Daniel 11:40 obedo acel ikin lok me coc ma dwong tutwal i Lok pa Lubanga, kede Daniel 8:14 bende obedo kamalo. Daniel 11:40 nyutore ki Lac Hiddekel, kede Daniel 8:14 nyutore ki Lac Ulai.
Lok me coc 40 cako ki lok, ‘ki i cawa pa agiki,’ ma nyutu maber ni cako pa coc obedo 1798. Lok 51 me coc kicweyo iyegi i 1989, ka kigamo ni gityeko nyutu odongi‑piny pa Bung me Soviet Union i cawa en. Lok 51 eni ma i coc gitito cawa pa agiki i 1798, ka ci dok gitito cawa pa agiki mukene i 1989. Alpha ki Omega oketo nying Mare i coc pi dano weng ma tye ki cwiny me neno ki winyo. Cawa pa agiki me wot pa lakica ma acel kede ma adek obedo tito i coc acel eni.
Vaci ma odonyo anyim nyutu kare ma Paapasi, ma kiketo calo Rwot me North, ocwako United States, ma kiketo calo Piny ma lamal, i cik me Sunday ma bino cok i United States. Ka kamal, ento ka lok me vaci 40 nyutu “caa me agiki” i 1798 calo cako, kede “caa me agiki” i 1989 calo tyeko, adwong en ni gin matime me porofetik ma kiketo calo i vaci 40 pe otum nyo dok i vaci 41, ka Rwot me North ocwako Piny ma lamal. Man nyutu ni gin matime, aa ki opoto woko pa Soviet Union i 1989, nyo i cik me Sunday ma bino cok i vaci 41, kiketo calo gin matime pa United States aa ki kare pa Pa-ritiidenti Ronald Reagan nyo i cik me Sunday ma bino cok. Gin matime meno tye ki ceng 11 me September, 2001, ka cwako anyim nyo i cawa pa goro-piny madit me Revelation chapta 11.
Ka gere man onongo giyabu woko i acaki, giyaro tam ma gonyo ikome atir ni, “lok pa Pippenger ma owaco ni gere man nyutu gin matime con kacako ki 1798 oko i Cik me Sunday, obedo lok ma pe rwate; pien gere i Bibul pe i kare mo keken ginyutu kare ma dit tutwal pa gin matime con cal kamano.” Wa pe onongo waparo lok me ka tye gengo i kare ma twero bedo iye i gere acel keken, ento i cawa matidi wa opoyo piny ni Revelation pot buk apar adek, cing apar acel, nyutu gin matime con kacel adada; kadong timo kamano i cing acel keken. Gin matime con pa “beast” me piny ocako i 1798, kadong waco pa “beast” me piny calo “dragon” obi tyeko piny ikare me “Cik me Sunday” ma bino cokcoki.
Kare ma Papacy, ma kityeko kwanyo woko twero ne, kityeko rone me weko yubu, Yohana oneno twero manyen ma obuto, me dwogo dwon pa darakon, ki cano anyim tic acel ma kica ki ma kwero Nying Lubanga. Twero man, ma dong en agiki me lwenyo bot Kanisa ki cik pa Lubanga, kityeko yaro ne ki calo lwor ma tye ki ring’o calo pa nyare die. Signs of the Times, November 1, 1899.
Ka ngat myero obed marwak ki yore me tic, ves 40 cwalo ngec pa kit ma otime cok ki mwaka 1798 nyaka i ves 41; ci i ves 41 kityeko nyutu cik me Sande, ento pe calo ves acel keken i Revelation chapta 13, pien adwogi me ves 40 tye matidi mo, pien cik me Sande tye i ves ma lubo pire, ento i Revelation chapta 13, kit ma cok ki 1798 nyaka i cik me Sande tye i ves acel keken. Sister White owaco botwa ni “rek acel me poropheti” ma tye i Buk me Daniel, kicako dok i Buk me Revelation, ci Revelation chapta 13, ves 11, yot rwate maber i wii ves 40, ka i yero nywako yore me tic me “rek i tung rek.”
Ka i tiyo ki cik me 'rek i wie rek', i neno ni kit ma rek 40 nyuto pa le me lobo me Akwaco 13 (United States), ma gi cwalo calo 'kareti, bote ki jo ma ocot i faras', o loko ki bedo le ma calo lam ki cuge aryo i 1798, odok le ma waco calo dragoni i cawa me 'cik me Ceng' ma obino cok; i bene i neno ni le ma calo lam tye ki cuge aryo.
Ves 40, bene nyutu mwaka 70 ma me alama ka randi pa Tire ki juko ne woko, pien mwaka 70 ma me alama tye calo nino pa rwot acel, kede rwot obedo piny pa rwot. Ki keto i kom ves 40, kede rek me Buk me Nyutu (Revelation) Kapita 13, piny me porofesi me Baibul ma oloch i mwaka 70 ma me alama i Buk pa Isaya Kapita 23, en lewi me piny, ma tye ki twol aryo me twero. Lewi me piny ocako ki twol aryo me twero ma nyutu calo Ripablikanizim kacel ki Protestantizim, ento ka lok me gin ma otime i ves 40 dong oceto irwate ki pongone i ves 41, ci twero aryo me porofesi ne kityeko yero gi calo 'laa' (twero me tic me cente), kacel ki 'gari me lweny ki jofarasi' (twero me lweny).
I kare me omwaka 70 me alamaro me Yesaya chapta 23, dako luch pa Tiro, ma i vesi 40 obedo Rwot me tung cen, kityeko weko ne. Ento i agiki me omwaka 70 me alamaro, dok bitedo timo keca ki rwodi me piny, macalo kit ma otime i gin matime ma rwate bot golo woko Soviet Union, ka jo me gin matime weng gicwalo ni President Reagan oketo cobo me imung ki Antikristo me porofesi me Bibul pi miti me golo woko Soviet Union. I anyim 1989, Reagan dong ocako cobo me imung ma pe tye kakare ki “dano me richo”, konye jo me wer pa Nebukadnezzar ocako yubu wer ma dako luch ma kityeko weko ne ocako yabo. Tic me latic pa John Paul II ma i lobo weng ma pe obedo con, i gin matime kamano keken, obedo cako me “wer ki yang” ma omiyo “piny weng” “oluwo le ki gum”.
Nyim 40 bende nyutu lok me Adventism me Laodicea, ma ocako i 1798 calo Sardis; ci jo ma i Sardis ogamo light ma kiyabo woko, ci tic pa Philadelphia owuoko ki i Sardis. Ka tic pa Philadelphia obalo light me 1856, ci ki 1863 gi dwogo woko ki tic, gi obedo kric pa Laodicea. Kric eno ki keto wic ni Rwot obi apuko woko i dho pa en i nyim 41, ma en aye cik pa Sunday ma bino lacen. Nyim 40 pe keken nyutu lok me United States, ento bende nyutu lok me Adventism me Laodicea.
Adventism pa Laodicea kimiyo ne lacer pa Lok pa Lubanga me bedo kaketo ne ki teko ne, ci Govermen me United States kimiyo ne lacer pa Cik Madwong pa United States me bedo kaketo ne ki teko ne. Gi aryo gicako i porofeci calo luny i 1798, ci i cok me mwaka 70 ma i kit cal, luny pa Republican ma okwalo adwogi ki luny pa Protestant ma okwalo adwogi gibiro rwate odoko luny acel, ki obi waco calo dragoni.
Tweye aryo me virese apar angwen obedo gavumenti ki kanisa ma kiyero, ma gilonye rek aryo me poropesí ma woto kacel, pien gi lonyi calo tweye aryo i wi cwinyo acel. Ka cwinyo woto, tweye aryo bene woto, ki timo mano i gin matime acel me poropesí. Tweyo me Protestantisimu tye ki kit me poropesí ma odog aryo ma gilonye gi Laodicea ki Philadelphia. Tweyo me Repubulikanisimu bende tye ki kit me poropesí ma odog aryo, ma gilonye gi dul me politiki me Republikani ki Demokiratiki. Nyutu ma aryo i kit odog aryo pa tweyo keken oyaro agiki ki orweyo malo, kacoke ki Daniel lacit aboro.
Ka dong acwalo malo wanga, ki aneno; nen, i anyim kume otye dyec dichwo ma tye ki tung aryo; ki tung aryo ne tye malac; ento tung acel ne tye maloyo tung mapat, ki tung ma maloyo obino agiki.
Kit ma aryo me rwede keken nyutore i rek pa Kristo ki jo-Sadukai ki jo-Farisai; i rwede pa Republican, mano rwate ki liberalism (pro-slavery, demokrasi, woke-ism ki globalism), ki konservatism (anti-slavery, Constitutional republic, traditionalists, MAGA). Kit ma aryo me rwede pa Protestanti rwate ki Filadelfia ki Laodikea. Pe tye rwate maber atir i yabu pa rwede aryo i cal ma aryo, pien liberalism ma progressive onyo MAGA-ism ma konservativ pe obedo i tung ma tye kakare i kom adwogi me Sunday law, pien jo-Farisai ki jo-Sadukai odok kacel i Cross; ento i Sunday law ma dong bino macok keken, ma cross onongo obedo calone, Laodikea opuk woko ki iye pa Rwot, ki rwede pa Filadelfia dong kiyaro malo calo bendera. Kadi bene, kit ma aryo me rwede aryo nyutore ki kewongo me teologi ma i bot jo-Farisai ki jo-Sadukai, ki lami bot jo-pagani (Paulo), i gin matime pa Kristo, con en ne Farisai pa Farisai.
Yore me tic pa kot me agiki, ma tye ‘rek i wii rek’, yubu lero madit i vers 40 ka gi keto ne. Lakitabo me Revelation chapta 2 tung ii 18 weng rwate ki vers 40. Lok me lami pa malaya pa Tyre i chapta 23 me Isaiah bende rwate ki vers 40. Kakare, tye lok mapatpat mapol ma myero kitero gi i wii vers 40; ento keto i tic me ‘rek i wii rek’ ma ping loyo weng pa vers 40 en vers 40 keken.
I rek 40, kare me agiki me 1798 ki kare me agiki me 1989, dong giketo piny weng. Man ywayo lakarat me poropheti me keto kare me agiki me 1798 i wi kare me agiki me 1989. Ka mano otimo, kit ma otime i rek 40 omiyo rek aryo, ma keken gicako i 1798, ki gimedo nyaka cik me Sunday ma tye ka bino macek, me rek 41. Rek ma ocako i 1798 nyutu kwena ma iye pa jo pa Lubanga me kare me agiki, ki rek ma ocako i 1989 nyutu kwena ma i woko pa jo pa Lubanga me kare me agiki i kit ma otime kon acel keken. Omio rek 40 bene tye ki alama, i iye keken, ma nyutu rwom acel me poropheti ma iye ki ma i woko pa kanisa 7 ki seals 7 i Book me Revelation. Gin man me poropheti bene nyutu i rek acel keken, ma tye ki lok 51!
Jo Millerite gineno ni kanisa abicel ki muhuri abicel tye ki lok me iye-ki-woko; ento gi gineno keken ni opuk abicel bende giyiko rek adek me lok ma adier, ma obedo but acel me lok me kare ma kinyuto ki kanisa abicel ki muhuri abicel. Opuk-gi obedo, kaka Miller owaco, “kec mapire tek” ma kicwalo bot Roma. Jo Millerite gineno maber ni kec pa Lubanga ma opuk abicel giyiko tye gi rwate ki lok me kare me kanisa abicel, ki lok me kare ma maco tutwal me muhuri abicel.
I rek 40 tye lok pa gin ma otime i 11 September 2001, kede i rek 40 rek me poropheti pa opuk abiro bene dong rwate. Malaika ma acel obino i 1798 me bayo ni yabo pa yubu bi cako i 1844. Yubu meno kityeko poko ne i but aryo: yubu me penyo, ki yubu me timo gin ma kityubo. Lok me rek 40 obedo lok me yubu me penyo, kede lok me rek 41 dok anyim nyaka ka Mikael ocung, ki ka kec abiro me agiki kigolo gi piny, en aye lok me yubu me timo gin ma kityubo.
Kobo ma kitimo cako ka Amerika waco calo oyoo madit.
"Tung ma calo nyathi-dyel ki dwol pa joka me cal eni nyutu bot ribo madwong i kin loke ma piny ma eni nyutu cwalo ki tice ma piny en tye timo. ‘Dwolo’ pa piny en tice pa jo me tero cik ki jo me kom. Kun timo kamano, bineno nyutu ni yore me twero ki kuc ma gitero calo kud pa yore me tic pa gi, pe tye atir. Lok me poro ma waco ni bino waco ‘calo joka’ ki ‘bino timo gi twero weng pa lewic me acel’ nyutu atir atir med-gi pa rwom me cwiny me pe yie ki yubu ma onongo onyutu ne iye piny ma cal pa joka ki lewic ma calo lepaad. Ki lok ma waco ni lewic ma tung aryo ‘omiyo piny ki joche ma bedo iye wor lewic me acel’ nyutu ni twero pa piny eni bino kitiyo kwede me miyo jo rito cik mo ma obedo tic me woro Paapasi." The Great Controversy, 443.
Ka United States “waco,” kacel ki yiko cik me Sande ma tye ka bino manok, “dwon me aryo” me i Revelation chapta 18 “waco,” kunyo kwaco lacoo ki dako woko ki i Babylon.
An onongo awinyo dwon mukene ki polo, ma owaco ni, Wot woko ki iye, jo ami, wek pe ubede kacel ki richo ne, ka wek pe uyudo ki bal ne. Pien richo ne oromo i polo, ka Lubanga oparo tim marac ne. Dwogi ne calo en odwogo botu, ka med iye ariyo calo kit tic ne: i tyupa ma en opongo, opongi iye ariyo. Revelation 18:4-6.
I verse 41, ka United States o waco, gin ma pud tye i yore adek me Babilon me kare manin kikwayo gi woko ka “dwol aryo” me Revelation chapta 18 o waco. Gin ma kun kikwayo gi woko, ki nyutu gi i verse 41 calo “Edom, Moab ki ladit pa nyithin me Ammon.” I verse en, gin ma ki nyutu gi i cal adek me Babilon me kare manin, gi ladriki woko ki lwete pa king of the north (the papacy). Leb Ebulani “escape” nyutu “ladriki woko,” ki nining ma i iye tye ni golo woko eni otimore ki but gin mo ma con dong onongo otyeko gwoko gi i captivity.
En bende bi donyo i piny ma maler, ki en bi loyo piny mapol: ento magi bi yweyo ki lwete ne, paka Edom, ki Moab, ki gin ma madit i kin nyith me Ammon. En bende bi yalo lwete i wii piny mapol: ki piny me Ijipt pe bi yweyo. Daniel 11:41, 42.
I coc 42, Upapa (rwot pa tung cen), opogo mung me piny ma adek ka omako Misiri, ma obedo cal pa Dul me Kacel me Lobo, macalo i cawa me nywol pa Herod, ka oyek cwiny bot dansi me bwola pa Salome (Amerika ma Kacel), nyare pa Herodias (Upapa). Man yaro cawa ma Dul me Kacel me Lobo ("rwot apar" me Revelation 17), gigamo me mino kom pa gi bot "beast" pi cawa acel. Cawa acel en aye cawa me Revelation 11 me "goro piny madit", kacel ki "cawa" ma rweny pa Babulon kikobo i keca. I coc 42, Misiri (Dul me Kacel me Lobo), "pe bino kwec woko."
Lok me Leb Ebrania ma gityeko dwoko calo “wut woko” i vesi 42, macok ki lok me Leb Ebrania i vesi 41. I vesi 42, lok “wut woko” nyutu “pe nonge ogwoko”; ento vesi 41 tye ka nyutu kare ma, kane mapwod pe onongo obino cok cik me Sande, gin gityeko mako cing kede Papasi, cene giwut woko macalo ka gin lwal. Mapwod pe i cawa me bal pa cik me Sande, gin ma tye i rwom pa Babulon me kombedi gityeko yeo paro me Satani ni Sande obedo ceng me woro pa Lubanga. Ka “tig pa le” kityeko miyo te ki cik, dano twero yeo ne pi cwiny mo keken, onyo yie adier ni en kamano. Yie ne obedo nongo tig i ngol, ento yeo ne keken obedo nongo tig i cing.
Jogi ma gicopo woko ki cing pa Papasi i kare me Cik me Ceng Ayeero, giyabo paro me Setaani ma waco ni ceng me ayero pa Lubanga obedo ceng pa ceng, i kare atir keken ma United States ki United Nations tye ka keto cing ka cing ki mona me kobo pa Roma, tego pa Papa, Rwot pa Bor Cen.
Jo Protestanti pa Amerika gibedo ma i tung me acaki i kwanyo lwete gi ki woko i kabedo ma mabor maber me nywako lwete pa Spiritualism; gibicobo bur me camo lwete ki teko pa Roma; i bot teko pa kube man ma acelgi adek, piny man bi lubo yore pa Roma i diro i wii twero pa cwiny.
Tye rwate madit ni wa miyo cawa me yik kit pa gwen abicel pa agiki pa Daniel apar acel, kun wa mede anyim i paro pa gwen me piero angwen. Rwot me North, ma en Rome me kare ma kombedi, ogello bar pa lobo adek pi obed kitek i kom me lobo. Rome me Pagan ogello bar pa lobo adek; Rome pa Papa bene otimo kamano; kacel ki mano, Rome me kare ma kombedi ogello Rwot me South (Soviet Union ma con) i gwen me piero angwen, ci dong ogello piny maler (United States) i gwen me piero angwen acel, ci dong Misri (United Nations) i gwen me piero angwen aryo ki piero angwen adik.
Ento, calo lok ma wacwoko con pa Sista White nyute atir, United States oromo cing kacel ki Papacy ki United Nations i cawa acel keken. Rwom pa adek pa Dragon, Beast, ki laneno marac tyeko otum i Cik me Ceng Lacam ma pud tye ka bino oyot, kadi bedi i Daniel rwom 11, coc 41 paka 43 ginyuto mi loyo ma time i cawa acel keken ki tito kore-kore. Tito ma kityeko yaro kiketo calo wot pa gin matime, ento weng gi tyeko otum i Cik me Ceng Lacam ma pud tye ka bino oyot.
I kare meno, “dwol me aryo” me Revelation 18 “owaco” i kabedo keken ma United States “owaco”. Lubanga owaco i kabedo ci i kare ma Setan owaco. I verse 44, ngec ma bino ki bot wang ceng kacel ki bot bor ogoyo cwinya pa Rwot me bor, ci kwalo remo pa Papa ma me agiki kacako. Verse 44, macalo keken verse 42 ki 43, cako i verse 41, ka malaika ma tek me Revelation 18 cako kwaco kwer pa en mapat me aa ki Babilon.
Ngec ma omiyo en aye ngec ma nyutu ni Islam me ‘woe’ ma adek obedo gin ma En otiyo kwede me kwero, ki nyutu bende cobo me bal pa lura me Babilon. Islam nyutu calo ‘ngec ma aa ki i East’, ki Paapasi (Rwot me ‘North’ ma pe atir) nyutu calo ‘ngec ma aa ki i North’. Daniel 11:40 nyutu kwero me yenyo, ki 11:41–45 nyutu kwero me timo.
Wa bi medo poyo wa ikom rek apar angwen me chap apar acel me Daniel i coc ma bino.
I kare acel, ka an obedo i New York City, i cawa, onongo kikwayo an me neno ot ma onongo gitye koyo lawir ki lawir, onongo gitye dong malo bot polo. Ot magi onongo gikwanyo kwer ni pe mac twero bolo gi, ki onongo giyubo gi pi miyo ducu bot lawigi kacel ki jo mayubogi. Malo kede malo ot magi onongo gimedo malo, ci i iye onongo gitiye kwede jami me yubo ma otum loyo weng. Jo ma ot magi obedo gi pe onongo gibuto penyo i cwinygi ni, “Wa twero nining me miyo ducu bot Lubanga i kit maber loyo?” Rwot pe onongo obedo i paro-gi.
Aparo ni: ‘O, ka jogi ma i kit man gicako keto lonyo gi onongo romo neno wotgi calo ka Lubanga neno! Gibedo giyubo ot ma ber tutwal mapol, ento i wang Rwot pa lobo weng, tamogi ki yikogi obedo apuk tutwal. Pe gitye ka tute ki twero weng pa cwiny ki wi me nongo kit me miyo Lubanga dwong. Gityeko woko neno man, tic ma acel pa dano.’
Ka gityeko cako keto ot ma lamal-lamal, won-otgi gudo kidi ki cwinypidi ma loyo, pien gi tye ki cente me tic me miny cwinya gi keken, ki me cako nyinyi i cwiny pa jo ma tye oko-gi. Cente mapol ma gicoyo kany giononge ki kit me kobo kwer marac, ki me opoto dano lwal. Gi wiyi pe ni i polo ki gwoko rekod pa tic me cente mo keken; tic mo keken ma pe atir, tito mo keken ma obedo bwola, kany ki coyo iye. Cawa tye kabino ma, i bwola gi ki cwinypidi gi, dano bipoko tung mo ma Rwot pe bi yee gi oyabo maloyo, ci gibinongo ni paciens pa Yehova tye ki rwom.
Gin ma malubo odonyo anyim i wang an en alaaram me mac. Dano neno ot madongo ma gi tami ni mac pe romo donyo i gi, gi waco ni, ‘Gin ki kuc opong weng.’ Ento ot man gi giko pye ki mac calo kitye ki piic. Enjini me mac pe romo timo gin mo keken me gengo goro. Latic me mac pe gi twero me tiyo kwede enjini man.
Kimiyo an ngec ni, ka cawa pa Rwot obino, ka pe obedo yubo mo ocako i cwiny pa jo ma mito dwong ki mito bedo malo loyo, jo binongo ni cing ma con obedo tek me gwoko kwo obi bedo tek me obalo. Twero mo me piny pe twero gengo cing pa Lubanga. Pe tye jami mo me yiko gang ma romo gwoko gi ki obalo, ka cawa ma Lubanga otito obino me cwalo kom i jo pi pe yaro Cik pa En ki pi mito dwong pa keni keni.
Pe tye jo mapol, kadi i tung jo me kwano kacel ki ladit me lobo, ma ngene maber kaka ma omiyo kit pa lobo dano ma kombedi obedo kamano. Jogi ma tye i twero me loyo gamente pe romo yubu peko pa poko kica pa cwiny, duk, labwor ma pire tek, ki bal me kica ma tye dok oywoto. Gitye ka temo matek, pe ki ber, me keto tic pa cente i twol ma pire tek. Ka dano gibedo winyo mapol pwony pa lok pa Lubanga, gubinongo adwogi me peko ma cogo wii gi.
Coc pa Lubanga tito kit pa lobo ma pud pe obino dwogo pa aryo pa Kristo. I kom jo ma ki kwanyo ki cwako goro marac ka gitye ka cogo lony madwong, kiketo i coc ni: “Wun otyeko cogo lony pi ceng me agiki. Nen, coop pa jo lutic ma gicobo i puru mamegi, ma gityeko gengo ne ki yubu mamegi, tye ka kwayo; kendo dwone pa jo ma gicobo otyeko donyo i winye pa Rwot me lwak. Wun otyeko bedo i lamero i piny, kendo otyeko bedo nono; wun otyeko yik cwinye mamegi, calo i nino me cwic. Wun otyeko cwalo apo ikom ngat maleng, kendo otyeko golo ne; ento pe orib bot wun.” Yakobo 5:3-6.
Ento ngat mane okwano ngec me ciko ma ki miyo ki aloka pa cawa ma tye ka poko-gi oyot-oyot? Ngo ma kobo i poyo wii pa jo piny? Lokruok mane neno i kit bedo gi obedo ngo? Pe mapol maloyo ma ne ki neno i kit bedo pa jo me piny pa Noa. Ki cuke i tic me piny ki i mere me piny, jo ma obedo con i kare mapir ki pi madit “pe gi ngeyo nyaka pi madit obino, ocoyo gi weng.” Matayo 24:39. Gi tye ki ngec me ciko ma ki cwayo ki Polo, ento gi kwero winyo. Kede tin, piny, ma giyaro dwon me ciko pa Lubanga weng, tye ka turo oyot i bal pa matwal.
Cwiny pa piny dong otang ki tipu pa lweny. Porofesi i chapta apar acel pa Daniel dong aa macok ki giko ne weng. I cawa matidi, gin ma peko ma kityeko waco iye i porofesi bitime.
Testimoni bot Kanisa, voluumu 9, pot buk 11.