Jajimenti me yeny pa jo ma tye kwo ocako i ceng 11 me Septemba, 2001, kede jajimenti me timo obicako i kare me cik pa Ceng pa Lubanga ma tye ka bino manok. Kare aryo magi me jajimenti ginyutu tic pa Lakwena ma yubu yo pi Lakwena adek pa Singruok, kede Elia adek, ma obedo tyeko me Lakwena pa Elia ma ocako i lok ma otime con pa Milerite.

I tyeko pa Kristo, ma en Lakwena me Kwer, en oyweyo ot pa Lubanga me lobo ma atir dweni aryo, ot ma obedo kit me nyutu ring pa en kacel ki ot pa en me Lamo. Ot pa en me lobo ma atir ocake calo ot me Tabernacle pa acanakana, ci lacen ot pa Solomon, ci lacen ot ma giyubo anyen inyom higni 70 me gicako gi i Babylon, ki ot acel keken en inyom tic me dwoko ne higni 46 ma Herod otyeko.

Bedo pa Lubanga i kom omiyo dwong i ot pa Tabernacle kede i ot pa Solomon; ento pe i ot ma ki dwogo cweyo bang cing. Ento ot ma ki loko dwoki eno, bedo pa Kiristo i kom omiyo dwong i iye. I gin pa ot ma ki loko dwoki pa Herod, Kiristo oyweyo ot aryo, i tieko gin ma tye i Malaki bur adek. I yweyo me acel, Kiristo owaco ni ot en ot pa Won pa En; ento i yweyo me agiki pa ot, Kiristo owaco ni en ot pa Yawudi.

I gin mukato pa Jo Millerite, Kristo oyiko ot pa Nyasaye me Tipu i kare me mwaka 46, ki 1798 dok i 1844. I 22 October 1844, i tyeko lok me Malaki, kit me adek, en otum obino i ot pa En, ci okweyo nyiri ma apoya. Ci dok en obino calo Malaika ma adek me tyeko kwero ma aryo ki ma agiki; ento calo i cako pa Isirayel ma con, Isirayel me kombedi pe onongo tye ki yie ma mite me tyeko tic.

I ceng 11 me September, 2001, Kristo odwogo me tyeko yweyo me Ka Maleng ma aryo, ma kitimo ka dako ma pe gi ngec gicweyi woko i cawa me “cik me Ceng me Acaica” ma tye ka bino cok coki, ka giyemo i adwogi ma atir ni pe gi ngeyo medo me ngec ma gikwanyo woko i 1989. Medo me ngec eni nyutu calo kwena me kot me agiki, ma obedo kwena me Kwac me Otum ka ki tero i kontekes me loka me tam me dako apar. Kwena me nyig matidi abicel ma agiki me chapita me Daniel apar acel, ma gikwanyo woko i cawa me agiki i 1989, ki nyutu kwede i nyig me 44 me nyige eni calo “kwena ma oa ki wang ceng ki ki bolo.”

Lok me kume me agiki obedo lok me Dwuni me Otoma, kede bende obedo lok me East ki North. East ki North gi nyuto Islam ki Papacy, ki tutwal; kede calo lok, gi nyuto lok ma kityeko yubu ki Laodicean Adventism i kare ma tye i kin September 11, 2001 ki cik me Sande ma tye oko. September 11, 2001 nyuto Islam (East), kede cik me Sande nyuto alamar pa janyama (North).

Kom me tho pa Adventism me Laodicea kityeko nyutu ne i acaki til me yore aryo meno, ki calo tho pa lanabi ma pe owine, ma otime i acaki punda ki leone. Kom me tho pa jogi ma makwako til pa lewic kityeko nyutu ne ki “lok ma aa ki i East ki i North” ma lako cwiny matek twero pa Papa ci cako yubu me agiki bot jo pa Lubanga. Lok meno cako ikom cik me Sunday ma bino oyot i United States, ma obedo kabedo ci bene cawa ma Islam me Woe ma adek ogoyo kacel peya. Goyo ma pe kigeno meno kelo poto pa lobo, ci lako cwiny lobo mapol, ci miyo kony me ekonomik ki politeko me miyo lobo weng obed acel me lwenyo bot Islam, i bwo rwom me adek pa dragoni, lewic ki lanabi ma pe atir.

I kit gin matime ma kiyaro ki Elija ma adek, ngec ma yaro Woo ma adek, poyo bot nyoka madwong, lagam, ki janabi ma pe adwogi ni Islam obedo gin me hukumu ma Lubanga tiyo kwede me cuke dano pi woro cal me teko pa Papa. Macalo ki Rome adek, Babylon adek, Elija adek, ki lami ngec adek ma gi yubu yoo, Woo ma adek kitero ki keto ne kare adek pa Woo adek.

Ci aneno ka awinyo malaika mo ma aero i tung polo, kun owaco ki dwon madwong: Peko, peko, peko, bot jo ma bedo i piny, pi dwon luru mapat pa malaika adek ma pud pe gigoyo luru! Yabo 8:13.

Sister White oyaro matek tutwal buk pa Smith, Daniel ki Revelation, ma nyutu ni jo Seventh-day Adventist weng myero bed ki buk en; kadi pe onongo owaco ne maleng calo ma an awaco kombedi, ento lamal tye iye yaro ne.

Rwot lwongo latic me donyo i tic me yabo buk, pi me yabi buk ma tye kwede ler me adiera ma kombedi. Jo i piny mito ngec ni alama me cawa tye ka timo atir. Kel botgi buk ma bi miyo gi ler. Daniel and Revelation, The Great Controversy, Patriarchs and Prophets, ki The Desire of Ages myero kombedi odonyo i piny. Jo mapol i Australia o kwano pwony madit ma tye iye Daniel and Revelation ki mito matek. Buk man obedo yoo me kelo cwinyo ma ber mapol bot ngec me adiera. Gin weng ma romo timo, myero gitim me yabo Thoughts on Daniel and the Revelation. Pe an angeyo buk mukene mo ma twero cwalo kabedo pa man. En lwete me kony pa Lubanga.

Jo ma osiri kare mapol i adiera gutye ka nino. Myero Roho Maleng oloko gi obed maleng. Lok pa Malaika ma adek myero kiwaco kwede dwon madwong. Gin me lok madit tutwal tye i wang wa. Wa pe tye ki cawa me tuku. Lubanga obed pe ni wa weko gin matino ocuno lec ma myero mii bot piny weng. Manuscript Releases, volume 21, 444.

Buk eno, ma gin ma gicweyo pim pa Millerite ikom “the daily” i buk pa Daniel bende gicweyo, giluongo ne ni “God’s helping hand.” Ka jo pa Lubanga kigi miyo lacak me yubo buk ma kimiyo nyinggi i lok ma con, mano nyut ni jo pa Lubanga myero bedo ki buk eno i lwete kene. Buk eno obedo wang lweny pa gin ma gikwero “pim manyen” ikom “the daily” i buk pa Daniel, pien en aye buk ma ginen gi mito coyo odoco ka gikwanyo woko pim ma tye kakare ikom “the daily.”

Ka Sister White orwako lok i kom ludito madit aryo i lweny pa ‘the daily’ i Buku pa Daniel, dok dok oyaro ni (Prescott ki Daniells) pe gitye ki twero me ‘paro ki rito kare ma okelo gin bot adwogo ne.’ Jo Adventist pa Laodicea ma tye ka yiko lok pa kare nen calo gitye ki peko acel keken.

Ludito ma, i giko me gonyo aa ki 1888 dok cen, i kare mo i ngat-gi keken, giyee kwena ma pe atir me "the daily." Gonyo pa-gi obedo "effect," ki ngec ma pe kakare me "the daily" obedo "cause." Jo Adventist pa Laodicea ma golo lok odoco, gitito jo ma pe ko ngec me yie ni jo gonyo acel woko me giko pa Advent, pe gi tye i gonyo, ento testimony pa-gi ma golo odoco pe tutwal rwate ki testimony pa Bible ki Spirit of Prophecy. Pien pe giparo "effect" calo gonyo, ginyogo twero me yeny "cause."

Calo lapur ka turo-turo, calo nyange ka oyoo; kwer ma pe tye gin ma omiyo pe bi bino. Proverbs 22:6.

Dano pa Lubanga myero gineno dwoko wic; ka gi neno, myero giyeny ngo ma okelo en. Eka myero gikwanyo woko ma okelo en. I coc ma bino, Sista White tye katito lok ikom lok pa Achan.

Kinyutu an ni, i kany Lubanga tye yaro kit ma En paro richo bot jo ma gicoyo ni gin jo pa En ma gwoko cik pa En. Jo ma En otyeko miyo gi kica macel me oneno tic pa twero pa En ma opire tek, macalo Israel me con, kede jo ma, ka acel en aye, bi temo bene gicwalo woko cik pa En ma ocoyo malube, gubed i kom keco pa En. En mito pwonyo jo pa En ni pe winyo cik ki richo gin ma otumutumu En tutwal, ki pe myero gicwalo piny. En yaro wa ni ka ki nongo richo bot jo pa En, myero gi i cawa acel keken cako yore ma tek me kwanyo woko richo eni botgi, pi pire marac pa En pe obedo i komgi weng. Ento ka jo ma tye i kabedo me twero gicwalo piny richo pa jo, pire marac pa En bi bedo botgi, kede jo pa Lubanga, calo dul acel, gubed kacako lok pi richo gini. I kit ma con ma Rwot otimo kwede jo pa En, En yaro ni tye mite tutwal me yweyo Kanisa ki tim marac. Dano acel ma tye i richo romo yabyoyo otum ma bi kwanyo woko ler pa Lubanga ki bot bung weng. Ka jo ngeyo ni otum tye ka kobo i komgi, ki pe gineno gin ma okelo ne, myero giyenyo Lubanga tutwal, i gonyo madit ki i keto piny cwinygi, nyaka tim marac ma gubo Lapo Cwiny pa En opango woko ki okwanyo woko.

Tam marac ma ocako bot wa pien wa okemo bal ma Lubanga onena ni tye, kede ywak ma kigoyo me waco ni wa obedo matek ki kom matek, pe atir. Lubanga ociko wa waco, kede pe wa bin bedo gum. Ka bal oneno wang wang iye jo pa En, kede ka latic pa Lubanga giloro pire pe ginyutu ki gin man, ento gi cogo kede giyaro ni ngat ma timo richo obedo atir, kede gi itye keken ki bal, kede ka acel ka acel gibin nongo poto cwiny pa Lubanga; pien gibin rwako lwak pi richo pa gin ma balo. I neno, Lubanga onyuta an i gin mapol kama poto cwiny pa Lubanga ose kelo ne pi pewa i tung latic pa En me tuko bal ki richo ma tye iyegi. Gin ma gipogo bal man, jo ginen giparo gi ni gi obedo maber tutwal i kit cwiny, pien keken gi oyweyo woko timo lwak ma Baibul nyuto atir. Tic man pe otye maber i cwinye gi; eka gi oyweyo woko. Testimonies, buk me adek, pot buk 265.

Lok pa gin ma otime pa ladit ma gicobo i Adventism gityero ni, dong acel ikom kume ma pol odoco gineno i cobo gi, en ni i kare mo i ngwec pa gi gi yee neno marac ikom 'the daily'. Ento ka kamano, buk ma Smith ocone, ata pe ma kicweyo kwede Lamo ki tye ki peko mo me yele, pud kelo lok me cing maber ikom ngec pa joma onongo gin i acaki ikom Revelation chapter aboro ki abongwen, ka wa neno lok pa nabi ikom gin ma otime pi tarumpeta me acel dok me abicel ma kiketo piny. Wa bi yero cok pa Smith ki i buk pa en, Daniel ki Revelation, ka wa cako paro ikom keto ma adok adek me 'Woes' adek.

Sista White owaco wa ni William Miller otyeko mede ki ler madit ikom Buk me Revelation, ento ngec mamegi ikom chapta apar adek, ki apar abicel wa i apar aboro, pe obedo atir, pien obedo i kabedo ma pe atir i kare me gin mukato, ma omiyo pe ne twero neno ni obedo adek, pe aryo, twero ma kwanyo piny woko. Ler madit mamegi ne obedo ikom chapta aryo wa i abongwen me Revelation.

Lapwony pa Lok pa Lubanga kacel ki jo gityeko yaro buk me Nyutu calo gin ma pire tek me ngeno, kede ma pe tye ki tutwal malube ki but mukene pa Kit pa Lubanga ma Maleng. Ento an oneno ni buk man en ada obedo nyutu ma kimiyo pi ber mapat pa jo ma bi bedo i cawa agiki, me wetogi i nongo kabedo megi ada kede lwakgi. Lubanga oturo paro pa William Miller bot porofesi, kede omiyo ne ler madit i buk me Nyutu. Early Writings, 231.

Miller oyaro niango pa en pi kanisa, sil, trampet ki vayal calo eni.

Kanisa abiro pa Asiya obedo lok me gonyo pa Kanisa pa Kristo i kit abiro ne weng, i wot ma otur ki yilo weng, i kare me lonyo ki me peko weng, kacel ki cawa pa apostol nyo i agiki pa lobo. Gobo abiro obedo lok me gonyo pa tic ma gitimo twero ki rwodi pa lobo i kom kanisa, ki gwoko pa Lubanga pi jo ne i kare acel keken. Opok abiro obedo lok me gonyo pa kwer abiro ma mapatpat ki ma dit tutwal, ma ki ooro i kom lobo, onyo i lwak me Roma. Acal abiro gin bal abiro me agiki ma ki ooro i kom Roma pa Papa. Ki kwede magi tye gin mukene mapol ma otime, ma gigobo i iye calo yog matino ma pwiri i yog madit, gipongo yog madit pa lok me laloc, nyo gin weng giroko i nyanja pa kare ma pe otum.

Man, pi an, obedo yoo pa nyutu pa John i buk me Revelation. Dano ma mito ngeyo maber buk man, myero obed ki ngec pire tek pa but mapat-pat me Lok pa Lubanga. Cal kacel ki lok me calo ma kitiyo kwede i nyutu man, pe kiyaro weng iye keken; ento myero kinongo gi i laco mapat-pat, kaci kiyarogi i but mapat-pat me Lok pa Lubanga. Kany obedo rweny ni Lubanga ocano ni wapwonyo gin weng, paka wek wa nongo ngec rweny pa but mo keken. William Miller, Miller's Lectures, volume 2, lecture 12, 178.

Calo kaka malaika ma adek, ma yabo yoo pi Malaika me Singruok, tye ka nyuto lok me mukato ma iyie i tam pa kanisa; ento Elia ma adek, ma tye ka nyuto lok me mukato ma woko i tam pa Babilon me cawa man, ngec pa jo me acaki ikom kanisa ki mihuri onongo onyutu waco acel keken me iyie ki me woko.

Muhuri kityeko yaro bot wa i kapita 4, 5 ki 6 me Revelation. Gin ma ki yaro i bwo me muhuri man nen i Revelation kapita 6, kacel ki lain acel me kapita 8. Tye atir ni gi gamo gin matime ma kanisa tye kwede, ki cako pa kit me tic man nyaka bino pa Kristo.

Kare ma kanisa 7 tye ka nyutu lok me con pa kanisa ma i iye, muhuri 7 kelo i wang jami madit me lok me con pa kanisa ma i boko. Uriah Smith, The Biblical Institute, 253.

Onongo Uriah Smith o nyutu ngec pa jo Millerite pi rwom ma iye ki ma woko pa kaniisa, ki James White o yaro mapiya ma calo kwede i kit pa lok pa con ma rwate.

Kombedi wa otyeko rito kanisa, muhuri, ki jamni, onyo jami ma ngima, paka kit ma gi rwate ka bedogi ikare maromo kacel. Muhuri tye abiro i nyinggi, ento jamni tye angwen. Kede obedo maber wanyutu ni ka yabo muhuri ma acel, ma aryo, ma adek, ki ma angwen, jamni ma acel, ma aryo, ma adek, ki ma angwen winyo gi waco ni, “Bi inen;” ento ka yabo muhuri ma abic, ma abicel, ki ma abiro, pe winyo dwon macalo en. Pe bene kanisa adek me agiki ki muhuri adek me agiki gi rwate ka bedogi ikare maromo kacel calo kanisa angwen ma con ki muhuri angwen ma con. Ento, calo ma wa owaco, kanisa, muhuri ki jamni gi rwate ka bedogi ikare maromo kacel pi kare ma romo kede 1800 mwaka, nyo wa obino i kare me kombedi ma tye matidi mo maloyo 50 mwaka. James White, Review and Herald, February 12, 1857.

Watyeko woko waco jo adek ma obedo lamarwate ma acaki mapire tek i lok me mukato pa Millerite. Gin acel acel omako neno atir ikom “the daily,” kede gi omako neno me cing pa kerek, lakir, ki ogwal i kit atir ma pire tek ma kikonyo Miller me niango kede me yaro.

Ka dano bino ma gubedo mito kwanyo tong matin onyo yik acel ki kom ma Lubanga oketo ki Lamo Maleng pa En, myero larem ma jo acaki i tic wa waco maler, ki myero jone ma otho bene waco ki cweyo odoco lokgi i coc me kare wa. Cwal weng tigi lacim pa Lubanga ma omiyo ka okelo jogi piny piny i yoo me ada. Ada man bino otuke i tem pa kare ki i atem. Manuscript Release, 760, 10.

I dwe apar acel me September, 2001, malaika madwong’ me Revelation 18 obino ki i Polo, ki ocako tic me lugu gin ma giyero ki camo Magati ma obino ki i Polo cok atir, me giyero dwogo i “yore macon” ma i Jeremiah chapta 6. Alfa ki Omega ne mito gin ma gi mito temo bedo i tung’ 144,000 me neno ni gin ma ogolo En ki i Polo i dwe apar acel me August, 1840, pe obedo keken tyeko pa porofesi me kare, ento tyeko pa porofesi me kare pa “Woe” me aryo. En ne mito jo pa En me dwogo nongo “yore macon” me kare ma otime, ka ma En oketo tempu pa Millerite i mwaka 46, caki ki 1798 dok i 1844.

Tuk pa con onongo ocobo ki lubere ki dinari ma pe atir ki kany ma pe atir. Tuk pa con man onongo ocwinyo ki lok me tung matek ma pe atir, ma ogoye i sandu, ento pe i Kidi pa Kare Weng. En obedo i tuk pa Millerite, i tuk ma, macalo Pita ocoko ne, Millerite, “ma con pe gin jo, ento” dong “jo pa Lubanga,” ma kiyabo gi kityeko kigo gi calo “ot me cwinya, jolapirisita ma lamal.” Leona pa dul me Yuda o aa piny i ceng 11 me September, 2001, ci omiyo jo pa En me kare me agiki ocako tic me yweyo woko “temple” me tuk pa cako woko “temple” pa Millerite. Tic eno onongo kigene ki rwom ki porofeci, ma onongo oyaro ni Rwot obi yabo dano ma nyinge Yosiya, (ma pire ne “tung matek pa Lubanga”).

Ka kiketo Josiya malo pi tyeko lok pa nabi ma pe winyo, ocako tic me yubo ot pa Lubanga ma ocok-ocok. I kit tic me yubo ki cudo, “kwer pa Musa” ononge; ka giicano i anyim Josiya, okelo dwogo pa Josiya. Wa bi nyutu lok pa nabi en, ma ki rwate ki dwogo nonge pa “cawa abicel,” ma oko 11 me September, 2001.

Wa bi cako kwan nen i coc ma bino.

Ka pwod jo ma giyaro ni gitye ki lok me adier tye timo tic pa Saitan, tweng pa en me Gehena bigengo neno gi i kom Lubanga ki i Polo. Gin obi obedo calo jo ma gilal hergi me acaki. Pe gi twero neno gin ma adier ma pe otyeko. Gin ma Lubanga osengero pi wa kiyaro i Zechariah, pot buk 3 ki 4, kacel ki 4:12–14: “Ci an ocoyo doki, owaco bot en ni, ‘Ngo gin ywaya aryo pa olivu ma ki paipu aryo me dhahabu gicwalo moo me dhahabu ki botgi kene?’ En ocoyo an, owaco ni, ‘I pe ingeyo ngo gin ma eni?’ Ci an owaco ni, ‘Pe, Rwot na.’ En dok owaco ni, ‘Gin jo aryo ma ki yimi gi ki moo, ma tye i tung Rwot pa lobo weng.’”

Rwot opong ki jami weng me kony. Pe obalo gin mo keken. Obino pien pe wa tye ki geno, bedo wa ma piny-piny, lok wa ma pe ki pire-tek, ki pe wa geno, ma nen piri i lok wa; ka meno, twol ma ocol cwalo piny i tung wa. Kerisito pe kiyabo i lok onyo i kit pa en calo En ma ber weng weng, ki ma madit maloyo i tung joma alufu apar. Ka cwiny ogwana me yaro iye i jami me poto, Laro pa Rwot romo timo manok keken pi en. Neno wa ma macok neno twol, ento pe twero neno pak ma i bor. Malaika tye ka kano yamo angwen, ki waco ne calo leyo ma cwiny ocwer, ma tye ka dwaro weko kom woko ki diceto rwate i wang piny weng, kelo balo ki tho i yore ne.

Wa bi nino i wang bur atir me piny ma pe otum? Wa bi bedo ma pe i cwiny, ki otutu, kacel ki tho? Oo, ka wa nongo i kanisa wa Tipu pa Lubanga, ki yamo pa Lubanga ma En opume iye i jo pa En, me gicung i tinggi megi ka gubed ki kwo. Myero wa nen ni yo obedo ma cuke, ki bur obedo ma cuke. Ento ka wa donyo kudong i bur ma cuke, larone pe tye agiki. Manuscript Releases, dul 20, 216, 217.