Tyeng me pyer angwen i Daniel cura me apar wi acel cakere i kare me agiki, ento tyeng meno nyutu kare aryo me agiki, pi meno weko lakwan lok me adwarpiny romo keto kare me agiki me acel me rwate ki kare me agiki me aryo. Ka kitiyo ki tyeng meno i kit man, rek me lok mukato me jo Millerite ame ocakere i mwaka 1798 woto i rek ame rom ki rek me lok mukato me United States i mwaka 1989. Rekke aryo-ni nyutu rek me tung me Protestant me ada ki rek me tung me Republican me lee me lobo ame tye i Niyabo cura me apar wi adek. Rekke aryo ducu cakere i kare me agiki i mwaka 1798, kadong kare me agiki i mwaka 1989 tye keken me medo i kome ki miyo caden me aryo i kom lanyut me yo me ada ame kigonyo kido megi i tyeng meno.
Dul pa malaika me adek otuno i nino 22 me dwe me apar, 1844, ento kiketo en cen pi ajemo me mwaka abiro, me cakere i 1856 wa i 1863. Tuno pa malaika me adek dok otime i nino 11 me dwe me abungwen, 2001. Mwaka 1863 kinyuto con ki keto kambi me acel pa Israel macon i Kadesh kede ajemo pa lurot lobo apar, kede nino 11 me dwe me abungwen, 2001, kinyuto con ki keto kambi me agiki pa Israel macon i Kadesh kede ajemo pa Moses. Ajemo me mwaka 1863 onyuto ajemo me acel i Kadesh, ma okelo ngolkop me to i tim. Ajemo me nino 11 me dwe me abungwen, 2001, onyuto ajemo me agiki i Kadesh, ma okelo to pa lutela me Adventism me Laodicea.
Woto piny pa malaika i nino 11 me Agosti, 1840, ma oyubo muvimenti me 1840 dok cen i 1844, muvimenti ma Sista White owaco ni obedo nyutu ma lamal pa twero pa Lubanga, oketo cal pa nino 11 me Septemba, 2001, kacel oyaro nyutu ma lamal pa twero pa Lubanga.
“Lacar ma rwate i yabo kwena pa lacar ma adek myero ocweco piny weng ki lamal pa iye. Tic ma ngolo piny weng kede teko ma pe gityeko neno con kiwaco con kany. Lwak me Advent me 1840-44 obedo neno ma lamal pa teko pa Lubanga; kwena pa lacar ma acel otyeko kelo ne i kabedo weng me misiyoni i piny weng, ci i piny mapat obedo tami madwong loyo me woro ma pe kinongo ne i piny mo keken coki ki Reformation me cawa apar abicel; ento gin man obiro loyo gi ki lwak ma tek i kite me nyiang agiki pa lacar ma adek.” Lweny Madwong, 611.
Bino me acel pa malaika me adek i 22 i dwe me apar, 1844 (Kadesh me acel), obedo pi tyeko tic; ento jo pa Lubanga gi yero rwot manyen ki dwogo i Misri. I 1863, gi dong “keto odoco Jeriko”, ento pe gi kato i tic pa Lubanga me golo piny ogaa me Jeriko. Ka mano, omoko gi kwer me tho i dungu.
Joshua ogamo-gi laya i cawa meno, owaco ni, “Kwer obed i dano ma i wang Rwot Lubanga, ma obino cako yubo poto me Jeriko; obi keto dul pa en ki wod madit pa en, ki wod matin pa en obi keto bii pa en.” Joshua 6:26.
Macalo ki Isirayel me con i Kadesh me acel, ma gi okwero lok pa Josua ki Kaleb, bur pa Isirayel me kombedi i Kadesh me acel (1863) okelo botgi lamo marac pa Josua. Ka Malaika me adek odwogo i 11 me September, 2001 (Kadesh me agiki), tic me agiki me aa i anyim me Lubanga oguro piny Jeriko ki olok pa Jeriko ocako.
Nino 22 me Oktoba, 1844, nyuto bino pa malaika me adek, dok i kit meno nyuto bino me cik me Ceng Cabit ma cok bino i nino me agiki. Mwaka 1863 nyuto agiki me kare me atem pa malaika me adek ma ocakke i nino 22 me Oktoba, 1844. Pi meno, mwaka 1863 obedo lanyut me cik me Ceng Cabit ma cok bino, pien Yecu kare ducu tiyo ki acaki me nyuto agiki. I mwaka 1863, lobo opokke i dul aryo, dok kit meno bene, i kare me cik me Ceng Cabit, dul aryo bino nen.
Kare me atema pa malaika me adek i lok mukato pa jo Millerite ocakke i mwaka 1844 dok otum i mwaka 1863, dok acakkine ki agikkine ducu gunyuto cik me Ceng Baraja me nino me agiki. I lok mukato ma tye i kin acakki (1844) ki agiki (1863), tye jemo pa dul me Millerite (1856). Dong kare meno tye ki coc me cing me “Ada.” Dwogo i Kadesh me tyen me aryo i nino 11 me dwe me abungwen me mwaka 2001 nyuto acakki me yo me atema pa malaika me adek, ma bitum i kare me cik me Ceng Baraja ma cok bino, macalo ma mwaka 1863 obedo ranyut ne.
Cak ki cik pa Sunday eno nyo i giko kare me temo pa dano, Jeriko ki ogweng pa en bikwanyo piny, i rwate kwede keto me hukumu ikom dako malaya pa Babulon ma kityeko yaro i histori eno. Ayaa 40 cako i 1798, ki giko i cik pa Sunday ma tye ka bino cok i Ayaa 41. Kare me agiki i 1798 yaro rek me iye pa kanisa pa Lubanga, cako ki Milerait pa movimenti pa laka ma acel nyo i movimenti pa laka ma adek ki 144,000. Weng i aya acel keken.
Lweny i kin rwot me tung acam ki rwot me tung acuc, ma ocake ki yito pa rwot me tung acuc i twero i mwaka 1798, otum i mwaka 1989, i kare ma ribbe i kin ker me abic ki ker me abicel me lok adwar me Baibul oloyo rwot me tung acuc. Jo ma lubo Miller guneno lweny pa rwot me tung acam ki rwot me tung acuc ma ocake i mwaka 1798 ni en lweny i kom Roma, ma guneno ni en twero aryo keken ma kelo balle, me woro lubange ki me loc pa Papa. I kare ma lweny otum i mwaka 1989, twero adek ducu ma kelo balle gubedo iye, ki man onyuto acakki me cal me lok adwar ma nyuto twero adek meno ka telo lobo naka i Armageddon, ma kinyuto ki kabedo i lobo i tyeng me pyer angwen wie abic me Daniel dul me apar wie acel.
Tyeng me pyer angwen nio wa me pyer angwen wiye abic nyuto kit ame teko adek tiyo kwede i lok me adwar me kelo agiki pa Papa i kin name ki got maleng me deyo. Ka oniang iye atir, lok me gin ame okato angec ame onyuto i lok me adwar i tyeng me pyer angwen wiye acel mako tyeng me pyer angwen wiye acel nio wa me pyer angwen wiye angwen.
Pi meno, cakke i kare me agikki i mwaka 1989, kacel ki caden me aryo me mwaka 1798, kun nyuto acakki ki agikki me lweny i kin rwot me tuŋ acuc ki rwot me tuŋ acam, tyeng me pyer aŋwen wiye acel nio wa i tyeng me pyer aŋwen wiye aŋwen nyuto ribbe me dul adek me loc pa Papa a ajemere me to ocaŋ, eka tyeng me pyer aŋwen wiye abic aye ka a en oo i agikki mere. Ka gineno tyeng magi ki yo man, gin nyuto lok me gin a otimme i oko me kanica pa Obaŋa, kite a wat a tye i kin laket abiro ki kanica abiro i buk me Niyabo bene nyuto kwede.
Rek pa mukato me janabi ma ki nyutu kwede 1798, pire kene nyutu hukumu me nongo ngec; kede rek ma cako i kabedo acel i 1989, pire kene nyutu hukumu me timo cik. 1798, pire kene, nyutu tic pa lakwena ma yubo yo pi Lakwena pa Singruok, kede 1989, pire kene, nyutu tic pa Lakwena pa Elija.
Cakere i mwaka 1798, i kare ame kigonyo buk pa Daniel, ngec wa omedde i kom gin akato ame odwarpiny okobo pire con, ame i iye Kricito telo dano Mere me donyo i wat me gicikke ame miyo kit me bedo Obanga kede kit me bedo dano ribbe pi naka. Gicikke me nino me agiki meno kinyuto wang mapol i Coc Acil.
Nen, kare bino, owaco Rwot, ni abi timo kica manyen ki ot pa Isirael, ki ot pa Yuda: pe calo kica ma atimo ki luna megi i nino ma agamo gi ki lweta me acwalo gi woko ki piny pa Misri; ma kica na gi obalo, ka an obedo laco i botgi, owaco Rwot. Ento mano obedo kica ma abi timo ki ot pa Isirael: Bang nino meno, owaco Rwot, abi keto cik na i iye gi, abicoyo ne i pwon gi; ki abi bed Lubanga pa gi, gin obedo jo na. Ki pe dong gibi kwane ngat mo lare ne, ki ngat mo owad ne, waco, ‘Nge Rwot’; pien gin weng bangeyo an, matidi ki madwong, owaco Rwot; pien abi weko lok marac megi, ki richo megi pe abi paru doki. Jeremia 31:31-34.
Lunabi weng tye ka nyutu “nino me agiki,” kede i loka pa lunabi nyig coc “nino me agiki” nyutu kare me bura. Malaika me acel obino i 1798, i kare me agiki, me cwal ngec ni yabo pa bura obino cako i 1844, ma bene obedo bino pa “nino me agiki.” “Nino me agiki” gin “nino” pa Jeremia ma bi bino, ka Lubanga “obi weko” “kwergi” ki “pe dong obi paro” richo pa jo me en. Tic meno kityeko ki Kristo, calo Jadolo Madit, i nino me gonyo ma antitipiko, i “nino me agiki.”
Ka Adventism me Millerite onongo mede ki gen me wot i lero ma tye ka medo pa malaika me adek ma obino i ceng 22 me October, 1844, onongo gi dong tye i ganggi ma pe otum ki Yesu. Man aye ma Jeremiah tye ka tami ka owaco ni, "bang ceng gino." "Ceng gino" aye kare me poropeta ma okelo i 1844 ki otyeko i 1844. Gin aye "ceng" ma Daniel, chapta apar aryo, owaco kwede.
Ento wot i yoo pa in nyo agiki obino; pien ibi bedo i kuc, kede ibi bedo i kabedo pa in i agiki pa nino. Daniel 12:13.
I agiki me cawa, onyo macalo Jeremaya owaco ni, ‘ka cawa magi otyeko,’ Kristo onongo ocimo me keto cik ne i wang kom pa jo ne ki goyo coc me cik ne i cwinya gi. Wang kom obedo kit ma piny, ma Paulo lwongo ne ‘ring’; ento cwinya obedo kit ma malo. Kica ne ogamo ni obimiyo jo ne paro manyen i kare me lok cwinya, kede kom manyen i Dwogo pa Kristo ma aryo. Dano otwoke ki Adamu, ma kicweyo iye i cal pa Lubanga, ki ma kicweyo ki kit ma malo kede kit ma piny. Kica pa Kristo obedo me yar woko dano weng i kitgi me aryo ki bot kwac pa tim marac.
I cawa agiki pa gin ma otime i piny man, kwer pa Lubanga ki jo ma gwoko cikke pa Lubanga bi dwogo manyen. ‘I cawa en abi timo kwer pi gi ki le pa bur, kede layeny pa polo, kede gin ma nyolo i piny; kede abi bobo rom ki okang, kede abi kwanyo lweny woko ki piny, kede abi miyo gi obed maber ki kuc. Kede abi tero in obedo cwaa pa an kare weng; ee, abi tero in obedo cwaa pa an i kakare, kede i kumi, kede i hera ma ber, kede i kica. Kadi pe, abi tero in obedo cwaa pa an i yie ma opong; kede in bi ngeyo Rwot.’
Kadong i cawa meno, Rwot owaco ni: abi winyo; abi winyo polo, ki polo bi winyo piny; piny bi winyo kalo, waini, ki myen; ki gi bi winyo Jezreel. Ki abi keto en pi an i piny; ki abi rwako kica bot ne ma pe okwako kica; ki abi waco bot gi ma pe gin jo na ni: un aye jo na; ki gi bi waco ni: in aye Jwok na. Hosea 2:14-23.
"'I cawa ne, . . . gin ma odonyo i Israeel, kede gin ma otyeko yaro ki i ot pa Jaakob, . . . bi cungo i Rwot, Maleng pa Israeel, i adwogi.' Aisaia 10:20. Ki bot 'piny weng, kede kaka weng, kede leb weng, kede jo weng' bino bedo gin ma bi dwoko lok ne ki cwinya mamal, 'Lworo Lubanga, kede miyi ye bot en; pien cawa pa kwac pa en o aa.' Gibineno weko woko cal weng me lamo ma kobo gi i piny man, kede 'bi lamo En ma ocweyo polo, kede piny, kede nam, kede cere me pi.' Bi wolo gi ki kobo weng weng, kede bi cungo i wang lobo calo cing ma nyutu kica pa Lubanga. Pien gi gwoko cik weng pa Lubanga, gibinongo ngene ki malaika kede ki dano calo gin ma 'gi gwoko cik pa Lubanga, kede yie pa Yesu.' Revelation 14:6-7, 12."
“Nen, cawa tye kabino, waco Rwot ni, ni ngat ma puro lobo obi loyo ngat ma kwanyo; ki jalolo gerepu obi loyo ngat ma yubo cim; ki got ma lamal bi kobo waini ma ber, ki gotcok weng bi yweywe. An abi dwogo doggi pa jo me Isra’el, ki gibi yubu poto ma gubur, ki gibi bedo iye; ki gibi pot yogo waini, ki gibi min waini me iye; gibi cwe ogor, ki gibicam piregi. An abi poyo gi i piny megi, ki pe dong gibiyweyo ki i piny megi ma amiyo gi, waco Rwot Lubanga mamegi. Amos 9:13-15.” Review and Herald, February 26, 1914.
Ka Jeremia waco ni “inge nino meno,” “nino” ma otelo anyim tic ma kinyuto ki bino pa Kristo atura i ot me woro pa En me lwokone obedo kare me lok me adwar ma otum i mwaka 1798 ki 1844. Agikki me nino me lok me adwar meno (kare) onyuto kare me mwaka pyer angwen wi abicel ma i iye Kristo ogero ot me woro pa jo me Millerite, ki ka En obino atura i nino 22 me dwe me apar, 1844, En onongo tye ka cobo lok ma tye i Malaki cura me adek, ma En bene ocobo ka olwoko ot me woro i acakki ki i agikki me ticce.
Ka oyweyo ot pa Lubanga ki jo me cayo kede jo me cato pa lobo, Yesu opango kit ticne me yweyo cwinya ki pwodru me richo,— ki dwaro pa lobo, ki dwaro me kene kene, ki yore marac, ma koko pwon. Malaki 3:1–3 kikwayo. The Desire of Ages, 161.
Dok “i nge nino mago,” Kricito onongo mito pwodho ot pa Obanga ame En onongo ogero, ame onyutu ticce me pwodho cwiny jo mere ki i roc pa bal, onyo, macalo Jeremia waco, coyo cikke i cwinygi kede i igi.
Pien ka otyeko nongo bal i gi, owaco: Nen, ceng obino, waco Rwot, i cawa ma abi timo laloc manyen kwede ot pa Israel ki ot pa Yuda; pe calo laloc ma atimo kwede kwaro gi i cawa ma akwano gi i lwete me dwogo gi woko ki piny pa Misri; pien pe gu mede i laloc amiya, kadi aboyo woko ki botgi, waco Rwot. Pien man en laloc ma abi timo kwede ot pa Israel inge cenggi meno, waco Rwot; abi keto cikke amiya i pocgi, kadi abi coyo gi i cwinye gi; kadi abi bedo Lubanga pa gi, kadi gin bende obed jo pa an. Hebrews 8:8-10.
Lok “cawa meno” obedo “agiki me cawa” pa Daniel, ma ogiko i 1798 ki 1844. Rek pa le me Protestant ma cako i 1798, i Daniel 11:40, tye keto dwong i rwom me lagam ma kiketo ki 144,000. Lok me Leb Ebru “lot” obedo kidi matidi ma gitiyo kwede me moko yubu pa ngat. Kigamo Daniel ni myero ocet oturo (i tho) nyo i kare me “agiki me cawa”, ka i 1844, diyo bicako, ki yubu pa Daniel bi moko.
Ento wot i yoo pa in nyo agiki obino; pien ibi bedo i kuc, kede ibi bedo i kabedo pa in i agiki pa nino. Daniel 12:13.
“Nino” me “agiki me nino” nyuto lok me adwarpiny ma mako kare, ma otum i mwaka 1844, pien inge kare-no kare me adwarpiny pe onongo bitye dok. Mwaka alip aryo ki mia adek, ma onongo obedo gin anena me mareh, ma tyen lokke obedo nen atura pa Kricito i ote maleng, otum i kare-no, ki mwaka alip aryo ki mia abic ki pyeraryo me akemo me agiki bene otum, kit acel ma nino me akemo me acel onongo otum kwede i kare me agiki i mwaka 1798. Lok ma ni “Inge nino mago,” ma Yeremia oloko iye, lacen Paulo oloko iye. Paulo loko i kom lok pa Yeremia ma ni “inge nino mago,” tyen aryo, pien Paulo pe tye ka lok i kom cikere ma onongo kibiketo “inge nino mago” keken, ento gin ma pire tek makato en aye ni en tye ka nyuto tic pa Kricito macalo Alamdog Madit.
Pien ki lamal acel keken, otyeko maber pi kare ducu jogi ma kikweyo maleng. Bende Roho Maleng bene omii wa ranyisi; pien i con ocako owaco ni, Man obedo rwate ma abi keto ki gi ikare meno oko, Rwot owaco ni, Abi keto cikke na i cwinya gi, ka i paro gi abi goyo gin coc; Ki richo gi ki balgi, dok pe abiparo. Kombedi, ka kikweyo gin man, dong pe tye lamal me richo dok. Kono, laremera, wa tye ki ngwec me donyo i kabedo maleng loyo ducu, ki rem pa Yesu, kun yo manyen ki ma tye kwo ma oyubu maleng pi wa, kun labut—en aye rwome pa en—, ka wa tye ki Lajol Madit i ot pa Lubanga. Hebrews 10:14-21.
Mwaki mia aryo ki pyer aryo ma kubo lok me adwar me gin anena me mareh pi nen pa Kricito ki lok me adwar me mwaki alip aryo ki mia abic ki pyer aryo me gin anena me chazon pi lok me gin mukato ma lok me adwar nyuto, ribo kacel, onyo kubo, acaki me kare aryo mago me lok me adwar ki kube me lanyut ma nyuto ribbe me kit pa dano ki kit pa Lubaŋa, ma en aye tic ma Kricito tyeko i lwoko ma time i kare me dul me malaika me adek, dok kelo cikere ma En timo ki jo alip mia acel ki pyer angwen ki angwen.
Gin anena me chazon, ma nyuto nyono ot pa Obanga piny, en gin anena me lwak dano ma bal onyono piny cakere i kare ma Adam ojemo i poto me Eden; gin anena man ki gin anena me marah, ma nyuto tic pa Kricito me dwoko ot pa Obanga i kite ma atir ki lwokone, gin aryo ducu ocobere i nino 22 me dwe me apar, mwaka 1844. Tye lok me adwar aryo i kom akemo pa Obanga, ma acelacel mako mwaka alip aryo ki mia abic ki pyer aryo, ma nyuto nyono mony ki kabedo maleng piny.
Poropesi aryo magi ginyutu pugu me tuk i wi dano weng, ma bino dwogo ki neno me Marah. Kec aryo pa Lubanga i kom jone magi ginyutu kec ma obedo i kom dano ma opoto, ma romo keken me lweyo woko ki dwogo dano ma opoto ki tic pa Kiriisto me dwogo yubo ka yweyo Ka pa Lubanga ma opoto.
Kiniga aryo-ni nyuto kit me malo kede kit me piny pa dano. I kare me poto pa Adam, kit me piny okawo loc i kom kit me malo, ento yub pa Kristo pi dano obedo ni kit me malo myero lo kit me piny. I kare me poto pa Adam, kit me malo opoto i te loc pa miti ma rac me kit me piny, ci yub pa Obanga kiloko wiye piny. Man aye tyen lok me “lokere” i Baibul. Lokere tyen loke ni kidwoko kit me malo i kabedo mere me loc i kom kit me piny. Loko tyen loke aye dwoko gin cen, onyo loko wiye piny.
Akemo me acel ikom ker me tuŋ malu onongo obedo akemo ikom kit ma piny, ma oketo kit ma malu i te locce i kare me poto i bal. Akemo meno aye okwongo bino, pien Kricito ocako tic me laro dano ka ma en okwongo ocake iye kikome, ci ocake ki miti marac me kit ma piny, ma onongo obedo miti marac me cam. Kricito ocako ticce ki kanyo kec pi nino pyera aŋwen.
Kristo onongo ngene ni, pi me cwal maber cal me gwoko kwo pa dano, myero ocako tic me woko dano kany ka kobo ocako iye. Adam opoto pi weko cwinyo me kacam. Me keto i wii dano ni tye oweko gwoko cik pa Lubanga, Kristo ocako tic me woko dano ki yubo yore me kom pa dano. Poto i kit maber, kacel ki bedo marac pa dul pa dano weng, dong madwong obino ki weko cwinyo me kacam ma orir. Testimonies, Dul 3, pot 486.
Akemo me aryo onongo tye i kom kit ma rwome malo, ma ker me tung nam aye onongo nyuto, ma Jerusalem tye iye, ma obedo boma ma Obanga oyero me keto Nyinge iye. I nino 22 me dwe me apar, mwaka 1844, tic ma Kristo onongo mito timo, kede tic ma En tye ka timo kombeddi, ludi aryo pa Ezekiel aye nyuto.
Ka lak aryo pa Ezekieli kigamo kacel me doko lak acel pi kare weng, en obedo nyutu kwer ma iye Kristo okwanyo richo ki bot jo pa En pi kare weng, ki dwoko kit ma malo ki kit ma piny i larem me rwom ma atir, ki dano odoco doko opong. I kit me pe lok cwinya, kit ma piny pa dano, ma ki yaro ne ki goro ma acaki, onongo otye rwode i wi kit ma malo pa dano, ma ki yaro ne ki goro ma agiki. Kono, goro ma acaki onongo obedo i kom lobo ma i bor, ma i kabedo pa piny tye 'malo' ki lobo ma i cen.
Mwaka mia aryo ki pyeraryo ma kubo gin anena aryo me marah ki chazon ki kit me Lubanga ki kit me dano, i acakki mamegi ma gin aryo ginywako, gin aryo ducu giribbe doko lut acel ka Kricito tyeko tic pa lamalaika me adek kacel ki jo 144,000. Lok me adwar me akemo me agiki i kom ker me tung piny aye ma kiribo ki lok me adwar me nyutte i mwaka 1844, pien gicikke miyo tam manyen i kare me lokke, ento kom manyen (ker me tung malo) kidwoko dok i Bino me Aryo keken, i dyec wang.
Nyig coc me piero aŋwen i Daniel apar wiye acel nyutu kare aryo ducu me agiki, kede i timo kamano nyutu matek yo me iye kede yo me woko me gin mukato ma lok akor nyutu i kare me gin mukato pa lee me lobo ma tye i Yabo cura apar wiye adek. Ada ma kigonyo kido i komgi i nyig coc man nyutu yore aryo ducu me ada, me iye kede me woko, ma Kricito obino me nyutu kede cobo i iye pa jo Mere. Ada ni kit me dano ma oribbe kede kit me Obanga pe timo bal kinyutu i ler ma ribbe kede adwogi me gonyo kido i kom ŋec, kede nyutu ada me iye pa jo pa Obanga i nino me agiki. Ler ma kinyutu ki lweny i kin teko ma telo lobo i Armageddon en aye ada me woko pa jo pa Obanga i nino me agiki.
Wa bino mede ki pwonye man i coc ma anyim.
Lok pa Rwot obino dok bot an, waco ni, “En acel, in, wod dano, kwany lati acel, i coyo iye: ‘Pi Yuda, ki pi nyithindo pa Isirayel ma tye kwede.’ Eka ikwany lati mukene, i coyo iye: ‘Pi Yosef, lati pa Efraim, ki pi ot pa Isirayel weng ma tye kwede.’ I dunygi dok i lati acel; gibidoko acel i cing mamegi. Ka nyithindo pa jo mamegi bi waco bot in waco ni, ‘Pe ibin nyutu wa gima itero ki gin man?’ Iwaci botgi ni, ‘Itye waco Rwot Lubanga ni: Nen, abi kwanyo lati pa Yosef ma tye i cing pa Efraim, ki dul pa Isirayel ma tye kwede; abi keto gi ki iye, keken ki lati pa Yuda, abidoko gi lati acel, gibidoko acel i cing mamega. Ki lati ma icoyo iye gibed i cing mamegi i nono me wanggi. I waci botgi ni, Itye waco Rwot Lubanga ni: Nen, abi kwanyo nyithindo pa Isirayel ki i tung jo ma pe yaro Lubanga, kabedo ma gidonyo iye; abicoko gi ki tung keken, abikelo gi i pinygi kene. Abidoko gi jo-piny acel i piny, i got pa Isirayel; rwot acel bitye rwot pi gi weng; pe gibidoko piny aryo, ka pe gibalogi dok i kom aryo kacel. Pe gibicenogi dok kwede luyworo gi pire tek, onyo ki gin ma pe yaro, onyo ki balgi mo keken; ento abi warogi ki i ganggi weng ma gitur iye, abicelogi; kacel gi mano, gibidoko jo mamega, an abedo Lubanga pa gi. Davida lacwaka mamega obedo rwot ikomgi; ki gi weng bitye kwede lami-kweyo acel; gibiwoto i kwan mara me tung, gimon cikke na, gitemogi. Gibibedo i piny ma amiyo bot Jakobo lacwaka mamega, ma kwede kwedi tedo kwedgi obedo; gibibedo iye, gi keken, gi nyithingi, ki nyithingi pa nyithingi, pi kare weng; lacwaka mamega Davida obedo ladit pa gi pi kare weng. Dok keken, abibedo ki gi laloc me kuc; obedo laloc ma pe giko kwede gi; abipalo gi, abimedi gi mapol, abiketo ceri na i tunggi i iye pi kare weng. Dera na bene bitye ki i tunggi; an abedo Lubanga pa gi, gi bitye jo mamega. Ki jo ma pe yaro Lubanga bigngeyo ni an Rwot abalo Isirayel, ka ceri na obedo i tunggi pi kare weng.” Ezekiel 37:15-28.