Wa tye ka paro ikom timo marom adek me lok pa Nabi. Watiyo man pi nyutu ni ka Rwot oyweyo kite ikom nyig coc me abicel pa agiki me Daniel apar acel, ki wil woko pa Soviet Union i “cawa me agiki” i 1989, “medo pa ngec” otimme ma obedo pi temo jenerecen meno pa jo pa Lubanga.

En owaco ni, “Wot i yo mari, Daniel; pien lok kigengore kede kilorore nyaka cawa pa agiki. Jo mapol bipwodhore, bimedo bedo maleng, bitemore; ento jo marac gibitimo marac; pe obedo ngat marac mo ma bi ngeyo; ento jo ma tye ki rieko bi ngeyo.” Daniel 12:9, 10.

Ka cawa mo keken ka Laion me dul pa Yuda oyabo otito, Satan tye ka tic me gengo kwena. Gengo ma kimiyo ikom otito ma kiyabo i lok me agiki me Daniel apar acel, ocwako wa me temo piny-piny ikom otito ma rwate ki lokwaco meno, pien wa obed ki gwoko ma kiweyo maleng me gengo bal ma kicobo me gwoto piny ikom otito ma kiyabo, ci bal meno pe obedo tye. Cik acel ma kityeko golo i wang ceng i tung me lweny me wic meno, obedo keto-gi me adek pa poropheti. En i acaki kityeko neno ne ka rwate ki mito me bedo atir ikom ngo ma “the daily” i buk pa Daniel nyuto (paganism), ki gin matime ma atir ma rwate ki “kwanyo woko the daily” (508 AD).

Nyuto ni twero adek ma kelo opoto obedo gonyo pa lunyodo orwate kwede gonyo pa lunyodo pa Millerite, ma gucimo ni obedo twero aryo me acaki ma kelo opoto; kede, nyuto pa Millerite ni “the daily” obedo pe yaro Lubanga, omiyo lok pa kine rwate kwede ribo abicel me agiki i Daniel 11, macalo ni Sister White owaco onego obed. Kamano, koyo ma gityeko timo i kom ngec ma kiweyo ki gedo i cawa me agiki i 1989, okelo ler mapol, ka ngec tye ka medo; kede bende onyuto cik mapek pi wot pa lamedo ma adek, ma orwate kwede yube me cik me lunyodo ma gityeko atero kacel kede gityeko tic kwede i wot pa lamedo ma acel pa William Miller.

Wa oparo kit maromo adek me tic pa Romi maromo adek, poto maromo adek pa Babilon, ki Elija maromo adek, ci kombedi wa tye ka lok ikom jokwena maromo adek ma gi yubu yo pi Lakwena pa Rwom. Wa oneno rwate maduong ikom Romi maromo adek ki poto maromo adek pa Babilon, ki rwate maduong bot Elija maromo adek ki jokwena maromo adek ma gi yubu yo. I cawa me agiki, William Miller ki Future for America gi nyutu calo Elija ma adek, kacel ki lakwena ma adek ma yubu yo. Yesu kare weng nyutu agiki pa gin ki acaki pa gin, ki wot pa malaika ma acel tye ki romo ki wot pa malaika ma adek.

Lubanga omiyo lok me Apokarifu 14 kabedo gi i rek me porofeci, ki ticgi pe myero ocung nyaka i giko me tyen pa piny man. Lok pa malaika ma acel ki pa malaika ma aryo pud gin atir pi kare man, ki myero gitye ka woto rwate kwede en ma bino mede. Malaika ma adek owaco lok me ciko ki dwon madit. “Ka gin man otyeko,” Yohana owaco ni, “an oneno malaika mukene ma oboto ki polo, ma tye ki teko madit, ki piny ocwec ki lacer pa ne.” I lacer man, lacer pa lok adek weng kiconye dok obedo acel. The 1888 Materials, 803, 804.

Lami pa wot pa malak me acel ki me aryo obedo William Miller. Dul White onyutu ni Miller obedo "lako lok ma kiyero."

"William Miller otye ka coyo lobo pa Satan, ci lodiro madit en otemo, pe keken me kwanyo woko twero pa ngec, ento bende me obalo woko lami ngec keken." Spirit of Prophecy, Volumu 4, pot 219.

En bene nyutu ni cal pa Miller otyeko nyutu ki Elija kacel ki Jowani Mubatiza.

Alufu mapol kitero gi me mako adiera ma William Miller onongo waco, kacel ki latic pa Lubanga ogolo gi i cwiny ki teko pa Elija me waco ngec. Macalo Yohana, ma onongo ocwalo yore pa Yesu, gin ma onongo waco ngec man ma lamal, gipudore me keto bolo ikom yik me yat, ki lwongo dano me cwalo mich ma rwate ki dwogo. Early Writings, 233.

Yohana Baptiisita, ma kaka Yesu owaco ni obedo Elija me aryo, bene obedo Lakwena me acel ma myero orweyo yoo pi Lakwena pa Kwer. Kono nen piri-piri ni tul pa Malaika me Adek bino bedo ki lakwena ma kiyero. Lakwena eno onwongo kimiyo calo Elija, Yohana Baptiisita, ki William Miller. Rwate ki Miller, lakwena aryo ma kiyero magi ginyutu caki ki agiki pa tul pa malaika adek ma i Buk me Nyutu apar angwen, ci ka gitimo kamano, ginyutu obedo Elija me adek kede bene Lakwena me adek ma myero orweyo yoo pi Lakwena pa Kwer.

Kweko lok pa lakwena ma kiyero i cako onyo i agiki obedo tho, ci lok pa Future for America ocungi iye i keto me porofesi pa “line upon line”, ma obedo kit me tic pa Kot me Agiki. Kityeko nyutu kun ki keto me “line upon line” ni tic pa Millerite oketo calo tic pa Future for America. I gin matut pa Millerite, William Miller obedo lamal me yore, “lakwena ma kiyero.” Kweko lamal me yore eni obedo kweko lok; omiyo, ki cako ki agiki pa Adventism, kinyutu ni kweko lakwena obedo keken kweko lok, pien lok nyutu lakwena ma kiyero. Omiyo, kweko lok obedo kweko lakwena, ki macalo bene. Ka pe tye gi lagoyo myel, myel pe tye.

Kinyuti an dok i yubu pa donyo ma acel pa Kristo. Kicweno Yohana i Lamo ki Teko pa Elija me timo yo pirek pi Yesu. Gin ma kegiweyo woko raa ma Yohana omiyo pe ginyutu ber ki lok me kwed pa Yesu. Obedo ni giporo bot kwena ma o waco cen pi biyo pa Iye, omiyo gicoke i kabedo ma pe romo dwogo nongo raa ma tek loyo ni En obedo Mesia. Setani odugi, gin ma kegiweyo kwena pa Yohana, me okwanyo gi dok madrac, me giyeyo woko ki giket Kristo i calaba. I timo man gicongegi i kabedo ma pe romo nongo kica i cawa me Pentekoti, ma onongo okwediogi yo me donyo i Kacung me polo. Par me Tempul oyabore i tung aryo, ma onenyo ni lacer pa Yudaya ki cikgi me rito dong pe kigeno. Lacer Madito ocweyo ki ogamo, ki Lamo Maleng’ ma oboro piny i cawa me Pentekoti, owoto wice pa latic ki i Kacung me piny odoko i Kacung me polo, kama Yesu odonyo kwede remo pa Iye keken, me yabo bot latic pa Iye ber pa lacer pa Iye. Ento Yudaya gubedo i obur ma opong. Gulek woko lec weng ma onongo gibedogo kwede i poro me waro, ki dok gineno i lacer ki mii pa gi ma pe romo konyo. Kacung me polo oketo kabedo pa Kacung me piny, ento pe gineno loko man. Omio pe ginyutu ber ki tet pa Kristo i Kabedo Maleng’.

Joo mapol gineno ki bwonyi i kit ma Joo Yawuudi ogamo kede oketo Kristo i musalaba; kede ka gikwano lok pa kwedo ma gityeko timo bot ne, gicikoni ni gi herone, kede ni pe gityeko ogamo ne macalo Peter otimo, onyo gityeko oketo ne i musalaba macalo Joo Yawuudi otimo. Ento Lubanga ma oneno i cwiny pa dano weng, ocweyo i adwogi hera pa Yesu ma gicwalo waci ni gitye kwede. Polo weng oneno ki mito madwong loyo kit ma jo ogamo waco pa malaika ma acel. Ento jo mapol ma gicwalo waci ni gi hero Yesu, kede ma gi polo lwete ka gikwano lok pa musalaba, gi gweco lok maber pa bino ne. Meki gamo waco ki mor, giwaco ni obedo yubu ma pe atir. Gi yaro jo ma gi hero nono pa bino pa iye, kede gikwanyo gi woko ki kanisa. Jo ma gigamo waco ma acel, pe ginywako ber pa waco ma aryo; kede pe ginywako ber pa puk madit me otum ma dii, ma ne cweyo gi me donjo ki Yesu ki geno i kabedo ma maler moloyo weng i Hekalu me polo. Kede ka gigamo woko waco aryo ma i acaki, gityeko weko ngecgi i mudho ento pe gineno cal i waco pa malaika ma adek, ma nyutu yoo bot kabedo ma maler moloyo weng. Acweno ni, macalo Joo Yawuudi gityeko oketo Yesu i musalaba, kanisa ma ki nying kende gityeko oketo waco magi i musalaba; omiyo pe gitye ki ngec me yoo bot kabedo ma maler moloyo weng, kede pe ginywako ber pa kwayo-kony pa Yesu kany. Macalo Joo Yawuudi, ma gimiyo sadaka ma pe ki ber, gi mino lamo ma pe ki ber bot but ma Yesu oweyo woko; kede Saitani, ka obedo ki mor i yubu ma pe atir, oyoo cal me dini, kede olimo wii pa jo ma gicwalo nying ni gi Kristiani bot iye, timo tic ki twero pa iye, ki alama pa iye, kede magero me bwola, me keto gi matek i kec pa iye.

Gin ma "gibalo lamal pa Yohana pe gicako ber ki yub pa Yesu," ka gin ma "gibalo kwena me acel pe gicako ber ki kwena me aryo; ka bene pe gicako ber ki kwac me i tung otum." Tic pa Yohana o mede anyim baptiiso pa Krisito, ma dok cokcok oyweyo Ka Maleng i acaki pa ticne. Tic pa Miller oyaro yo pi Krisito oyweyo nyithindo pa Levi, ikare ma obino matek, i 22 October 1844. I kom lamal aryo magi, balo pa lakwena ma oyaro yo rwate ki tho.

Yweyo ki yik maleng ma Kristo otyeko i tic pa En macalo Lakwena me Kwer, ne pi miti me yubo lwak dano me tyeko tic me kawo kwena me gwoko kwo bot lobo weng. Tic en kityeko con, ma pud pe ocako cawa me cako yec ma ki timo keken. Loro Jerusalem i lok me kare pa lati nyutu yec ma ki timo keken, ento Adventism o dwogo oweko rwom pa gi me tyeko tic en, ento Rwot onongo o temo me cogo gi kacel. En onongo o tero lwak pa En me cwal cal me 1850 macalo nyutu i cal pa kwena ma gin onongo romo kawo bot lobo weng.

Pe obedo mito pa Lubanga ni Isirael myero gi wot-wot pi higa 40 i gungu; En ohero me luro gi diret i Piny Kanaan, ki oketo gi iye ka gi obed dano maleng, ma gi cwiny maber. Ento, ‘pe ginywako donyo iye pien gi pe geno.’ Hebrews 3:19. Pien gi dwogo piny ki giyweko woko Lubanga, githo i gungu, ki En oketo jomoko anyim me donyo i Piny ma kicweno. Macalo kamano, pe obedo mito pa Lubanga ni bino pa Kristo myero ogengone tutwal, ki dano pa En myero obed pi higa mapol i lobo man ma opong ki richo ki matek me cwiny. Ento pe-geno ogiyweko gi ki bot Lubanga. Pien gi kweru timo tic ma En ociko gi, En oketo jomoko anyim me cwalo kwena. I kica bot piny, Yesu ogengo bino pa En, wek ludoko richo obed gi cawa me winyo ciko ki nongo kwer iye, mapat ki kwec pa Lubanga obidiyo woko. The Great Controversy, 458.

Ka keken onongo Adventism obedo ki yiegi ma tek, ‘ticgi onongo obedo otyeko.’

Ka Jo Adventist, inge pi kweko cwiny madit i 1844, onongo gimako yiegi matek ka gikwongo woto kacel i timo pa Lubanga ma oyabo, kinongo kwena pa Malaika adek, ki i teko pa Ro Maleng giyubu ne bot piny weng, onongo gineno konyo pa Lubanga; Rwot onongo otimo matek kwede temo gi; tic onongo otyeko; ki Khristo onongo obino con me kawo jogi i pyemgi. Ento i kare me kweyo yie ki pe ngec ma orwenyo kweko cwiny, jo ma geno obino mapol onongo giweyo yiegi. Kamano, tic onongo gigeno, kacel piny onongo otye i nino. Ka Jo Adventist weng onongo gibedo kacel i cik pa Lubanga ki yie pa Yesu, rek wa onongo obed mapat tutwal! Evangelism, 695.

I kare me Spring me 1844, laco me lok pa Kica oyweyo dul me tic pa Millerite, ci i kare me Fall okelo lok pa malaika ma adek. Miller, lok pa iye, kacel ki dul ma onongo orepresito, gi otyeko poko me nyako ma pe gikwede apar. I camp meeting pa Exeter, NH, lok me “Midnight Cry” odonyo, ci i dwe aryo ma pe rwate onyuto piny ngat mane i but nyako ma pe gikwede ma tye ki matii. But aryo obino piny, ci malaika ma adek obino kede lok i cengi pa iye ma myero omiang; ento nyako ma pe gikwede ma tye ki rieko “ogamo yiegi” i “kare me codo ki pe ngene.”

‘Kare me cwinycwinyo ki pe ngec’ ne onongo tye piny i bot latic pa En ka En otho; ento i nino me adek En ocako yabo ngec pa dwoko kwo pa En bot latic pa En, ki pe gi ogol geno gi. Kare me cwinycwinyo ki pe ngec pa nyiri ma ngwec i tung pa ngec pa malaika me acel ki me aryo odongo oko oko pi mwaka adek, i kare meno Rwot onyutu bot Dera White ni oyaro lwete dok ocobo jo pa En ma orem. En ocwero jo pa En me cako tic me golo buk, ki cweyo tabu me aryo pa Habakkuk; ento ‘jo ma gene me Advent mapol ogol geno gi. ... Omiyo tic ogengo, ki piny otyeko dong tye i otwii.’

I mwaka 1849, William Miller, lam kwena ma kiyero pi kwena pa malaika acel ki aryo, otho. Ka nyako ma luyot ma pe otyeko coyo pa nino 22 me October 1844 "ogengo yiegi matek ki gilubo cen kacel i lonyo pa Lubanga ma tye ka yabo," Lubanga bin oketo malo lam kwena mukene i Laloc ki Twero pa Elija. Ento "bino pa Kristo" "kiketo anyim," ki "dano pa En," "macalo" Israel ma con, "gibin bedo" "pi mwaka mapol" "i lobo man me richo ki peko."

Dyeŋ 126 oko bot lweny pa 1863, Lubanga oyubo Lakwena ma kiyero pi malaika me adek. Tic pa en obedo me yweyo yoo pi Lakwena pa Singruok me odonyo cit i Hekal pa En, kede me donyo i singruok kwede jo 144,000, i cawa me giko pa kwero me yenyo; ento bende obedo me nyuto kwena ma muko rwate me adek pa Ahab, Jezebel kede lanabi pa en, i cawa pa Kwero me Timo, ma cako ki cik me Ceng Acaŋ ma bino macek.

Lakwena ma adek ma cweyo yo nyutu tic, kwena, lakwena, ki rwom i kare me agiki pa Kome me Yenyo. Elija ma adek nyutu tic, kwena, lakwena, ki rwom i kare me agiki pa Kome me Timo. Kwena pa lakwena ma cweyo yo, ki kwena pa Elija, obedo kwena pa oyo ma adek i tung oyo adek i Kitap Revelation, i nyig coc 8 okato 11.

I gin matime ma ki nyutu ki Laco ma yubu yoo, lok me Kwer mar adek tye calo Oporo ma luongo Adventism pa Laodikia ni, 'gam ki an Dahabu ma ki temo iye i mac, pi in obed lony; ki law ma maleng, pi in obed tye ki law, kadong kweka pa bedo ka pe i ki law pe onyutu; ki i lodo wange ki yath me wang, pi in onen.' En obedo lok me mor pa Lubanga ma nyuto jo pa Lubanga bale megi, pien 'gin weng ma en omora,' en 'ocobo gi kede okeco gi.' En obedo lok me bedo kare maleng pa Kirisito ma luongo jo pi yie kit pa iye, ma ki nyutu iye i kare ma Laco me Kica tye ka otimo tic me yubo ot me cwinya; ka pien en luongo jo ma omora gi pi gi nyutu kit pa iye, kede 'bed ki tung matek, kadong gol peko,' pien en tye 'i bur' me dispensation, ma tye calo giko me temo, ka en 'obi yiyi woko' Adventism pa Laodikia 'ki dho pa iye.' Bur me dispensation eni obedo bur ma en 'oyabo, dano pe twero oyaro; kadong oyaro, dano pe twero oyabo.'

Tye gonyo ma nen calo, ma tiyo kwede "line upon Line" kikwanyo; ento jo mapol pe gineno bene gonyo ma nen calo eno. Ka kikwanyone, kimedo ngec maber ikom dwoko-lok ki i Investigative Judgment dwogo i Executive Judgment, ma time ikare me Sunday law ma obino cok. Kikwanyo ne kitye ka wamako ni Pentecost nyuto calo ranyisi pi Sunday law ma obino cok i United States. Me tyeko tam wa ikom laco me kwena adek ma poyo yo, calo lamal i Investigative Judgment, i pyem ki Elijah adek ma obedo lamal me Executive Judgment, wabiro waco ikom gonyo ma nen calo eni.

Wa bino mede ki pwonye man i coc ma anyim.

Malaika ma tye ka rwate i waco ngec pa malaika me adek obiro miyo can i piny weng ki dwong pa en. Tic ma orumo piny weng, ki teko ma pe yore, tye kany ki waco anyim. Wot me bino me 1840-44 obedo nyutu madwong pa teko pa Lubanga; ki cwalo ngec pa malaika me acel i dul me misyonari weng i piny, kadong i piny mogo obedo mit me dini ma madwong loyo, ma kityeko neno i piny mo keken ki ikare me Reformation me cawa maromo 16; ento gin eni obiro loyo gi ki wot madwong ma i ngec me koyo me agiki pa malaika me adek.

Tic ma bino time obedo calo tic me Nino pa Pentecost. Macalo ‘kot me cako’ ne keti, i cwalo piny pa Roho Maler i cako pa Lok Maber, me miyo ‘kec’ ma welo ocako yubo, kamano ‘kot me agiki’ biken keti i agiki me opongo pa keyo. ‘En waa, wa binen ngeyo, ka wa mede wot me ngeyo Rwot: wotne orwate calo otum; kede obiwa calo kot, calo kot me agiki kede kot me cako bot piny.’ Hosea 6:3. ‘Bed cam ento, nyithin pa Zayon, kede winyi i Rwot Lubanga: pien oketo pi in kot me cako i twoke, kede obiwiro piny pi in kot, kot me cako, kede kot me agiki.’ Joel 2:23. ‘I nino me agiki, Lubanga waco ni, Abi cwalo piny ki Roho na i dano weng.’ ‘Kede bi time ni, ngat keken ma bino lwongo nying Rwot bikwanyo woko.’ Tic pa Apostol 2:17, 21.

Tic madit pa Injili pe bi otum ki yaro me Teko pa Lubanga ma piny maloyo yaro ma onongo nonge i cako ne. Lok pa nabi ma onongo otime atir i koth me acaki i cako pa Injili, gin dok bitime atir i koth me agiki i kare me otumone. Kany gin ‘cawa me dwogo cwinya’ ma Lapostol Petero onongo ongolo wic anyim ka owaco ni: ‘Lu dwogo, dok lu lokre, pi richo pa lu oyweyone woko, ka cawa me dwogo cwinya obino ki i wang Rwot; dong en bi cwalo Yesu.’ Acts 3:19, 20. The Great Controversy, 611.