Daniel chapta aryo nyutu malaika ma aryo me Revelation apar angwen. Kamano, nyutu tem ma me aryo i kin tem adek, ma ki nyutu calo tem me chiemo, ci mede ki tem me neno, ci giko ki tem me litimas. Tem magi adek weng, ma bene obedo alama me yoo me porofetik, tye i ngec pa malaika ma acel me Revelation apar angwen. Caloko kwede malaika ma acel me Revelation apar angwen, Daniel chapta acel bene tye kwede tem magi adek keken.
Tem me aryo, onyo kwena pa malaika me aryo, cako i agiki pa tem me acel. Chapta aryo lubo chapta acel. Agiki pa tem me aryo kelo cako pa tem me adek, pe ki golo kare. Kare ma tem me aryo nyutu kwede, oyaro ki cawa 70 me cobo pa Daniel, ma ocake ka kigoyo Jehoiakim, kendo ogiki i cik pa Cyrus. Ka agiki pa cawa 70 meno okube, Daniel nonge ngec ki Leb Poropheti pa Lubanga ni agiki ocake bino.
I mwaka me acel pa Darius, nyathi pa Ahasuerus, ma en jo Mede, ma kiketo ne rwot i piny pa jo Kaldea; I mwaka me acel pa kit rwotone, an Daniel, angeyo i buk lim me higni ma iye lok pa Rwot obino bot Jeremia lanen, ni obi opongo higni 70 i yubu pa Jerusalem. Daniel 9:1, 2.
Daniel tye cwalo cal pa jo Lubanga i cawa me agiki, jo ma gi ngeyo lok pa cal me higa 70 pa otongo; ki ngeyo man tye katime piny con manok higa 70 ma pa cal otum. Jo Lubanga gi tye ki ngeyo maber pa higa 70 pa otongo, ento gin ma Daniel tye cwalo calo en aye ngeyo ni higa 70 meno tye cal pa kare me porofeti kacako ki September 11, 2001, paka i Cik me Sunday. Bot Daniel, higa meno otum ka Cyrus oweko cik, ma i cawa me agiki tye calo Cik me Sunday i United States.
I kare mo matin mapud pe otyeko keto cik pa Sande, jo pa Lubanga kigi golo cwinygi woko i ngec me porofesii ma kinyutu kwede i higa 70 me alama. Higa 70 me alama eno cako ki Jehoiakim, ma nyutu September 11, 2001, ka ki bino pa Islam me Woe me adek, Malaika ma tek me Revelation 18 obito piny, omiyo ngec ni Babulon oboto. Boto pa Babulon nyutu kwena me Malaika me aryo, ci i September 11, 2001, kare me temo me aryo ocako pi jo ma onye buk ma ki cwire piny ma tye i lwete pa Malaika. Kare eno, ma kinyutu kwede i higa 70 me alama, omede nyaka i cik pa Sande.
Ka agiki dong o aa cing, macalo kit ma otime ki Daniel i omwaka me acel pa Darius, jogi pa Lubanga gicweyo i cwiny me tem me cal pa le. Con, gityeko ngeno adier mogo ma rwate ki tem me cal pa le; ento pyem ma gubino ngeyo piny aa ki agiki pa kare me poropheti pa lacak me aryo, kityeko kano i muc. Ka Daniel otyeko okayo Lok pa Lubanga ma poropheti, ci onwongo ngec ikom tiyo pa omwaka 70, kikelo ne i malamo, calo kit ma kikelo ne i malamo con ka onongo otyeko nongo ngec ikom cik me kwo onyo tho pa Nebukadneza makwako ikom loto me cal ne. I gin me Daniel 9, calo i gin 2, ka Daniel onongo tye ka malamo, onongo o nongo lieny me poropheti.
Eyo, ka an obedo waco i lamo, dano ma nyinge Gabriel, ma an nenone i wang cema i acaki, ma oywayo maber loyo, onyut an i cawa me miyo misango me otum. En omiyi ngec, owaco ki an, owaco ni, ‘O Daniel, kombedi abino aa me miyi twero ki poyo me wi.’ Daniel 9:21, 22.
“Rieko ki ng’eyo” ma kimiyo Daniel ka otye ka kwayo rwate kwede lamo ne i dyer aryo.
Eka Daniel odonyo i ot pa en, kede oporo ngec me gin bot Hananiya, Misael, ki Azariya, owete pa en: ni gi bikwanyo kica bot Lubanga me polo ikom gin man ma pe ngene; pi Daniel ki owete pa en pe gubale kwede joma ngeyo mamego me Babilon. Eka gin man ma pe ngene onyute bot Daniel i neno me otum. Eka Daniel opwoyo Lubanga me polo. Daniel 2:17-19.
Rek ikom rek, lamo aryo pa Daniyeli en lamo acel keken. Gi aryo tye i kare me histori ma kinyutu calo alama me tem ma kineni pa malaika me aryo, ma otime i tung 11 me September, 2001, ki cik pa Sande ma tye ka bino pi kare manok. Kun tye ki cik me tho ma tye ka bino pa Nebukaduneza, kacel ki ngec me lanen pa Jeremia pi mwaka 70 ki gamo pa Mose me diyo 7, Daniyeli olamo lamo pa Levitiko 26, ka penyo ni myero Lubanga onyute bot ne lim ma agiki me lanen pa Baibul. Lim ma Yowani omiyo nying ne ni en Kwiyone pa Yesu Kiristo.
I chapta 9, Daniyel tye i kom me loko pa duk aryo. Kombedi keken Babilon ocweyo piny i lwak pa Medo ki Persia, pien tye omwaka me acel pa Dario; man oketo jo Lubanga me kare me agiki i kom me loko ma kiketo cal i wot me malaika me acel kacel ki i wot me malaika me adek.
Dul me Millerite pa Filadelfia oloke i Laodikea i 1856; ki dul me Laodikea me Future for America bi loke i dul me Filadelfia i agiki pa nino adek ki nusu me bedo otho i yot, i Buk me Nyutu pa Yohana, kabedo apar acel. Tem ma pe kigiye i dul me Filadelfia pa Millerite, ki mwaka 1856 nyaka 1863, obedo ikom tito me “kare abiro.”
Tem pi wot me Laodicea pa Future for America tye ikom mite me ngeyo kitgi ma kiywayo, ci dong donyo i lamo me Levitiko piero aryo abicel acel ki obedo kwede. Daniyel obedo i cawa me yiko woko i kin pinyruoth me Babilon ki me Medio-Peresia, ci con piny i anyim agiki me kare me higni piero abicel aryo ma kimiyo ranyisi gi cik pa Sairus. Higni piero abicel aryo obedo kare ma lamo pa Daniyel tye iye, kede higni piero abicel aryo tye ka nyutu 'mara abicel aryo' pa Musa. Lamo aryo pa Daniyel gitye ka rwate ki cawa me yiko woko ma kimiyo ranyisi gi 'mara abicel aryo' i wot pa malaika ma acel, kede bene i wot pa malaika ma adek.
“Siri” ma ki nyutu woko bot Daniel, obedo nyutu woko pa cal pa Nebukaduneza. “Siri” pa cal pa Nebukaduneza i cawa me agiki, obedo ni en calo lobo me ruoth aboro, pe angwen. I coc ma con i rwom ma ki yaro, “Aboro obedo me i Abiro,” adiera man dong ki nyutu woko. I iye “siri” meno, tye nyutu woko pa kabedo me loko ka aboro bino, ma obedo me i abiro. “Siri” pa cal pa Nebukaduneza, obedo moko ada pa dwogo ki tho pa oporo pa Protestantisimu ma adier, ki oporo pa Ripablikanisimu. Dwogo ki tho aryo magi nyutu ni oporo acel acel obedo aboro, ento obedo me i abiro; ki loko ki i abicel dok i aboro pa oporo aryo weng, timone i piny me poro pa tem ma rwate ki “odog abiro” pa Mose. Loko meno timone calo ma Daniel nyutu, kun pud pe ki waco cik pa Kores, ma calo cik me Sande i United States. Ka dong obedo i cik me Sande, i kit ma gin ceken ceken, lim ma kelo tho pa Paapasi odwogo, pien Paapasi bedo wii ma aboro ma obedo me i abiro, kun bene otyeko kawo loko me poro, calo ma cal pa Nebukaduneza i Daniel lut 2 nyutu.
Omiyo Daniel odonyo bot Arioch, ma rwot ocimo ni obalo jo ngeyo me Babilon; en owaco bot en kamano: “Pe ibale jo ngeyo me Babilon; kel an i bot rwot, abinyiso bot rwot tiende pa apoya.” Eka Arioch okelo Daniel bot rwot i cawa macek, kede owaco bot en kamano: “Atyeko onongo dano acel ikin jo ma kikwanyo gi ki Yuda, ma binenyiso bot rwot tiende pa apoya.” Rwot odwoko owaco bot Daniel, ma nyinge en Belteshazzar, ni: “I twero nenyisa an apoya ma an oneno i nindo, ki tiende pa en?” Daniel 2:24-26.
Ka kicwalo bot Daniel gin ma okane, nying pa en aryo kikwaco, me yaro ni en obedo lamony pa jo me kica pa Lubanga, jo ma i cawa me agiki gi ocake donyo i tic me Filadelfia pa jo 144,000. En oyaro kit pa latic pa Lubanga kun openyo ni pe kikelo tho bot dano mo pi pe gi twero ngeyo “gin ma okane.” Kit pa en rwate ki pa Arioch, latic pa Nebukaduneza, ma otemo nongo paki i wang rwot pi nongo Daniel. Eka Daniel nyutu yub ma tye ikom yaro pa pora ma adwong bot Lubanga ki pa jo‑lonyo me Babulon, ka odwoko lapeny pa Nebukaduneza ki lapeny; kadong, macalo Arioch peke, pe oti ki ngeyo pa “gin ma okane” me yilo en keken, ento opoyo nying Lubanga me Polo.
Daniel odwoko i anyim Rwot, owaco ni, Kit ma gikano ma Rwot openjo, pe twero jo ngec, joneno ceng, lajuogi, ki ajwaki nyutu bot Rwot; ento tye Lubanga i polo ma nyutu gin ma gikano, kaci bene omiyo ngec bot Rwot Nebukadenesa ikom gin ma bino bedo i kare me agiki. Nino pa in, ki kineno pa wi in i kidi me nindo, gin magi. Daniel 2:27, 28.
Daniel ocako nyuto ikom "siri", kun oketo ngec ni obedo "siri" ma pako ngo ma bino i kare me agiki. Siri pa histori ma kicobo pa "Seven Thunders" nyutu ngo ma bino i kare me agiki. Cal pa Nebukadneza obedo dul pa siri me kare me agiki ma kityeko yabo woko piri ki lor pa kare me kec. Ki yaro woko piri ki lor pa kare me kec i kare me loko, ka lit aryo pa lewic me piny dwogo bedo aboro ma obino ki i abiro, macalo kit ma Daniel onyute i mwaka me acel pa Dario.
I in, Rwot, paro ma obino i wii in ikare ma in ibedo i kama nino ikom ngo ma bi time i coni; kede En ma nyutu gin me iimo omiyo in ngec ikom ngo ma bi time. Ento an, iimo man pe kimiyo an ngec pi rieko mo ma an atye kwede ma maloyo dano mo keken ma tye cing, entono pi miyo rwot ngec me yubu, kede pi in angeyo paro me cwinyi. Daniel 2:29, 30.
Daniel oketo adiera ni neno pa Nebukadenesa obedo pi cawa me agiki, kacel kwede lami ma aryo ka owaco ni, “En ma onyutu gin ma giciko omii in ngec pa gin ma bitime anyim.” Ci Daniel onyutu ni gin ma giciko pe omiyone pi en keken, onyo pien obedo ki ngec madwong maloyo dano mukene, ento “gin ma giciko” omiyone Nebukadenesa “pi lwakgi pa jogi ma bitime gonyutu lalar.” “Gin ma giciko” omiyo pi jogi ma gubedo gupoko “lalar” pa neno bot rwot me tipu pa Babulon i cawa me agiki. Gin ma giciko omiyo atir pi jo 144,000, pien “gin ma giciko” en pi jogi i cawa me agiki ma guboyo woko labolo me agiki pa Babulon. Ci Daniel onyutu cal me neno ma kityeko okano i otum, ma ocweyo tem me bedo onyo tho.
Thou, O king, sawest, and behold a great image. This great image, whose brightness was excellent, stood before thee; and the form thereof was terrible. This image's head was of fine gold, his breast and his arms of silver, his belly and his thighs of brass, His legs of iron, his feet part of iron and part of clay. Thou sawest till that a stone was cut out without hands, which smote the image upon his feet that were of iron and clay, and brake them to pieces. Then was the iron, the clay, the brass, the silver, and the gold, broken to pieces together, and became like the chaff of the summer threshingfloors; and the wind carried them away, that no place was found for them: and the stone that smote the image became a great mountain, and filled the whole earth. This is the dream; and we will tell the interpretation thereof before the king. Daniel 2:31-36.
Nino pa Nebukadnezar onongo nyutu pinyruoth me poropheti me Baibul, ki cawa pa iye nyaka cawa me agiki; ka 144,000, ma gityeko larenge ki Daniel i yaro ne bot Nebukadnezar, kede ki kidi ma ki kwanyo woko ki lwete peke, ma oroyo woko pinyruoth me piny ma gicwalo iye i cal, dong obedo got ma opongo piny weng. Nino en tye pi cawa me agiki, i kare me loko me poropheti, ka 144,000 gipoyone botgi misteri me poropheti ma agiki.
Macalo cal pa tung pa Protestant ma atir, ci gin kelo lok pa malaika adek bot piny ma tye ka tho. Lok meno medo i dwolo ma madit i kare me cik me Sande i United States me Amerika, ka kicwako tek i alama pa lewic. Pwod pe kicako cik meno, gin ma kinyutu gi ki Daniel i kare me agiki gibitem ki cal pa lewic. Tem meno obedo tem me neno ki wang, ci mito ni tim ma kelo cik me Sande obeneno gi bot gin ma kinyutu gi ki Daniel. Gitemo gi pi ngeyo ka gi yero yo pa Lubanga ma miyo gi neno tem pa cal ma kigiwo i otum. Tem gi tye kwede miyo wii piny pa dano keken ki yaro peko. Tye kwede bende yaro ni kimiyo Daniel ngec i oto ki kaneno; pien ka gigweyo winyo dwolo pa Daniel ma tye ka kwaco i pat, obedo calo gin ma i cawa pa Kirisito gigweyo lok pa Yowani Lami Batiso.
Dul White omiyo wa ngeyo ni buk me Daniyeli ki me Kwii gikonyo acel ki acel, ki lok “complement” ma otyeko tiyo kwede tye ka tito ni “kelo i opong piny.” I agiki me dwe Julai, 2023, Leona pa dul Juda ocako golo lacim i Kwii pa Yesu Kiristo, macalo en ogamo ni obi timo mano anyim keken mapwod probation olore. I timo mano, onyuto adwogi pa Bayibul ma con onongo gineyo maber, ento kombedi myero gineny i kit pa cawa me agiki.
Acel ki gin adier magi en joneno aryo me Apokor apar acel. Moro mapat en lok me gin matime ma tyeko maber me “goro abiriyo” me Apokor apar. En okelo woko gin adier ki i rek me yub maleng ma waco pi coyo me July 18, 2020. En otiyo ki alama me yo angwen ma tye i rek me yub maleng me acel acel, ma yaro lok me gin matime pa miyo twero me kwena me acel nyaka i bura, i kit ma kare mukato onongo pe ki ng'eyo. Daniel chapta aryo oketo lok me tam man mapol i opong maber, to gin adier ma piny magi gikano i mudho bot jo ma pe gimito chiemo yo me timo ma kiketo nying ni Alfa ki Omega.
Ka wa tye ka tyeko kwano me Cabit Ariyo me Daniel, wa bin rumo kede ka binyono rwom ada mo mo ki lapap me yoo ma Cabit Ariyo me Daniel omoko gi maber tutwal. I timo man, wa tye ka nyutu ni misteri ma oyaro bot Daniel i neno me otum, tye calo ada magi keken.
Wa bi tero anyim lok macok ki agiki i coc ma anyim.
Rwot tye ki latic pa En ma oyer me donyo i bot dano i balgi kede i dwogo gi i piny. Lami pa En kicwalo gi me kelo cing ma oyabe maber, me cwegi ki i kit me lecgi, kede me yabo bot ngecgi lok me ngolo ma wel, Coc Maleng. Dano eni pe myero bed joma kobo lok keken, ento myero bed lamony, joma kelo ler, jogwoko ma aduk, ma gubineno peko ma kicayo kede gubiciko lwak. Myero gubed calo Khristo i cwinye ma pire tek, i ngene ma lamal me yore me timo, i tije pa gi keken; kun woko, i ticgi weng me lamony. Myero gubed ki kube ma ning ki Rwot, kede myero gubed ma gumako maber lok pa laneneno kede pwony me timo i kwo, ma i Cik me Con kede i Cik Manyen, pi gubikelo ki i ot me lanyut pa lok pa Rwot gin manyen kede gin macon. Testimonies, volume 5, 251.