Kane ngwec me Daniel 11:40–45 oyabe i cawa me agiki i mwaka 1989, jo ma gicako adwogi gi miyo gengo, ma omiyo Lubanga nyutu adwogi me gwoko dul pa lok me coc i buk Daniel, ma lacen obedo gin ma Saitani ocako kwanyo iye. Lweny me adwogi ki bal ma obedo i kare meno, Roho Maleng otyeko tic kwede me nyutu cik mogo me porofeti, ma gubiro mede me medo ngec ma onongo oyabore, ci lacen gubiro roto rwom me agiki pa gin mukato pa piny. Wan onongo watye ka paro “yore adek me keto porofeti,” ka kanyutu yore meno calo cik madit ma oyabore ki yore me gengo ma Saitani onongo opango i kare mukato meno. Yore me lweny meno, Sister White onyutu ne calo “Yubu.”
"Ki anyisa an kony pa Lubanga ma tye i bot jo pa En, ki anyisa an ni tem weng ma kitimo i yore me yweyo kene ki yweyo maleng ikom jo ma giywako ni gin Kristiano, nyutu ni mogo obedo apok. Zahabu maleng pe nen kare weng. I peko me dini weng, mogo giboto tem. Wiiro pa Lubanga ogoyo woko lwak madwong calo yot macwe. Ber bedo medo lwak madwong pa jo ma giywako ni gin. Peko yweyo gi woko ki kanisa. Calo dul, cwinygi pe gikete maber ki Lubanga. Gin owuco ki wa pien pe gin me wa; pien ka peko onyo kwanyo pien lok pa Lubanga ocake, jo mapol gi cok ki cwiny." Testimonies, volume 4, pot 89.
“Shaking” bino ka adiera oyabore ki Simba me kaka Juda, ci kun bene kinyutu.
A penyo ngec pa wogo ma an oneno, ci kinyuta an ni wogo meno obedo ma kikelo ne adwogi ma rweny ma atir, ma kikwayo woko ki tam pa Lawo ma Atir pi jo Laodicea. Man bi bedo ki teko i cwiny pa en ma ogamo ne, ci bi miyo en me yweyo malo ter, ci bi cwalo woko lok ma atir ma rweny. Joo mogo pe gibi gamo adwogi ma rweny man. Gibi nyimo kwede, ci en aye man ma bikelo wogo i kom jo pa Lubanga. Early Writings, 271.
Ka gicako kelo “lok me atir”, pire tek kelo yweyo; ki “lok me atir” ma kityabo i 1989, otime tutwal acel keken. Gin maber acel ma obedo ki gengo ma giketo i “lok me atir” obedo yubo cikke me keto piny me medo ngec i cawa ma oko 1989. Yubo cikke eni orwate ki yubo cikke ma otime i kare pa Millerites. Keto weng ma pek adek pa porofesi pa Bibil, gikonyo weko gin matime i cawa ma agiki nen maber.
Tic pa Ruma ki Babilon ma kit adek cweyo atir rwate me dako ki le ma en obedo i wii ki ma en bedo rwot iye i kare me krisis pa cik pa Ceng Abicel, ma bende obedo kare me golo cing pa Lubanga i kom dako mulaya pa Babilon.
Tiyo me pud adek me 'Lakwena ma cweyo yore pi Lakwena me Kica,' kacel ki me 'Eliya,' gin nyutu tic ki kwena i kare aryo ma nyutu loro me kare me tem i cawa me agiki. Kare me acel cako ki dwol me acel me Buk me Ngeyo chapta 18, ma nyutu cako me kwer me yenyo pa joma tye ki kwo pi Adventism me Laodicea, ki kare me agiki cako ki dwol me aryo me Buk me Ngeyo chapta 18, ma nyutu kwer ma gitimo ne pi randi me Babulon.
Kit me adek me Ruma ki Babulon nyutu lok me woko pa jo pa Lubanga i kare me agiki; ento kit me adek me Elija ki lami ngec ma tero yo nyutu lok me iye pa jo pa Lubanga i kare me agiki. Kit me adek me Peko adek tito ngec ma woto i kare aryo; kare aryo magi, ka gicelo kacel, gi nyutu kare me giko pa yub, ma cako ki ot pa Lubanga, ci bot jo ma i woko pa ot pa Lubanga. Peko adek magi tito ni Islam obedo ngec me kot me agiki, ki bene obedo tic me yub ma Lubanga tiyo kwede pi jo ma gicungo dano weng me woro ceng. Giko pa yub nyutu “nining me kwer pa Lubanga,” i bot lacar pa En ma orwenyo woko, ki i bot jo marac ma i woko pa lacar pa En.
Ka Yesu ocake mukwongo me tice pa En i kanisa me Nazareth, otiyo kwede buk Isaya, kabedo 61, me poko tice pa En, kwena ki tic, ma obedo bene ki nyutu kare pa dwogo cwer pa Lubanga. Tice pa En, kwena ki tic oketo lakit me anyim pi tice, kwena ki tic pa dul 144,000; pien gi lubo Nyathi Rombo i kit me porofeti, i kabedo weng ma o woto iye.
Lamo pa Rwot Lubanga obedo piny an; pien Rwot oyubu an ki mafuta me an awaco lok maber bot jo ma kito piny; ocwalo an me muko jo ma cwinya opoto, me anyutu yweyo bot gin ma gicako, ki yabo ot me turu bot jo ma tye i cing; me anyutu hita ma Rwot opwoyo, ki cawa me kwer pa Lubanga wa; me pwedho jo weng ma gicoyo; me tero bot jo ma gicoyo i Sayoni, me miyo gi kit maber maloyo okok, mafuta me kec piri i kare me coyo, yol me kwero pi lamo me dir; pi gicako kwaco gi “yath me bedo kakare,” yeko pa Rwot, pi omiiye dwong. Gin gibiro yabo piny ma odiyo macon, gibiro cako malo piro ma odok opoto, ki gibiro dwoko odi ma otur, piro me dul mapol. Laloce gibiro tye anyim ka gicuno gotu ni, kede woko pa laloc gibibe loyo piny ni ka gi bedo latic me yath. Ento in gicakokwaco in Lami pa Rwot; jo gibikwaco in Latic pa Lubanga wa; in ibicolo ki duek pa piny, ki i dwonggi in ibolo. Ishaaya 61:1-6.
Yesu onwongo oyweyo i kare me baptiismo ne, ci alama me yo meno tye calo ranyisi pa September 11, 2001, ka yweyo pa Laro Maleng ocako obeo piny i wi jo ma gineno ni golo piny pa kot me agiki i cawa me agiki onwongo kiketo ranyisi kwede kit ma otime i kare pa Millerites, ma obedo kabedo ma gityeko balo me kare macon ma jo 144,000 bi yubu doki ka gi odok cen i yo macon pa Yeremia.
Ngec pa bedo atir pa Kiristo ma aa ki i gony me 1888 odok doki lok atir me kare, kacel bende ngec ma aa ki i gony me 1888 eni obedo ngec maber ma tye ki twero me nyigo cwiny ma opoto, ento pe tye ki twero me yabo cwiny ma tek pa gin ma tye ki wang me neno, ento pe gineno, ki tye ki wet me winyo, ento pe gineyo. Ngec pa bedo atir pa Kiristo ma aa ki i gony me 1888 obedo bende ngec pi Laodicea, ma dong obino doki me yabo wang ot me gelo pa gin ma peko otieko gello gi, ki En ma tye ki twero me yabo wang ot ma dano mo pe twero yabo, ka bende loro wang ot ma dano mo pe twero loro.
I ceng 11 me September 2001, jo ma rwate me yaro lok maber, bene rwate me tito mwaka me kica pa Rwot ki nino me goro pa Lubanga. Mwaka me kica pa Rwot bene ocako i kare meno, ki En obedo ki chuny weng me arwako dwogo pa ngat pa Laodikea, enyenyo nino me goro pa Lubanga obito, i ka cik me Sande ma tye ka bino oyot obito i United States. Eka goro pa En bi yaro piny i kanisa ma ok oyie ngeyo kare me limo ne, ka i ceke acel kwede yubu ma kete-kete i tung nyako ma coyo pa Babilon bi cako.
I nino me cwako pa En, omiyo ceke ni obipoyo cwiny bot jo weng ma tye ka guwo, ki jo ma tye ka guwo i Jerusalem kityeko laryo i Ezekiel chapta aboro. Poyo cwinygi kibedo ki Lakony, ki tung me cwako ngec me kuc me agiki ma kicwalo botgi; ento mano obed ka keken kace giyero kuc. Ka gityeko cwako Lakony, kede gityeko tic me yubo kabedo mapoto me macon, ki kit me “rek i rek,” ma kityeko laryo i coc me Isaiah calo tic me keto rek me poropheci ma nyutu opoto me lok me gin maleng i kare macon, i tung rek me poropheci mukene ma laryo opoto. I tic man gicako nwoyo yubu opoto me tio mapol. Ci jo ma i woko obidwoko bot jo guwo, ma kigoyo gi malo cal me lanyut, pi jo ma i woko me neno.
Nyutu pa Kirisito ikom tic ki lacer mamege, macalo kit ma kiketo iye i Buk me Isaia, mukato 61, obedo tic ki lacer pa 144,000. Tic man kiyaro ne i yubu maleng, ki i 1989, cawa me agiki ma ‘cawa me agiki’ weng ma con onongo gi yaro calo en obino. Macalo kun, lok acel, i Buk me Daniel, mukato 8, lok 14, kinyutu ne macalo piny me ot ki dyere ma i tung cen pa wot me Millerite, lok ma obedo piny me ot ki dyere ma i tung cen pa wot me Future for America obedo Daniel, mukato 11, lok 40. Pi Millerite, liel pa dyere ma i tung cen kiyaro ne macalo liel me neno pa River Ulai, ki pi wot me Future for America liel pa dyere ma i tung cen kiyaro ne macalo liel me neno pa River Hiddekel.
"Ngec ma Daniel ogamo ki bot Lubanga kimiyo pire tek pi cawa me agiki man. Gin ma oneno i tere pa Ulai ki Hiddekel, yamo madit me Shinar, kombedi tye ka timore, ki jami weng ma kiwaco con dong pe dini gubino otime." Testimonies to Ministers, 112.
Ler pa rweny aryo ma ginyutu gi ki pi aryo oyoto kacel, kede otime i kare pa agiki. Kacelgi man nyutu keto kacel pa dano ki pa Lubanga, ma en lok ma Sister White dok dok nyutu ni en lok pa Kirisito, i kit ma dano ma oyoto kacel ki pa Lubanga pe timo richo. Pi aryo ginyutu kacel man keken.
Winyo ma opong opong keken romo tyeko rwom me gimito pa Lubanga. Pe o weko gimito pa En obedo pe macobo. Pe opoko cing ikom gin mo ma pe mite me kelo dano i rwate kwede En. Wa myero wanyut jo me richo bot rwom me kit maber pa En, kacel ka wa cwalogi bot Kristo, ki ngwono pa Kristo keken rwom man romo nongo.
Laloc ocwalo i wi iye peko pa dano, kede otyeko bedo ki kwo ma pe ki richo, pi dano pe bed ki lworo ni pien peko pa kit dano omiyo pe gi romo medo woko. Kirisito obino me miyo wa obed ‘rwate i kit pa Lubanga,’ kede kwo pa En nyutu ni kit pa dano, ka oketo kacel ki kit pa Lubanga, pe timo richo.
Lakony ogamo pi nyuto dano kit me romo gamo. Tem weng pa Satan, Kristo odwogo gi ki leb pa Lubanga. Kun onongo geno i gwec pa Lubanga, otyeko nongo twero me gwoko cik pa Lubanga, ci lami-tem pe otyeko nongo twero mo i kom en. Bot tem keken, dwoko pa en ni, ‘Kicoyo ni.’ Kamano, Lubanga omiyo wa leb pa Lubanga ma kwede wa meke marac. Gwec ma madit loyo ki ma wel loyo gin pa wa, ma kun gi ‘wa romo bedo rwate ki kit pa Lubanga, kun wa odugo woko ki cobo ma tye i lobo pi mito marac.’ 2 Petero 1:4.
Wek ngat ma tye i tem pe onen i kit me bedo, onyo i petek pa kene, onyo i twero me tem; ento onen i twero me Lok pa Lubanga. Teko ne weng en pa wa. “Lok mamegi,” owaco Lami Zabur, “agwoko i cwinya, wek pe atim richo boti.” “Ki lok me lapok mamegi agwoko kene woko ki wot pa ngat ma opoto.” Zabur 119:11; 17:4. The Ministry of Healing, 181.
Medo me ngec i higa 1798 ki i higa 1989, otito yabo me Lok pa Obanga ma porofetik ma kicingo iye. Lokne omiyo teko me loyo macalo ni En oloyo, ci, “Kwo ne tito ni kit pa dano, ka ki rwate ki kit pa Lubanga, pe timo kwer.” Loro pa Tung Ulai obedo loro marah pa neno Ne pire kene, ma gitito ki porofesi pa ceng 2,300. Loro pa Tung Hiddekel obedo loro chazon pa rik pa kare me porofesi, ma gitito ki porofesi pa higa 2,520. Loro marah tito kit pa Lubanga, ento loro chazon tito kit pa dano.
Dogi pa Shinar ma i kare me te, en Ulai ki Hiddekel—onyo gin ma kombedi ngeme calo Tigris ki Euphrates—pudok lube kacel me agiki i yoo pa pi Shatt al-Arab i tung cam me Iraq; ki Shatt al-Arab bene ocobo pi ne i Gulf pa Persia. Yesu tiyo ki gin ma piny me yaro gin me Roho, ki nenogi ma kinyutu kwede ki pii aryo magi, ma kombedi tye ka donyo i tyeko, gi nyuto lare me dano ki me Lubanga ma time ka gi tye ka tyeko woto gi bot Nam. Adwogi man kiketo piny i cako me lok aryo pa laneneno ma kityeko yaro kwede i neno aryo pa Daniel i chapta aboro, ves apar adek ki apar angwen. Neno acel obedo peny; neno mukene obedo dwoko pa peny; ki i ngec me lok, pe romo gonyo gi.
Kwene pa dano, ma nyutu tuko piny pa kabedo maleng ki lwak, ocake i cawa 677 me anyim Kiristo; ki kwene pa kit pa Lubanga, ma nyutu pene pa Kiristo, ocake i cawa 457 me anyim Kiristo. Keto kacel pa kit pa Lubanga ki pa dano ki nyutu gi ki cawa 220, ma keto kacel tung acaki aryo pa kwene aryo meno. 220 obedo alama me “keto kacel pa dano ki kit pa Lubanga,” ki bende ki nyutu gi ki keto kacel pa medo ngec i cawa me agiki i 1798, ki medo ngec i cawa me agiki i 1989.
Lok ma kitero i kit matir ma oaa ki medo ngec i 1798, me acel ne kinyutone ki Miller i 1831 (ci dok i gazet Vermont Telegraph i 1833). 1831 obedo 220 mwaka pire kanyero golo i coc me Baibul King James i mwaka 1611. Baibul King James onongo tye calo coc ma tyen aryo pa Old Testament ki New Testament. Acaki ki agiki me mwaka 220 ne okobo kacel golo i coc pa Lubanga ki golo i coc pa dano. Ngec me golo i coc pa dano ne oaa ki lumi pa Lubanga ma kityabo woko i kare me agiki i 1798, ci dok kiterone i kit matir ki tic pa ngat me dano ma o cako kinyutone i 1831. Obedo golo i coc pa Lubanga, kwede lok ma kigengo ki Lubanga, ma anyim kityabo woko ki dano, ci dok kinyutone ki ngat me tic me dano. Nyig lok me Leb Ebru ma giloke calo “publish” i Lok pa Lubanga, mito lwongo matek, kwaco (bot), bedo ki nying mabor, lacem, welo, waco nying, (mi) nying, kube, nyuto, waco ma matir, golo i coc. Miller ocako kinyuto lokne i 1831, ci i 1833 kityeko golo ne i gazet Vermont Telegraph atir atir.
Kwena ma kityeko ciko maber, ma obot ki mede me ngec i 1989, kityeko cwal pa mukwongo i 1996 (i magazini The Time of the End), mwaka abicel aboro ki apar (220) lacen ki cwalo coc ma maler aryo ma lonyo ni Declaration of Independence i 1776 (ki macokce Constitution of the United States) i 1789. Cak ki tyek pa mwaka abicel aboro ki apar kobo bot gin ma maler pa Lubanga ki dano, ki timo mano kun cwalo coc pa Lubanga aryo, ocako i 1776. Ka buk me Daniel kityeko yweyo cungu ne i cawa me agiki i 1989, kwena ma kityeko ciko maber, ma obot ki tic pa rwom me dano, kityeko cwal i 1996. Tero ne obedo man: cwalo coc pa Lubanga, ci yweyo cungu, ci macokce cwalo coc pa dano.
I cawa aryo me agiki, tung adek me ada ki nyute. Gi aryo cako ki goyo lok pa Lubanga calo tung me acel; en kamukato, goyo lok me dano ma yubo lok pa Lubanga obedo tung me agiki. Tung me aryo obedo kare ma Simba pa kabila me Yuda yabo lok pa Lubanga pi mukato ma en keken, ci dok oyero dano macalo cet me coko lero ma kityeko yabo ki i capa pa Lubanga. Ka yabo otime, gonyo onen i bot dano marac ma pe gi ngene medo ngec. En aye, goyo lok pa Lubanga ki mito calo rek me acel i alfabeta pa Ebrani; medo ngec ki mito calo rek me apar adek, ka gonyo onen; ento goyo lok me dano pa lok pa Lubanga ma pire tek pi mukato meno obedo rek me agiki i alfabeta pa Ebrani, ci ka kiketo gi kacel, rek adek nyutu 'ada'.
Neno pa Kume Ulai ki Kume Hiddekel, ma kombedi tye ka pong woko, manyutu ni i kare me agiki medo ngec ma oa ki kume aryo guluk kacel me nyutu adaa ni kit pa Lubanga ma kijuko kacel ki kit pa dano pe timo richo. Daniel oneno neno ma nyutu kineno pa Kristo i tyeko pa poropesi me higa 2300 i 1844, ka tye bot Kume Ulai.
An oneno i maono; ki dong otime ni, ka an oneno, ni an obedo i Shushan, i ot pa rwot, ma obedo i lobo pa Elam; ki an oneno i maono, ki an obedo i cing wang pi Ulai. Daniel 8:2.
Daniel onongo aneno neno ma nyutu neno pa mwaka 2,520 me histori me kwena, kun onongo obedo i tung pi Hiddekel.
I ceng piero aryo ki angwen me dwe ma acel, ka an obedo i tung aora madit, ma en Hiddekel. Daniel 10:4.
Kare ma odoco, Gabriel onyutu adwogi pa loka me Chazon me pi Hiddekel i lok me namba apar angwen.
Kombedi abino me poyo bot in gin ma bi time bot jo pa in i kare me agiki; pien dong yer man obedo pi kare mapol. Daniel 10:14.
Neno ma kimiyo i Ulai River nyutu “nining” pa Kristo, (kit pa Lubanga), ikare ma En obino otum woko i ot pa En i 22 October, 1844. Man nyutu ni “kit pa Lubanga” odonyo i ot pa jo Millerite (dano) i nino meno; pien Nino me Kwero, en “nino me bedo acel”, nyutu kube me kit pa Lubanga ki kit pa dano. Neno ma kimiyo i Hiddekel River nyutu gin ma biromo jo pa Lubanga (dano) i kare me agiki.
Cako pa neno pa ‘Rupa’ obedo i mwaka 457 pi anyim Kristo. En obedo mwaka 220 bang kare me porofeti ma nyutu goyo i tiende pa hekalu ki lwak, ma ocako i mwaka 677 pi anyim Kristo. Giko pa mwaka 220 ma kityeko kobogi kacel i cako pa neno aryo, kimiyo alama ne ki Lapimo Ma Maler, ma bende en Lami Lok Ma Maler i Habakkuk 2:20.
Ento Rwot obedo i ot pa ne ma maleng: lobo weng obed otul i anyim ne. Habakkuk 2:20.
Rwom me bedo dano ki bedo pa Lubanga, ma i acaki kinyutu ki tung acaki pa poro aryo, kityeko nongo piny i agiki megi acel ki acel ki bur ki yore ma ocoyo kineno me bedo pa Lubanga ma odonyo peya i ot pa Lubanga ma en otyeko yubu i kare me higni 46 ma ocake i cawa me agiki i 1798, ki otum higni 46 lacen i October 22, 1844.
Pe un ingeyo ni un obedo ot pa Lubanga, ki ni Laro pa Lubanga tye i wieu? Ka dano mo loke ot pa Lubanga ma peka, Lubanga obi oyiko ne; pien ot pa Lubanga en maleng, ma ot pa Lubanga eni obedo un. 1 Korint 3:16-17.
I ceng 22 me October, 1844, kakare calo neno me “appearance”, Habakkuk ogamo ni Rwot tye i Tem maleng pa En. Tem ma kinyiko woko kacel ki kicwal i piny pi mwaka 2520, En oyubu odoco ne i mwaka 46.
I waco bot en ni, “Eyo ma Lubanga, Rwot pa lweny weng, owaco ni: Nen dichuo ma nyinge ‘Yok’; obi yaro ki i kabedo ne, ci obi yubu ot pa Lubanga. En keken obi yubu ot pa Lubanga; ci obi rwate lagwok, ci obi bedo ki i kom rwot ne ka olongo; ci en obi bedo lati ki i kom rwot ne; ci tami me kuc obed ikin gi aryo. Kutu pa rwot obed pi Helem, ki Tobija, ki Jedaia, ki Hen, nyathi pa Zephaniah, pi paro i ot pa Lubanga. Jogi ma i aboro bi bino ki bi yubu i ot pa Lubanga, ci ibino ngeno ni Lubanga, Rwot pa lweny weng, ocwalo an botu. Ci man obino time, ka un winyo maber dwon pa Lubanga wuu.” Zekariya 6:12-15.
I Yohana 2:20, ka dong Kirisito okweyo Hekalu, ma, ki yore pa Sister White, obedo otimo calo ma kiwaco i Malaki gony adek, macalo bene i October 22, 1844, Lami pa Lonyo obino pire tek i Hekalu pa En.
Yesu odwoko gi, owaco botgi ni, "Bal tember man, ci an abi dok yubo ne i nino 3." Ci jo Yahudi owaco ni, "Onongo tember man tye ka yubo i mwaka 46; in ibino dok yubo ne i nino 3?" Ento en owaco pi tember pa ringone. Yohana 2:19-20.
Calo ma Malaki 3 okwaco, Kristo i tin piny odonyo i ot pa En ka En oyweyo ot pa Lubanga i acaki me tic pa En, i Yohana 2, ma onongo obedo rwom pa October 22, 1844. Yweyo ot pa Lubanga ma Kristo otimo i Yohana 2, kacel ki October 22, 1844, gin obedo tyeko waci pa Malaki 3. I Yohana 2:20, kimino wa ngec ni ot me dano kityeko yiko i mwaka 46, ento ot me kit pa Lubanga kityeko miyo malo i ceng adek. Ot me dano dok “ot ma maler” pa Habakuku keken ka kit pa Lubanga i tin piny odonyo iyie, calo ma otime i October 22, 1844; pien ka kit pa Lubanga orwate ki dano, pe timo richo. Neno me yii aryo madit pa Shinar nyutu ada atir ni dano ka orwate ki kit pa Lubanga pe timo richo.
Wa bimedo ki paro pa wa ikom ves 40 me chapta 11 me Daniel i atikol ma i anyim.
Un bene, calo got ma tye ngima, ubedo ot me cwiny, latic pa Lubanga ma maleng, pi miyo rwate me cwiny, ma rom ki Lubanga, ki kom Yesu Kiristo.