Daniel dul me aryo nyuto lamalaika me aryo me Niyabo dul me apar wi angwen. Pi meno, en nyuto atemat me aryo i kin atemat adek, ma kinyuto calo atemat me cam, ma atemat me neno lubo kore, ki i agiki atemat me litmas. Atemat adek meno ducu, ma bene obedo lanyut me yo i lok me adwarpiny, tye i kwena pa lamalaika me acel me Niyabo dul me apar wi angwen. Macalo lamalaika me acel me Niyabo dul me apar wi angwen, Daniel dul me acel bene tye ki atemat acelacel i kin atemat adek meno.
Tem me aryo, onyo kwena pa malaika me aryo, cako i agiki pa tem me acel. Chapta aryo lubo chapta acel. Agiki pa tem me aryo kelo cako pa tem me adek, pe ki golo kare. Kare ma tem me aryo nyutu kwede, oyaro ki cawa 70 me cobo pa Daniel, ma ocake ka kigoyo Jehoiakim, kendo ogiki i cik pa Cyrus. Ka agiki pa cawa 70 meno okube, Daniel nonge ngec ki Leb Poropheti pa Lubanga ni agiki ocake bino.
I mwaka me acel pa Darius, nyathi pa Ahasuerus, ma en jo Mede, ma kiketo ne rwot i piny pa jo Kaldea; I mwaka me acel pa kit rwotone, an Daniel, angeyo i buk lim me higni ma iye lok pa Rwot obino bot Jeremia lanen, ni obi opongo higni 70 i yubu pa Jerusalem. Daniel 9:1, 2.
Daniel tye cwalo cal pa jo Lubanga i cawa me agiki, jo ma gi ngeyo lok pa cal me higa 70 pa otongo; ki ngeyo man tye katime piny con manok higa 70 ma pa cal otum. Jo Lubanga gi tye ki ngeyo maber pa higa 70 pa otongo, ento gin ma Daniel tye cwalo calo en aye ngeyo ni higa 70 meno tye cal pa kare me porofeti kacako ki September 11, 2001, paka i Cik me Sunday. Bot Daniel, higa meno otum ka Cyrus oweko cik, ma i cawa me agiki tye calo Cik me Sunday i United States.
Kare manok ame pud cik me Ceng Cabit pe oo, kico jo pa Lubanga me niang lok me adwarpiny ame mwaka pyer abiro me lanyut nyutu. Mwaka magi me lanyut ocako ki Jehoiakim, ame obedo lanyut me nino 11 me dwe me abongwen, 2001, i kare ame lamalaika a tek me Niyabo apar wi aboro olor piny kacel ki bino me Islam me Can me adek, dok olando ni Babylon opoto. Poto pa Babylon obedo lanyut me kwena pa lamalaika me aryo, dok i nino 11 me dwe me abongwen, 2001, kare me aryo me temo ocako pi jo ame gucamo buk a kipando ame onongo tye i cing lamalaika. Kare meno, ame mwaka pyer abiro me lanyut nyutu, mede nio wa i kare me cik me Ceng Cabit.
Ka agiki dong bino cok, macalo kit ma Daniel onongo obedo lanyut me gin meno i mwaka me acel pa Darius, jo pa Obanga giceo me niang pim me cal pa lee. Gin dong onongo guniang lok me ada mogo ma kubbe ki pim me cal pa lee, ento but lok me ada ma gibino niang cok cok ki agiki me kare me adwar pa malaika me aryo onongo okane i col. Ka Daniel onongo kwano Lok pa Obanga me adwar, ci oniang tyen lok me mwaka pyer abiro, niang meno otero en i lega, macalo kit ma niang lok me bwogo pa Nebuchadnezzar ma onongo mako kwo onyo too i kom lekke me cal onongo otero en i lega. I Daniel cura me abongwen, macalo i Daniel cura me aryo, ka Daniel onongo lego, en onongo ler me adwar.
Eyo, ka an obedo waco i lamo, dano ma nyinge Gabriel, ma an nenone i wang cema i acaki, ma oywayo maber loyo, onyut an i cawa me miyo misango me otum. En omiyi ngec, owaco ki an, owaco ni, ‘O Daniel, kombedi abino aa me miyi twero ki poyo me wi.’ Daniel 9:21, 22.
“Rieko ki ng’eyo” ma kimiyo Daniel ka otye ka kwayo rwate kwede lamo ne i dyer aryo.
Eka Daniel odonyo i ot pa en, kede oporo ngec me gin bot Hananiya, Misael, ki Azariya, owete pa en: ni gi bikwanyo kica bot Lubanga me polo ikom gin man ma pe ngene; pi Daniel ki owete pa en pe gubale kwede joma ngeyo mamego me Babilon. Eka gin man ma pe ngene onyute bot Daniel i neno me otum. Eka Daniel opwoyo Lubanga me polo. Daniel 2:17-19.
Rek ikom rek, lamo aryo pa Daniyeli en lamo acel keken. Gi aryo tye i kare me histori ma kinyutu calo alama me tem ma kineni pa malaika me aryo, ma otime i tung 11 me September, 2001, ki cik pa Sande ma tye ka bino pi kare manok. Kun tye ki cik me tho ma tye ka bino pa Nebukaduneza, kacel ki ngec me lanen pa Jeremia pi mwaka 70 ki gamo pa Mose me diyo 7, Daniyeli olamo lamo pa Levitiko 26, ka penyo ni myero Lubanga onyute bot ne lim ma agiki me lanen pa Baibul. Lim ma Yowani omiyo nying ne ni en Kwiyone pa Yesu Kiristo.
I chapta 9, Daniyel tye i kom me loko pa duk aryo. Kombedi keken Babilon ocweyo piny i lwak pa Medo ki Persia, pien tye omwaka me acel pa Dario; man oketo jo Lubanga me kare me agiki i kom me loko ma kiketo cal i wot me malaika me acel kacel ki i wot me malaika me adek.
Dul pa jo Millerite me Piladelpia olokere odoko dul me Laodikia i mwaka 1856, dok dul me Laodikia pa Future for America lokere odoko dul me Piladelpia i agiki me nino adek ki nucu me bedo otoo i gudu ame onyute i buk me Niyabo cura apar wi acel. Atem ame dul pa jo Millerite me Piladelpia pe oloyo cake i mwaka 1856 tunu i mwaka 1863 obedo i kom pwony me “kare abiro.”
Tem pi wot me Laodicea pa Future for America tye ikom mite me ngeyo kitgi ma kiywayo, ci dong donyo i lamo me Levitiko piero aryo abicel acel ki obedo kwede. Daniyel obedo i cawa me yiko woko i kin pinyruoth me Babilon ki me Medio-Peresia, ci con piny i anyim agiki me kare me higni piero abicel aryo ma kimiyo ranyisi gi cik pa Sairus. Higni piero abicel aryo obedo kare ma lamo pa Daniyel tye iye, kede higni piero abicel aryo tye ka nyutu 'mara abicel aryo' pa Musa. Lamo aryo pa Daniyel gitye ka rwate ki cawa me yiko woko ma kimiyo ranyisi gi 'mara abicel aryo' i wot pa malaika ma acel, kede bene i wot pa malaika ma adek.
“Gin me muŋ” ma kinyuto bot Daniel obedo nyuto cal pa Nebuchadnezzar. “Gin me muŋ” me cal pa Nebuchadnezzar i nino me agiki obedo ni en nyuto ker aboro, pe ker aŋwen. I coc ma con ma tye i dul ma kilwoŋo ni, “Me Aboro Obedo Acel i Kom Abiro,” dong kityeko nyuto ada-ni. I gin me muŋ-no kinyuto kare me lokke, i kare ma me aboro, ma obedo acel i kom abiro, oo. “Gin me muŋ” me cal pa Nebuchadnezzar obedo moko ada ni tuŋ me dini me Protestant ma me ada ki tuŋ me kit me loc me repablik cero ki i to. Cer aryo-no nyuto ni tuŋ acelacel obedo me aboro, ento obedo acel i kom abiro; ki lokke me tuŋ aryo-no, nicake i me abicel oo i me aboro, timme i te lok pa lunebi ma mako tem ma kubbe ki “kare abiro” pa Moses. Lokke-no timme macalo Daniel nyuto kwede, manok ma pud pe kiryemo cik pa Cyrus, ma nyuto cik me Ceng Cabit ma kiryemo i United States. Ci i kare me cik me Ceng Cabit, i alokaloka ma timme oyotoyot, kicaŋo adola me to me loc pa Papa, i kare ma loc pa Papa doko wi me aboro ma obedo acel i kom abiro, ka en bene kato i lokke ma lok pa lunebi nyuto, macalo cal pa Nebuchadnezzar i Daniel cura me aryo nyuto kwede.
Omiyo Daniel odonyo bot Arioch, ma rwot ocimo ni obalo jo ngeyo me Babilon; en owaco bot en kamano: “Pe ibale jo ngeyo me Babilon; kel an i bot rwot, abinyiso bot rwot tiende pa apoya.” Eka Arioch okelo Daniel bot rwot i cawa macek, kede owaco bot en kamano: “Atyeko onongo dano acel ikin jo ma kikwanyo gi ki Yuda, ma binenyiso bot rwot tiende pa apoya.” Rwot odwoko owaco bot Daniel, ma nyinge en Belteshazzar, ni: “I twero nenyisa an apoya ma an oneno i nindo, ki tiende pa en?” Daniel 2:24-26.
Ka dong kimiyo Daniel mung, kilwongo nyinge aryo ducu, kun nyuto ni en cung pi jo me cikere, ma i nino me agiki dong gityeko donyo i dul me Philadelphia pa jo alip miya acel ki pyer angwen wiye angwen. En nyuto kit pa atic pa Obanga kun kwayo ni pe kineki ngat mo keken pi bedo ma pe giromo niang “mung.” Kinyuto apokapoka i kin kite ki kit pa Arioch, atic pa Nebuchadnezzar ma yenyo pak ki bot rwot pi nongo Daniel. Daniel dong nyuto apokapoka i kin nyut me adwar me ada ki man pa jo ma ryek me Babylon, ka en gamo lapeny pa Nebuchadnezzar ki lapeny, ci, ma pat ki Arioch, pe tiyo ki niang ma en tye kwede i kom “mung” me tingere malo, ento tingo Obanga me polo malo.
Daniel odwoko i anyim Rwot, owaco ni, Kit ma gikano ma Rwot openjo, pe twero jo ngec, joneno ceng, lajuogi, ki ajwaki nyutu bot Rwot; ento tye Lubanga i polo ma nyutu gin ma gikano, kaci bene omiyo ngec bot Rwot Nebukadenesa ikom gin ma bino bedo i kare me agiki. Nino pa in, ki kineno pa wi in i kidi me nindo, gin magi. Daniel 2:27, 28.
Daniel ocako tito lok pi “gin amung” kun nyuto ni obedo “gin amung” ma tito gin ma bino timere i nino me agiki. Gin amung me lok mukato ma okane pi mor abiro nyuto gin ma bino timere i nino me agiki. Cal pa Nebuchadnezzar obedo dul acel me gin amung me nino me agiki ma kigonyo i kare ma kare me tem pud pe otum ento dong cok ki tum. Kinyuto en i kare ma kare me tem pud pe otum ento dong cok ki tum, i kare me lokere ma tunge aryo ducu pa lee me lobo doko me aboro ma obedo acel i kin abiro, kit ma Daniel onyuto kwede i mwaka me acel me loc pa Darius.
I in, Rwot, paro ma obino i wii in ikare ma in ibedo i kama nino ikom ngo ma bi time i coni; kede En ma nyutu gin me iimo omiyo in ngec ikom ngo ma bi time. Ento an, iimo man pe kimiyo an ngec pi rieko mo ma an atye kwede ma maloyo dano mo keken ma tye cing, entono pi miyo rwot ngec me yubu, kede pi in angeyo paro me cwinyi. Daniel 2:29, 30.
Daniel moko ada man kede caden me aryo ni lek pa Nebuchadnezzar mako nino me agiki, i kare ame en waco ni, “ngat ame nyuto gin amung miyo in ingeyo gin ame bino time,” “i kare ame bino.” Ci Daniel nyuto ni gin amung pe kimiyo pi en, onyo pien en onongo tye kede ryeko adit kato pa dano mukene mo keken, ento ni “gin amung” kimiyo bot Nebuchadnezzar “pi jo ame bino nyuto tyen lek.” “Gin amung” kimiyo pi jo ame bino nyuto “tyen” lek bot rwot me tipu me Babylon i nino me agiki. Gin amung kimiyo pi jo 144,000 kikome, pien “gin amung” tye pi jo ame i nino me agiki tuco poto piny me agiki pa Babylon. Ci Daniel nyuto lek me cal ame onongo kikano i col, dok ame okelo atem ame mako kwo onyo to.
Thou, O king, sawest, and behold a great image. This great image, whose brightness was excellent, stood before thee; and the form thereof was terrible. This image's head was of fine gold, his breast and his arms of silver, his belly and his thighs of brass, His legs of iron, his feet part of iron and part of clay. Thou sawest till that a stone was cut out without hands, which smote the image upon his feet that were of iron and clay, and brake them to pieces. Then was the iron, the clay, the brass, the silver, and the gold, broken to pieces together, and became like the chaff of the summer threshingfloors; and the wind carried them away, that no place was found for them: and the stone that smote the image became a great mountain, and filled the whole earth. This is the dream; and we will tell the interpretation thereof before the king. Daniel 2:31-36.
Nino pa Nebukadnezar onongo nyutu pinyruoth me poropheti me Baibul, ki cawa pa iye nyaka cawa me agiki; ka 144,000, ma gityeko larenge ki Daniel i yaro ne bot Nebukadnezar, kede ki kidi ma ki kwanyo woko ki lwete peke, ma oroyo woko pinyruoth me piny ma gicwalo iye i cal, dong obedo got ma opongo piny weng. Nino en tye pi cawa me agiki, i kare me loko me poropheti, ka 144,000 gipoyone botgi misteri me poropheti ma agiki.
Macalo bendera me tung me Protestant me ada, gin dong gitero kwena pa lamalaika me adek i lobo ame tye ka to. Kwena meno medde odoko koko matek i kare ame giketo cik me Ceng Cabit i United States, i kare ame gidiyo jo me jolo alama pa lee. Mapud cik meno pe oya, jo ame Daniel cung i kabgi i nino me agiki myero girwatte kede atem me cal pa lee. Atem meno obedo atem me neno, kede mito ni jo ame Daniel cung i kabgi ginen alokaloka ame kelo ciko cik me Ceng Cabit. Gitemogi me ngeno ka guyero yoo me tic pa Lubanga ame miyo gitwero neno atem me cal ame okanne i col. Atemgi kwako dwoko komgi piny kede tuco bal. En kwako yee ni gumiyo Daniel niang i kom lek kede gin anena, pien ka gikwero winyo dwon pa Daniel ame tye ka koko i tim, gibedo macalo jo ame i nino pa Kricito gukwero kwena pa John Labatija.
Dul White omiyo wa ngeyo ni buk me Daniyeli ki me Kwii gikonyo acel ki acel, ki lok “complement” ma otyeko tiyo kwede tye ka tito ni “kelo i opong piny.” I agiki me dwe Julai, 2023, Leona pa dul Juda ocako golo lacim i Kwii pa Yesu Kiristo, macalo en ogamo ni obi timo mano anyim keken mapwod probation olore. I timo mano, onyuto adwogi pa Bayibul ma con onongo gineyo maber, ento kombedi myero gineny i kit pa cawa me agiki.
Acel ki gin adier magi en joneno aryo me Apokor apar acel. Moro mapat en lok me gin matime ma tyeko maber me “goro abiriyo” me Apokor apar. En okelo woko gin adier ki i rek me yub maleng ma waco pi coyo me July 18, 2020. En otiyo ki alama me yo angwen ma tye i rek me yub maleng me acel acel, ma yaro lok me gin matime pa miyo twero me kwena me acel nyaka i bura, i kit ma kare mukato onongo pe ki ng'eyo. Daniel chapta aryo oketo lok me tam man mapol i opong maber, to gin adier ma piny magi gikano i mudho bot jo ma pe gimito chiemo yo me timo ma kiketo nying ni Alfa ki Omega.
Ka wa tye ka tyeko kwano me Cabit Ariyo me Daniel, wa bin rumo kede ka binyono rwom ada mo mo ki lapap me yoo ma Cabit Ariyo me Daniel omoko gi maber tutwal. I timo man, wa tye ka nyutu ni misteri ma oyaro bot Daniel i neno me otum, tye calo ada magi keken.
Wa bi tero anyim lok macok ki agiki i coc ma anyim.
Rwot tye ki latic pa En ma oyer me donyo i bot dano i balgi kede i dwogo gi i piny. Lami pa En kicwalo gi me kelo cing ma oyabe maber, me cwegi ki i kit me lecgi, kede me yabo bot ngecgi lok me ngolo ma wel, Coc Maleng. Dano eni pe myero bed joma kobo lok keken, ento myero bed lamony, joma kelo ler, jogwoko ma aduk, ma gubineno peko ma kicayo kede gubiciko lwak. Myero gubed calo Khristo i cwinye ma pire tek, i ngene ma lamal me yore me timo, i tije pa gi keken; kun woko, i ticgi weng me lamony. Myero gubed ki kube ma ning ki Rwot, kede myero gubed ma gumako maber lok pa laneneno kede pwony me timo i kwo, ma i Cik me Con kede i Cik Manyen, pi gubikelo ki i ot me lanyut pa lok pa Rwot gin manyen kede gin macon. Testimonies, volume 5, 251.