koba pa en.

Jo mapol gibipwoyo, gibiloko maleng-leng, kadong gibitemo; ento jo marac gibitimo marac; kede pe ngat mo ikin jo marac binengeyo; ento jo lalaro ginengeyo.... Ki ber ngat ma kuro, ka obino i nino 1,335. Ento in (Daniel), wot i yo mamegi nyo agiki obino: pien ibed i kuc, kadong icung i pat mamegi i agiki pa nino.

Kare obino me Daniyeli obed i kabedo pa en ma kiketo iye. Kare obino me ler ma k’omiyo iye ceto i piny macalo pe con. Ka gin ma Rwot otimo pi gi tutwal bi woto i ler, ngec pa gi ikom Kristo ki lok pa lanabi ma lube iye bi medo tutwal ka gitye kore ki agiki pa gin matime pa piny man. The Seventh-day Adventist Bible Commentary, volume 4, 1174.

Sista White nyutu “giko pa nino” i rwate kwede kit me loro ma i ves apar me chapta apar aryo me Daniel. En piny piny otiyo kwede ves apar, kacel ki “giko pa nino” me ves apar adek.

Jo mapol gibipwoyo, gibiloko maleng-leng, kadong gibitemo; ento jo marac gibitimo marac; kede pe ngat mo ikin jo marac binengeyo; ento jo lalaro ginengeyo.... Ki ber ngat ma kuro, ka obino i nino 1,335. Ento in (Daniel), wot i yo mamegi nyo agiki obino: pien ibed i kuc, kadong icung i pat mamegi i agiki pa nino.

Daniel kombedi tye i kabedo pa en, kede wan myero wami ne kabedo me waco bot jo. Lok wa myero owuok anyim calo lamak ma tye ka tungo. 'I kare meno, Mikael, rwot madit ma tye ka gwoko lutino pa jo ni, obi cako bedo; kede obed cawa me bal madit, ma pe obedo con ikare ma lobo obedo, nyo cono i kare meno; kede i kare meno jo pa in gikwanyo woko, dano acel acel ma gibineno kicoyo i buk. Kede jo mapol ikin-gi ma tye ka nino i tura piny gikwoke; mogo obedo i kwo ma pe giko, kede mogo i kuna ki cwer ma pe giko. Kede jo ma tye ki ngec gubedo mirimiro calo lacer me polo; kede gin ma gudwogo jo mapol i kwer ma ber gubedo calo lacim pi kare matwal ki matwal.'

Lok magi nyutu tic ma wa myero timo i kare agiki magi. Pe wa tye ki ngec abicel angec. Pe wa tye ki teko ma mite pi timo tic ma myero otim. Myero wa donyo i kwo, wa donyo i rwom. Kombedi, kombedi keken, myero wa obedo i kabedo meno, ka lok cwiny ki kica obedo gin ma neno atata i tic wa. Pe myero obed lweny me lok. Kare dong otyeko me donyo i tic pa Setani me ngeto wang jo. Kare dong otyeko me cobo wii i jogi ma nywaro ki pwonya pa jogi marac.

Kimiyo an cik me waco ni ka Jwii Maleng omiyo leb kede twero me waco, wa bino neno tic ma kitimo calo tic ma kitimo i nino me Pentecost. Lami pa Kristo bino tice ki ngec. Pe bino nongo dano acel kany ki dano mukene kunu ma gitye ka kunyo me yweyo ki bolo.

“Mapwod pe cik onwo, mapwod pe nino odony calo ywaya, mapwod pe iremo madwong pa Rwot obi i wi wunu, mapwod pe nino pa iremo pa Rwot obi i wi wunu, yenyuru Rwot, in weng lapir me piny, ma gutimo kica pa En; yeny bedo kakare, yeny pore: pud obedo ni Rwot obikano wunu i nino pa iremo pa En.” Australian Union Conference Record, March 11, 1907.

Cimo pa jo 144,000, ma kityeko yaro ne ki ceng 70 me otongo pa Daniel i Babulon, ki yaro ne i Daniel Kapita 12, Vesi 10. Vesi man tye ki lacim pa "adwogi", pien onyutu yo adek ma gin kit pa lok me Ebru "adwogi". Jo mapol bipuro, bipiere, ci bitem. Daniel ki jo adek ma rwate gipuro ki lworo pa Lubanga i Kapita 1, pien giketo cing ni pe gibicamo kio pa Babulon. Ci ginyutu wanggi ma obedo maber mapol ki mataro maloyo jo ma gibicamo kio pa Babulon. Wanggi obedo kwer pa Kristo, ma en lute matyer. Ci notemo gi ka gidonyo i kwero pa Nebukadneza, i agiki me ceng.

I "agiki pa ceng," ka Danyel "obicung i pat pa iye," "ngec pa Kristo ki lok pa nabi ma rwate kwede En" "obimedo madit tutwal" pi jogi pa Lubanga. Nebukaduneza ogamo ni i "gin weng me kica ki ngec," Danyel ki jo adek ma rweny "gineno" ni "gin maber dii apar maloyo jo lam ker weng ki jo neno ceng weng ma tye i lobo weng pa kitwero ne."

Chapta acel me Danyel tye ka nyutu kit bedo pa jo 144,000, ma gitye ka wot i temo me yore adek. I cwalo lok ikom yore eno, Sister White owaco ni, "Lok magi nyutu tic ma myero watim i cawa me agiki magi. Pe wa yabe wang wa abic keken. Pe watye ki teko ma mito pi timo tic ma myero otime. Myero wabino ikwo, wabino irwom. Kombedi, kombedi keken, myero wacung i kabedo mane ma dwogo ki kica obed gin ma loyo i tic wa. Pe myero obed dwalo lok."

Yore me temo ma kelo i 'agiki pa cawa,' kelo i dwogo kwo pa lajwero aryo i Revelation chapta 11. Tic ma myero watim kombedi obedo me yiki ngec me 11 September, 2001, ki cungu woko, macalo ma kinyutu kwede cogo ma oboke pa jo ma otho. 'Myero wa dwogo i kwo, wabino i rwom acel.' Ka watimo mano, gin ma kinyutu maber i tic wa obino 'dwogo cwinya ki weko keca.' Kit ma kinyutu maber i tic wa kinyutu kwede Daniel i chapta 9, ka otye ka lamo Leviticus 26, kwayo weko keca pa en, ki keca pa kwaro ne, bende yiki ni onongo otye ka woto labongo Lubanga cokki ki goyo cwinye piny ma onongo onyutu acaki pa kare me kuro i July 18, 2020. Myero bende aye yiki ni Lubanga bende onongo otye ka woto labongo kwede i kare acel man. Daniel nyutu jo ma otyeko loro i otongo me 'mwaka 70', cokki ki July 18, 2020.

Mwaka 70 obedo alama pa "kane abiro" ma i Levitiko 26. Kwon me Koroniko miyo wa ngec ni mwaka 70 en kare ma piny obedo ka "omako yom" pa Sabato, Sabato ma con pe ki weko ne omako yom pien Isirael pa con ogamo bot kwer ma i Levitiko 25.

Me timo piny lok pa Rwot ma ki leb pa Jeremia owaco, nyaka piny oywako kuc pa Sabat ne; pien kare weng ma obedo opoto nono, ogwoko Sabat, me timo piny mwaka 70. 2 Chronicles 36:21.

Macalo cal pa “wilderness” me lanen, “three and a half days” ma lakwedo aryo pa Revelation apar acel gibedo otho i yo inyo ki ceng 18 July 2020, obedo cal pa “seventy years”, bene obedo cal pa “seven times”. I “end of the days”, mano obedo cal pa agiki me ceng me lanen ma kigudo ki cing i buk pa Daniel.

I mwaka 1798, geng pa buk pa Daniel kityeko yweyo, ci Daniel ocungo i kabedo ma kigolo pi iye, en otye ma kiketo maber me tyeko tam pa iye.

"Ka Lubanga omiyo dano tic ma pat me timo, en myero obed i tung pa ne ki i kabedo pa ne, macalo Daniel onongo obedo, tye ma poyo me dwoko lwongo pa Lubanga, ki tye ma poyo me tyeko dwaro pa En." Manuscript Releases, volume 6, 108.

I dwe October 22, 1844, i cwalo lok me Daniel, chapta aboro, vesi apar angwen, buk me Daniel dok ocungi i dul ne. 1798 ki 1844 gin agiki me cor me acel ki me aryo, ki pien ginyutu agiki me "kare abiro." "Agiki me nino" i buk Daniel en nyutu agiki me bedo i yiko ma kinyutu kede "kare abiro." I chapta angwen me Daniel, Nebukadneza obedo calo jami me lobo kun "kare abiro" okadho iye. I "agiki me nino," duc ne ki paro ne odwogo bot iye.

Kede i agiki pa nino, an Nebukaduneza, ayaro wange i polo, ki ngec na odwogo ir an; apako Ladit Maloyo Weng, ki apako kede aworo En ma obedo pi kare peke; twero pa En obedo twero ma pe coki, ki kom-rwot pa En obedo ki i tut bot tut. Ki jo weng ma i piny gidenyo calo peke; En timo gin calo mitne i lwak pa polo, ki bot jo ma i piny; pe ngat mo twero keto woko cingne, onyo owaco bot En, “I timo ngo?” I kare meno, ngec na odwogo ir an; ki pi lamal pa kom-rwot na, kido na ki terang odwogo ir an; lami-tam na ki rwodi na gikwanyo an; ki an ocung i kom-rwot na, ki lamal me rwot ma maber maloyo omedi bot an. Daniel 4:34-36.

Agiki pa cawa me keto cing pa jo alufu mia acel ki pier angwen ki angwen tye kinyutu calo “agiki me nino,” kede nyutu agiki pa alama pa “higa pier abiro” kacel bene pa “cawa abiro.” I kare eno, “dwoko cwinya ki weko kica” gibedo cing ma nyutu tic pa jo ma con gubedo otoo i yoo ma yaro i bur me chogo ma ocwec.

Gin ma onen i tic me dwogo i cwiny pa jo 144,000 kityeko nyutu i Ezekiel rwom 9, calo “pumo ki kuwo.” Ka jo Lubanga giyubu kede weko woko richo pa gi keken, ka giyubu ni gitimo odoco richo acel kacel pa laditgi, ka giweko woko dwong pa paro megi kede giyubu ni gitye ka woto konye Lubanga, kede ni En bende tye ka woto konye gi kacel ki cawa me kuro ma obino i July 18, 2020, eka gibin ononge ni gi tye ki twero me porofeti ma apar maloyo ki pa jo wii-maber mukene weng ma giyaro wii ni gin i lobo me rwot.

Tic me keto cim ocako ki yweyo Islam, ci dong gengo ne. Tic eno tyeko macalo kit ma ocako kede, ka Islam dok kweyo ne. Kweyo ne i agiki pa nino me kare me keto cim, ma bot Daniel ne obedo cik pa Cyrus ma oluongo jo aa ki Babilon. En kun, i agiki pa nino me loko maleng, i kwero pa "cik" me Sande i United States of America, gin ma geno matek binen ni tye ki twero me poro pa lanabi "dog apar mapol".

“In itye i keto bino pa Rwot mabor tutwal. An oneno ni kot me agiki obino macalo [ki cito peya] kwec me otum, kede twero ma dogo apar.” Spalding ki Magan, 5.

I coc ma anyim, wabicako paro i kom pot aryo pa Daniel.

Man obedo dwon me i tung otum, ma onongo myero miyo teko i ngec pa malak ma aryo. Kicwalo malak ki i polo me cang jo maleng pa Lubanga ma cwinygi ocako piny, kede me yubu gi pi tic madit ma anyimgi. Jo ma tye ki twero mapol pe gin jo ma acel me gamo ngec man. Malak kicwalo bot jo ma pinyore, ma gimino cwinygi bot Lubanga, kede kicwako gi matek me yweyo dwon ni, ‘Wunen, lamako obino; wu wot i woko me nyutu kwede!’ Jo ma kimiyo gi dwon ni gipidi, kede i teko pa Roho Maleng giyweyo ngec, kede gicang owotegi ma cwinygi ocako piny. Tic man pe obedo i kic ki puro pa dano, ento i teko pa Lubanga; kede jo maleng pa En ma owinyo dwon, pe ginyalo kwero en. Jo ma cwinya gi maleng loyo gin obedo jo ma acel me gamo ngec man, ento jo ma congi gityeko tongo anyim i tic gin gubedo agiki me gamo kede me medo dwon ni, ‘Wunen, lamako obino; wu wot i woko me nyutu kwede!’