Lubanga onongo obedo ki lare; ci odoko madit, ci obedo i lamal, ci odoko ngat ma kobo ki odugu. Genesis 21:20.
Ishmael obedo latir, ma obedo lamal me lweny, kede lamal me kica ma kitimo pire kene ma kikelo ikom Roma.
Dwol pa jo ma ngweco ka balo woko ki i piny Babilon, me cwalo i Siyon dwoko kare pa Rwot Lubanga wa, dwoko kare pa Hekalu ne. Luongo woko jo ma gicoyo olut i tung Babilon: jo weng ma gicoyo olut, beduru i cing iye woko; pe ka ngat mo obalo woko; dwokuru iye calo tic ne; calo gin weng ma otimo, timuru iye kamano; pien otyeko oporo wii i tung Rwot, i tung Ngat Maleng pa Israyel. Yeremia 50:28, 29.
Jo ma cayo apiri dwogo Babilon kare ki kaka otimo, kede dwogo kare en cako i cik pa Sunday ma obino cok cok, ki dwon aryo pa Buk me Revelation kit apar aboro, ka kwer ma gitimo woko ma cako citi citi pa Babilon cako.
Onongo an owinyo dwon mapat aa ki polo, me owaco ni, “Dugo ki iye, jo pa an, myero pe ubed kan ki richo pa iye, kadong pe umoko pi bal pa iye. Pien richo pa iye orwate i polo, kede Lubanga oparo kwer pa iye. Mii iye calo ame omiyi wun, kadong med iye dogo aryo, calo tic pa iye: i kop ma otyeko opongo, pong iye dogo aryo. Calo mere ma ocweyo nying pa iye kede obedo ki yabu, mere meno mii iye piny ki cwiny cwer; pien owaco i cwiny pa iye ni, ‘Atye kabedo calo dako pa rwot, pe an lawi, kadong pe abi neno peko.’ Apokarifu 18:4-7.”
Ishmael ki mino ne Hagar kigengo gi ki yaro twero me lacam, ki giyabo woko. Ka en atika, cem obedo kicwiny me kunabi pa Islam, ki lut obedo tic me kunabi pa gi. I waco ma acel pa gin man, tye gengo ma Sarah ogengo kede Ishmael ki mino ne; ki “gengo” pa gi obedo kit me kunabi madito pa Islam i Lok pa Lubanga weng ki i gin matime. Jo ma obino ki Ishmael gibedo dano ma otum, ma lwete tye i kom dano weng; ki kit pa gi man me otum kigonyo kwede punda me Arabia ma otum i dul pa kere. Ka en atika, lut pa Islam me oyo ma acel ki me oyo ma aryo kigonyo calo lakit lut ma tye kawoto i kere ma cwiny gi cwer.
Islam obedo kwena pa kot pa agiki. Ki obedo atir keken ni Woe adek ginyutu rek me poropheti adek ma atir keken, pien yo me timo pa kot pa agiki en "rek i tung rek." Ka kiketo kacel kit me poropheti pa rek acel ki aryo, gicweyo rek pa Woe me adek. Rek me poropheti adek weng ginyutu kare pa keto lanyut pa 144,000. Rek adek meno ginyutu kare pa yubo kot pa agiki, pien kot pa agiki ocako yubo manok ka Woe me adek obino i September 11, 2001.
Koth me agiki obi poto bot jo pa Lubanga. Malaika ma tye ki teko madit obi aa piny iye polo, ki lobo weng obi ler ki duŋne. Review and Herald, April 21, 1891.
Kare me keto cing bene kinyutu kwede kare ma ocake i August 11, 1840, ci ogiko ki bino pa malaika me adek i October 22, 1844. Kare me cawa meno bene kinyutu i Habakkuk chapta aryo. Tariik me Millerite opongo Habakkuk chapta aryo, ci i timo kamano, ocake ka malaika o aa piny i August 11, 1840, ci ogiko ka malaika me adek obino i October 22, 1844.
Chapta aryo pa Habakkuk nyutu ni i agiki pa neno, neno biwaco. I vers adek pa chapta apar pa Apokarifu, malaika owaco ki dwon madit, ci i October 22, 1844 malaika acel acel oketo lwak ni, “kare pe dong obedo.” Ogwoko kuc pa Habakkuk i vers acel pa chapta aryo, obedo i August 11, 1840, pien en aye kare ma jogwoko kuc yweyo dwon gi.
I kobo madongo me 1888, ma Sister White onongo tito calo Malaika me Buk me Nyute kabedo 18 ma myero me lero lobo ki cwec pa rwede pa en, lagwoko (Jones ki Waggoner) gi yilo dwon gi macalo opuk me nyutu jo pa Lubanga kobogi, pien lokgi ne obedo lok bot Laodicea. I ceng 11 me dwe me September, 2001, ma gin matime i 1888 onongo oketo calo ne, Rwot omiyo jo pa en me kare me agiki dwogo i yoo macon pa Jeremiah, ma kany lagwoko pe gigiwinyo. Poto piny pa Malaika tero cal me porofeci pi bino pa lagwoko.
“Dwon” ma obino i 11 me August, 1840, kigamo ne ki jo luyo, kede Jeremia gimino ni ka odwogo i yie ki geno bot Lubanga inyono poto cwine, dong obed dog pa Lubanga. Ka lok me neno ma otyeko kayo obino lacen i 22 me October, 1844, “owaco.” Kare me pot buk aryo pa Habakkuk, ma otyeko opong i hitori pa Millerite, nyutu kare me keto muhuri pa jo 144,000.
Rwate madwong ni myero wa ngeyo ni, 11 August 1840 okato i 22 October 1844, tito keto ruc pa Lubanga i bot 144,000, ma en aye kare ma lapir me agiki kityeko yweyo piny. Rwate madwong ni lok me lapir me agiki myero kipongo ne kunen ki yore me 'rek ikom rek.' Kare ma patpat man, ma en keto ruc pa Lubanga i bot 144,000, kigolo cal piny dok dok i rek me poropetik; en aye bene obedo i Habakkuk aryo, ma Sister White kongo atir ni onyutu woko i gin mukato me Millerite. En bene dok dok mi lok ni gin mukato me Millerite kimedo dwogo i gin mukato me 144,000.
Kakanyako ki lok pa lanabi ma gi con giparo ni gitiyo bot cawa me dwogo pa Kristo ma aryo, obedo cik ma kimiyo ma rwate maber ki kit bedo pa gi me pe ngeyo maber ki cwil, kacel ki gonyogi me kuro ki pacoo i yie ni gin ma kombedi obedo otum i pore me ngeyo pa gi, i kare ma kimiyo iye gubed dong maler.
I tung lunyuto magi onongo bene obedo pa Habakuku 2:1–4: ‘An abi bedo i wang agwok na, ki abi yiko an i ot me wang, abi lwenyo me neno ngo ma en bi waco pire an, ki ngo ma abi dwoko ka kinyubu an. Rwot ocoyo an, waci ni: Coc lunyuto ne, ki i timo ber ber i tabul, pi ngat ma kwano ne oyare. Pien lunyuto ne obedo pi kare ma kiketo, ento i agiki ne obiwaco, pe bi waco lok me con; kadi odiro, ikur ki ne; pien obino nining, pe bidiro. Nen, cwiny pa ngat ma oyweyo dwong pe obedo kare i iye; ento ngat ma kare obi bedo kwo ki yie pa en.’
Kare mapud i mwaka 1842, cik ma kimiyo i lok pa lanabi man me waco ni, “Cono yab, ki imi obed terang i tabul, pi we ngat ma kwano ne cito,” omiyo Charles Fitch tero me poko kit me yaro yabe pa lanabi pi nyuto yabe pa Daniel kacel ki pa Revelation. Cayo me kit man ki tami calo timo agiki pa cik ma Habakuku omiyo. Ento i kare en, pe ngat mo oneno ni i lok pa lanabi acel man keken bene kiyabo kare me diyo i timo agiki pa yab—kare me kuro. Inyim poto me cwiny, lok me coc pa Lubanga man noneno ni tye ki lwak madit: “Yab obedo piny pi kare ma kiyero; ento i agiki obi waco, pe obi bwolo: ka kadi ocako me diyo, kuro ne; pien en adada obi bino, pe obi diyo. ... Ngat ma atir obi bedo ki genone.”
But me lapiir pa Ezekiel bende obedo tyen me twero ki kuc bot jo ma geno: “Lok pa Rwot obino bot an, owaco ni, Wod dano, lapil mane un tye kwede i piny Israel en ngo, ma uwaco ni, ‘Nino gutyeko bedo maleng, ki neno ducu pe time?’ Eraco, i mi gi ngec ni, ‘Eyo waco Rwot Rubanga... Nino gubedo cen, ki otum pa neno ducu... Abi waco, ki lok ma abi waco obi time; pe bin dok otyeko bedo maleng.’” “Jo me ot pa Israel waco ni, ‘Neno ma oneno obedo pi nino mapol ma dong bino, ki owaco lapir pi cawa ma tye i bor.’ Eraco, i waci botgi ni, ‘Eyo waco Rwot Rubanga; Lok me an pe bin dok otyeko bedo maleng, ento lok ma awaco obi time.’” Ezekiel 12:21-25, 27, 28. The Great Controversy, 391-393.
Pe keken Millerite oneno kene ni gin obedo ka timo woko parabulu me lunyodo apar ki Habakkuk chapta aryo; ento bene gikelo gi me neno ni lok me mukato, ka iye gin obedo ka timo woko porofesi eni, en bene nyutu pa Ezekiel me lok me mukato man keken, ma iye “otim me vijon weng” myero opongo woko. Rek me mukato ma nyutu keto cing pa jo 144,000, en aye kabedo ma “otim me vijon weng” opongo woko!
Rek ma nyutu kare pa kop me agiki, kacel ki rek ma nyutu goyo lacim pa ngat 144,000, kiketo gi ki doko gin acel me nyutu maber ni historia me lanen i kare weng tye ki cal pa Alpha ki Omega.
Histori me Millerite ocake ki dwol pa malaika i Fweny 10, kede otum ki dwol kamano. Seputemba 11, 2001 ocake ki dwol me acel i Fweny 18, kede otum ki dwol me aryo i Fweny 18. Habakkuk 2 ocake ki dwol pa jogwoko, kede otum ki dwol pa jagwoko pa Yeremia. Woo me acaki ocake ki Mohammed, kede otum ki Mohammed II. Woo me aryo ocake ki weko woko malaika angwen pa Islam, kede otum ki gengo Islam.
Yore me timo ma kilwongo ni kop me agiki en yore me Isaiah me “rek i wi rek”, kede rek ma kicono kacel me nyutu ki keto piny kwena me kop me agiki, kare weng gin tye kwede coc me nying pa Alpha ki Omega. “Woe” ma acel me i “Revelation” puro me aboro, obedo acaki ki Mohammed, ki otum kwede Mohammed II. Kare en kigabo i kit aryo me lweny: ma acel en monyo ma pe kiconye i bot Roma, ma ocako maber ki Abubakar; ci ka cente, obedo kare me higa miya acel ki abicel, ma iyi kare lweny ma kiconye ma acel pa Islam kityeko timo ne.
Cawa 150 kikweyo ne ki lok pa lanen me kare ma ‘dwe abic’. ‘Woe’ me aryo bende tye ki lok pa lanen me kare, ma obedo cawa 391 ki nino 15. En aye, pien kit me ter pa lok pa lanen me ‘woe’ me acel ki me aryo nyuto ni giko rwate ki cako, tye kwede yiko i kin cilo cal ki kare ma kiketo maber. Kit me cilo cal kikweyo ne i cako me gin matime pa ‘woe’ me acel, ki bende kikweyo ne i giko pa ‘woe’ me aryo.
I pore ma acel, en "dwe abic" (higa 150) ma lubo tim me gonyo ma i lok me angwen. "Dwe abic" eno kityeko nyutu twic: i lok me abic, kacel ki i lok me apar. I pore ma aryo, gin ma obedo anyim tim me gonyo ma bot cing 11 me Agasti 1840 nyo cing 22 me Okitoba 1844, en aporo me "cawa, nino, dwe, ki higa" (higa 391 ki nino 15) ma i lok me apar abic. Kacel i yore acel mape ki goro, trompit ma abic ki ma abiro cako ki kato piny ki cal me nyutu tim me gonyo.
Calo rek aryo, ka kiketo "rek i tung rek", gin nyutu cako ki agiki ma kicoyo gi Mohammed me acel ki Mohammed me aryo. "Rek i tung rek", gin nyutu kare aryo ma pe rwate i rek keken, ma bino pien rek keken tye ki poropheti me cawa. I gin matime pa yubu me acel, Islam myero "okoyo" Ruma, ento i yubu me aryo myero "onino" Ruma. Yubu me acel obedo lweny me tong, kwer ki lakor, ento yubu me aryo okelo "poda me guna" macalo gi me lweny.
10. Gi bene tye ki dyel macalo koropion, ki i dyelgi tye ki tingi; tekgi obedo me timo peko bot jo pi dwe abic. 11. Gi tye ki rwot ma tye i wi gi, en malaika pa bur ma pe tye piny; nying en i leb me Hibrio obedo Abadon, ento i leb me Giriki nying en obedo Apolyon.
Kombedi, Keith omiyo wa cal ma nyuto ywayo opuk abic me acakki. Ento kombedi wa myero weko en, ka wa mede i tiyo pa kit manyen me poropheti ma kiketo kany; eni aye kare poropheti.
Twero gi ne obedo me balo dano pi dwe abic.-1. Lapeny tye ni, Dano mene ma gitye me balo pi dwe abic?-Atir atir gin keken ma kare lacen gubino weyo kwo gi (nen lok 15); ‘Kom adek pa dano,’ onyo kom adek pa lwak madongo pa Roma,—gabat me Giriki pa en.
2. Icawa mane gibino cako tic me tedo peko? Lok apar acel dwoko penyo man.
(1) 'Gi onongo tye ki rwot ma tye i wi gi.' Cak ki cawa ma Mohammed otho, nged piny i macek pa agiki me kar cente apar adek, jo Mohammed onongo oyor woko i dul mapatapat i wi ludito mapol, kun pe onongo tye cik me lobo ma rwate i wi gi weng. I macek pa agiki me kar cente apar adek, Othman ocako cik pa lobo ma dong ngene calo cik pa Ottoman, onyo lobo madit pa Ottoman, ma omedo med nged orwate i wi dul pa jo Mohammed madongo weng, oyubo gi bedo gin acel i rwot pa lobo madit acel.
(2) Kit pa Rwot. “Ma obedo malaika me piit ma pe giko.” Malaika nyutu lacam, onyo lami, ma ber onyo ma rach; ci pe kare weng obedo jami me roho. “Malaika me piit ma pe giko,” onyo lami madit pa dini ma obino ki kanyo ka ki yabo. Dini meno obedo Mohammedanism, ci Sultani obedo lami madit pa dini meno. “Sultani, onyo Grand Seignior, calo kit ma ki lwongo ne pe ki ruc, obedo bende Kalifa madit loyo weng, onyo lapirisita madit, ako kacel i ngat pa ne rwom me roho madit loyo ki twero me piny madit loyo.”—World As It Is, p.361.
(3) Nyinge. I Leb Hebru, “Abaddon,” labal; i Leb Giriki, “Apollyon,” ngat ma kwanyo woko, onyo ma balo. Kun nyinge mapat tye aryo i leb aryo, tye atir ni kit pa twero eno aye ma ki mito me nyutu, ento pe nyinge. Ka kamano, calo ma kiwaco i leb aryo, en labal. Kit macalo mano aye ma Gamente pa Ottoman tye kwede ka con con.
Ento kare mane ma Othman ocako lweny mambere ikom Dogola pa Giriki?-Ki lok pa Gibbon, Decline and Fall, etc., 'Othman mambere nodonyo i lobo pa Nicomedia i ceng 27 me dwe me Julai, 1299.'
I pime pa lacoc mogo gi cwako ni kare myero ocako ki keto lwak me Ottoman; ento man obedo bal ma yot me neno; pien pe keken gi myero bedo ki rwot i wi gi, ento myero bende gi yete dano peko i dwe abicel. Ento kare me peko pe onongo twero cako mapwod pe kwalo me acaki pa gi ma giyeto peko, ma en, macalo ma kikwaco anyim, July 27, 1299.
Pimo ma bino anyim, ma kiketo kom kabedo me cako man, ki timo kede kicwalo iye i coc ma ki miyo nying ni, “Dwogo me aryo pa Kristo, kede mukene,” ma J. Litch ocoyo, i mwaka 1838.
"Kede twero gi obedo me cweyo peko bot dano pi dwe abic." I aa kany obedo twol pa cik ma kimiyo gi: me cweyo peko mapol mapol kede gweyo ma racrac, ento pe me loro gi woko i twero pa lobo. "Dwe abic," nino piero adek i dwe acel, gimiyo wa nino 150; ci nino man, ka gin alama, gicwalo ngec me higa 150. Cako ki Julai 27, 1299, higa 150 ocito i 1449. I kare man weng jo Turk gibedo i lweny ma macalo pe tutwal ojuki ki bok pa ruoth me Grik, ento pe gikwanyo ne. Gigolo ki gicako gwoko purovins mapol pa Grik, ento bedo keken pa Grik onongo obedik i Constantinople. Ento i 1449, giko pa higa 150, lok obino; lok me en bi nongo i iye oturupa ma bino. Uriah Smith, Daniel and Revelation, 505-507.
Uriah Smith tye ka yiko kwako pa Josiah Litch me mwaka 150, ma ka otyeko woko, tye calo kabedo me cako pi lok pa janabi me mwaka 391 ki cawa 15 i Tarumbeta me anyim. Ka tye ka miyo tam ikom nyutu me anyim pa Litch ikom lok pa janabi aryo me kinde magi ma kikubo i tung acel, Dul White oco ni:
I mwaka 1840, tim mukene ma otimore me nyutu ma onen maber ocako kwayo ngec mapol i piny weng. Mwaka aryo con, Josiah Litch, acel ki lamo madito ma tye kabo lok pa Dwogo pa Kristo tung acel aryo, ocwalo lero pa Revelation 9, kobo nyutu ikom bwolo pa Empaya pa Ottoman. Ki ciko ma ociko, twero man myero ogole piny . . . i ceng 11 me August, 1840, ka kigeno ni twero pa Ottoman i Constantinople obale woko. Kede man, amiito ni, obin oneno ni obedo kamano.
I kare acel keken ma kiketo, Turukii, ki ambaasada pa en, oyie me gwoko pa piny me Yurop ma gigamo kacel, ci oketo en keken ii twero pa piny me Kriistian. Gini ma otime otyeko rwate maber ki lok me porofesi. Ka kineno, dano mapol tutwal oyie ni cik me yubo lok pa porofesi ma Miller ki gi ma tye lutic kwede okwako, tye ki adwogi, ci kimiyo tugedo me bino pa Kristo teko ma lamal. Jo me ngec ki jo ma tye i kabedo madwong orwate kwede Miller, i loro ki i coyo i coc lok pa en, ci ki cawa 1840 dok 1844 tic ne otere maber. The Great Controversy, 334, 335.
Poropheti me kare aryo ma kikube kicel tye ka kube cobo me acel ki cobo me aryo. Cobo me acel ocake ki rwom me keto cal, ento cobo me aryo otum ki lok me con me August 11, 1840 nyaka i puro tarampet ma abicel i October 22, 1844, ma bene obedo rwom me keto cal. Cake-gi ki otum-gi timo cal pa Alfa ki Omega, pien, calo lok me con ma Kirisito okico lagam pi juma acel, kare opimu iye i dul aryo. Kare me acel ocake ki Mohammed me acel, ki otum ki Mohammed me aryo. Kare me aryo ocake ki “dwon ma oa ki tung angwen pa pango me lamo me bulu ma tye i anyim Lubanga,” ki otum kwede “dwon” pa Kirisito, ma oketo lagam “i kom En ma tye kwo matwal ki matwal, ma ocweyo polo, kede gin matye iye, kede piny, kede gin matye iye, kede dini, kede gin matye iye, ni kare dong peke.”
Wa bino mede ki pwonye man i coc ma anyim.
Lapeny mo keken ma Setani twero keto i cwiny me miyo cwiny wic i kom lok pa con ma madit pa wot pa jo Lubaŋa, bino mere cwiny pa rwotne me Setani, ki obedo kwer i bot Lubaŋa. Ngec me bino cokcok pa Rwot i piny wa, ki teko ki kica madit, en adier; ci i mwaka 1840, dwon mapol oting’o malo i yabu ne. Manuscript Releases, volumu 9, pot 134.