Jonabi weng gi yee ki ceke, kede weng gimiyo lagam ma pimo maler ikom agiki me piny maloyo nino ma gi onongo obedo iye. Lagamgi myero kitim kwede i kare me lok me jonabi i cawa me gumo pa 144,000, pien kany aye ka poko pa nyutu keken obedo. Aisaia, i chapta 6, i nyutu kigiweko ne neno i Kabedo Maleng Tutwal, i cawa me gumo pa 144,000, kany obineno dwong pa Lubanga. Wan ngeyo ni en obedo manyim ceng 11 me September, 2001, pien owinyo malaika i vesi 3 gicwalo ni piny dong obedo opong ki dwong pa Lubanga.

Ka Lubanga onongo obino cwalo Isaiah ki lok pa En bot jo pa En, en ma acel oweko lanen pa En onen i neno i Kabedo Maleng ma Maleng i wang ot pa En. Nining, bur me ot ki doti ma i iye me ot calo golo malo onyo ki dwogo woko, ci oweko ni onen i iye, i Kabedo Maleng ma Maleng, ka cengi pa lanen keken pe onongo twero donyo iye. I anyim pa en oneno Jehovah obedo i kom me rwot ma obor ki golo malo; ki ducu pa En opongo ot weng. I bot kom onongo tye serafim, calo lugwoko i bot Rwot maduong; gi onyutu ducu ma orwategi. Ka wer me yeyi magi ogoyo i dwon mapiny me lworo madwong, tigeng me bur opuru, calo ka kigoyo ki poyo lobo. Ki lepi ma pe ocobo gi richo, malaika magi oweto yeyi pa Lubanga. ‘Maleng, maleng, maleng, obedo Rwot me lweny,’ gi waco; ‘lobo weng opongo ki ducu pa En.’ [Nen Isaiah 6:1-8.]

Serafim ma tye i tung kom pa Rwot opong' kede kwac me yub ka gi neno duŋ' pa Lubanga, dong pe i cawa mo keken gi neno pire kene ki wero. Pak gi tye bot Rwot pa jo-lweny weng. Ka gi neno ikare ma bino, ka lobo weng obiponge ki duŋ' pa En, wot me wero me ogolo lweny cwalo bot acel bot acel i dwon ma lamal, 'Maleng', maleng', maleng', En Rwot pa jo-lweny weng.' Gin ocwec keken me miyo duŋ' bot Lubanga; ka gibedo i wang' pa En, i iye yen pa En me yweyo, pe gi mito mo mukene. I cogo cal pa En, i timo dwaro pa En, i pako En, dwaro gi ma madwong' loyo obedo otyeko. Gospel Workers, 21.

Ka rwate ki Yesaya, lanabi Ezekieli bene onongo otye ki kica me neno iye Kabedo Maleng ma loyo weng. Lok me neno pa Ezekieli ocako i chapta acel, vesi acel.

Obedo ni, i higa me 30, i dwe me 4, i nino me 5 pa dwe, ka an atye i tung’ jo ma kicono i but odok pi Chebar, polo oyabore, ki an oneno yabe pa Lubanga. Ezekiel 1:1.

Neno pa en mede i chapta mapol, kede obedo mede pa neno acel keken i chapta 8 ki 9, ma nyiso keto cing pa 144,000. Wa ngeyo man ki tesitimoni pa en ma kiketo maber.

I higa ma abicel, i dwe ma abicel, i ceng ma abich pa dwe, ka an obedo i ot an, ki ludito pa Yuda gubedo i wang an, lwet pa Rwot Lubanga otur kany i an. Ci aneno ni, obedo calo raco pa mac; ki bot lutuye pa en i piny, mac; ki bot lutuye pa en i malo, calo raco pa ler, calo rangi pa ambara. En oyaro cal pa lwet, ocwako an ki yagi me wi an; Lamo oyemo an i tung lobo ki polo, okelo an i rweny pa Lubanga i Jerusalem, bot olut ma i iye ma neno i tung malwo; kany obedo kabedo pa cal pa kweg, ma kelo kweg. Ci, dwong’ pa Lubanga pa Isirayel obedo kany, calo rweny ma aneno i wang lobo. Ezekiel 8:1-4.

Lawi me dyer aboro ki dyer abongwen ma nyutu dul aryo ma gityeko yubo i kare me keto cal me jo 144,000, obedo, “calo lawi ma” Ezekieli oneno “i piny matir.” Lawi ma oneno i piny matir kinyutu ne i dyer adek.

Lim pa Rwot onongo obedo kon i kom an; ci owaco bot an, “Chung, wut woko i lobo malal, ci abi waco ki in kanyo.” Dong acungi, ci awot woko i lobo malal; ci, nen, dwong pa Rwot ocungi kon, macalo dwong ma an oneno i but aora pa Chebar; ci apoto i wii piny. Ezekieli 3:22, 23.

Neno pa Ezekiel me "piny ma opol" obedo calo "duŋ ma" Ezekiel "oneno iring kwer Chebar," ki en aye neno me chapta 1, vesi 1. Neno me keto lacim i chapta 9, ki neno me "piny ma opol," gin mede me neno me kwer Chebar keken. En neno me duŋ pa Lubanga i Kabedo Maleng Mapol, i cawa me keto lacim pa 144,000, calo neno pa Isaia. Neno pa Isaia onongo nyutu tic pa Lubanga me cweyo lacwal i cawa me keto lacim, ki i chapta 2 ki 3, Ezekiel nyutu tic acel meno maber mapol maloyo pa Isaia, pien onongo nyutu calo lacwal ma myero ocwalo kwena bot Adventism pa Laodicea, ki pi me nyutu kwena ma myero ocwalo bot jo ma pe gimito ma gitye ka gikwanyo gi woko, Ezekiel kimiyo cik ni omame buk matin, ma nonongo tye i cing pa malaika ka malaika oromo piny i September 11, 2001.

Dok en owaco bot an ni, Wod dano, cham gin ma iromo nongo; cham buk man, ci i wot i waco bot ot pa Isirayel. An ayabo wange, en omiyo an acham buk meno. Dok en owaco bot an ni, Wod dano, wek it mamegi ocham, ci iponge itok mamegi ki buk man ma amiye. Cing an ochami; en obedo i wange calo oywete pi yota. Dok en owaco bot an ni, Wod dano, i wot, idoci bot ot pa Isirayel, i waco botgi kwede lok na. Pien pe an ocwalo in bot jo ma lebgi pe inge ki leb ma tek, ento bot ot pa Isirayel; pe bot jo mapol ma lebgi pe inge ki leb ma tek, ma pe itwero paro lokgi. Adier, ka onwongo acwalo in botgi, gine bino winyo in. Ento ot pa Isirayel pe bino winyo in; pien pe bino winyo an: pien ot pa Isirayel weng gi cwer i wi ki gi cwiny matek. Nen, acweyo wang mamegi obed ma tek i kom wangegi, ki lacwe mamegi obed ma tek i kom lacwegi. Calo kidi ma tek maloyo kidi me flint acweyo lacwe mamegi: pe iworo gi, pe imer pi wangogi, kadi bedgi ot ma wolo.

I Baibul, Gentile obedo lajen, kede lajen waco lok pa lajen. Ezekiel kicwalo ne bot ot pa Israel me kombedi, ma i kare me sealing obedo Laodicean Seventh-day Adventist Church, ma ki tye ka golo woko. Lok ma tye i kare me sealing pa 144,000 obedo pi kanisa pa Lubanga, ma mukwongo ki-judge-gi, ci dong i cik me Sande ma bino cok, dwon aryo me Revelation chapta apar aboro kwayo jo pa Lubanga ma obedo jo lajen aa woko ki Babylon. Ka Isaiah, i chapta abicel, tye ka nyuto pi jo ma gicamo lwongo me cwalo gi bot ot ma gicen wii kwede lok pa Laodicea, kigwoko ne dong ni gin jo ma, ka gi neno, pe giyudo ngec; ka gi winyo, pe giginyo. Isaiah oketo i coc kit acel madwong mane Yesu owuoyo ki bot Isaiah, chapta abicel, ka otyeko keto kit acel en bot jo Yudeo ma gitye ka pejo, ma kigolo gi woko i yore pa Kristo.

I chapta 12, Ezekiel bene tiyo ki leb keken keken; ci dong keto chapta 12 keken i kare me keto cal pa jo 144,000.

Lok pa Rwot bene obino bot an, owaco ni, Wod dano, in ibedo iyie ot ma cwinygi tye matek, ma gi tye ki wang me neno, ento pe gineno; gi tye ki tunge me winyo, ento pe gwinyo: pien gin ot ma cwinygi tye matek. Ezekiel 12:1, 2.

Ezekiel 12 nyuto kare me cingo pa jo 144,000, ci ka timo kamano en obedo ka dongo lok ikom kwena ma pe adier me kot me agiki ma gicwalo jo i mwenge pa Efirayim ma gitye rwote i jo Jerusalem, jo i mwenge ma pe gitwero soma buk ma kicingo. Kwena gi ma pe adier me kot me agiki tye katic ki keto neno me lanen me Lok pa Lubanga i anyim maber.

I 3 dok ki 15, Ezekieli omiyo cik me nyuto ni jo Lubanga obino wot i cakke i Babulon. Cakke i Babulon nyutu cal me cik me Sande ma dong obino cok coki, ci i 16 dok ki 20, oketo nying lacwe madongo ma obedo kede lubo woko bur ma ocake i kar me gwec pa piny madongo, ma en aye cik me Sande ma dong obino cok coki. Rwom me bedo i gweng i kar me poto madongo eno kany ki nyutu gi, ci i 21 dok ki 28, watye ki but pa coc ma kinongo ni obedo adieri me kombedi i gin ma con pa jo Millerite. But pa coc eni kiwaco ne lok i lok i The Great Controversy i tito me gin ma con pa jo Millerite i buk.

Lok pa Rwot obino bot an, owaco ni, “Wod dano, en ngo lok me iwaco ma un tye kwede i piny Israel, ma uwaco ni, ‘Nino gityeko bedo lamal, kacel ki neno weng pe tye ki timo?’ Omiyo i waci botgi ni, ‘Man aye ma Rwot Lubanga waco: Abi weko lok me iwaco man obed otum; pe bi dong timito ne calo lok me iwaco i Israel; ento igi waci ni, “Nino tye tung keken, kacel ki timo pa neno weng.”’ Pien pe dong bi bedo neno ma peke onyo kwanyo me lapeny ma gobo cwiny i iye ot pa Israel. Pien an aye Rwot: abi waco, kacel ki lok ma abi waco obibedo; pe bi dong lamal: pien i nino mamegi, aa, ot pa bayo, abi waco lok, kacel abi timo ne,” owaco Rwot Lubanga. Lok pa Rwot dok obino bot an, owaco ni, “Wod dano, nen, gin pa ot pa Israel waco ni, ‘Neno ma oneno obedo pi nino mapol ma piny aa, kacel owaco pi cawa ma tye i anyim maber.’ Omiyo i waci botgi ni, ‘Man aye ma Rwot Lubanga waco: Lokna mo keken pe dong bi lamal, ento lok ma abiwaco abedo,’ owaco Rwot Lubanga. Ezekiel 12:21-28.”

Lok me “pi ma i agiki” ma pe adier, ma kicwalo i cawa me miyo ranyisi pa 144,000, waco ni, “ceng gu ocwer leng, ki neno weng pe pinyore.” En aye, pe obedo ni lami lok ma kiromo gi calo Moses, Elijah, Ezekiel, Isaiah ki John, lok pa gi pi dwe 18, 2020 pe opinyore? Lok pa Adventist ma Laodicea i cawa meno en ni, “neno ma oneno en pi ceng mapol me bino, ki obi loko pa cawa ma tye niningo.” I gin meno, pe neno weng kende binen pinyore, ento lami lok myero owaco bot ot pa Israel me cawa man ma orem, “Ma Rwot Lubanga owaco ni,” “Abi miyo” nyig lok “ma pe adier” pa Adventism me Laodicea “obed otum.” Wacogi ni, “Ceng gu tye i lwet, ki tim me neno weng bitime.” “Lok pa an pe dong ocwer leng, ento lok ma awaco bitime, owaco Rwot Lubanga.”

Lok pa Laodikia mito ni myero lok nyutu ni nino tye macokcoki ma ka tim pa lawi weng bi time, kede nino meno gin nino me goyo ranyisi pa 144,000. Ladit me lok man pe myero walokke obedo eni ni, Lubanga ngolo lok matwal ni i “nino” meno, ma nyutu kare me goyo ranyisi, obimiyo “lawi mamegi ma peke ber,” “divination me yubu” mamegi, ki “magero mamegi ma pe adier” gicung. Lubanga omiyo lok mamegi me “kot me agiki” ma pe adier ocung mapwod pe “cik me Sunday” obino lacen, pien en aye omiyo ocung i nino ma en tye kwedo. Omiyo ocung, kun oketo adier pa lok ma adier me “kot me agiki,” ka bene ocweyo malo gin ma kiyero bedo ranyisi i kare me bino lacen pa “cik me Sunday.” Gin ma kiyero gene, gigi ki goyo ranyisi mapwod pe “earthquake.”

Kit mukene ma En timo me juko lacot ma peke ki ada, pa lok me pac me agiki ma peke, en aye bino pa kwac pa Lubanga ma pe gikecone, ma tye ka medore ki dwong, ma bino calo nyutu madwong bot nyithindo pa otela; ento gin buto pa lok keken ma nyithindo pa rwom gibedo dong tye ka waco con. Kare me con ma wa tye ka donyo iye dong tye ka bedo ki wang kwac pa Lubanga. Kwac magi kijaro gi odoco odoco i Lok pa Lubanga, kacel ki kare me keto alama, ma ocako i ceng 11 me September 2001, en aye can ma myero vishon weng, kacel ki vishon pa kwac pa Lubanga, gubino kato iye; pien Lok pa En pe opoto peke.

I coc ma con wanyuto ni chapta adek ma mokwongo i Buk me Daniel gi nyutu kwena pa malaika adek i Buk Adyero chapta apar angwen. Chapta aryo obedo kwena pa malaika aryo, kono bene obedo cal me nyutu tem aryo i kare me keto cing. Tem mokwongo obedo chapta acel, kede obedo tem me chiemo, ka dano yero chiemo pa polo onyo chiemo pa Babulon. Chapta aryo, ki nyutu ne ki ada ma ocip i nino pa Nebukadneza me cal me liguru, ma gin lobo pa rwot.

Daniel 2 nyutu tem me cal pa lebi ikare me keto lanyut pa jo 144,000, kede obedo ki ngec ma kiweko piny, pien Nebukaduneza pe onongo romo dwogo ikom wii neno ma oneno i nindo. En nyutu adiera ma kiweko piny, ma kinyabo i lok pa con pa jo 144,000, kede adiera ma kiweko piny ikom piny me Rwotgi me porofesi pa Bibiliya ma ginyutu i cal. Obedo tem me kwo onyo tho pi Daniel kede jo adék ma gi tye gi cwiny maber, ki bene pi jo ngec pa Kaldea ma gicam i can pa Babulon.

Ellen White kimiyo ne nyutu ni cal pa le bi keti “mapat ki tyeko me kica, pien en aye tem madwong pi jo pa Lubanga, ma kun aye, kit ma gi bi bedo kwede i kare matwal bi kicimo.” Kwena ma ocano pa Nebukaduneza nyutu tem meno. Ada ma ocano pa cal, ma kityeko nyutu ne i cawa man, ka yore me timo pa rweny weng dong pe kiyaro, en ni Yesu, calo Alfa ki Omega, i nyutu ma acakki ki ma agiki i lok pa lanenyo me Bibul pi lobo pa rwot, onyutu ni le me aboro obedo pa abiro.

Lewic ma me 8 i Buk me Ngec ma Yohana oneno, kapita 17, ma obedo ki i 7, obedo twero pa Papa ma kikwayo dok i kom piny; kede gin matony ma i piny loyo ma kityeko walo obedo ni, ka United States tero cal me lewic i piny man, bende obinyutu kit me 8, ma obedo ki i 7. Ladit pa piny ma me 6 ki cako ki cawa me agiki i 1989, ma obedo ladit ma lac ma ocoyo lobo weng pa lagoi, oywako bal me tho me politika i cing pa jo globalist ma progresivu, ma wok, ma libaral i 2020, ka twol pa Republican ogweo i yoo ki lewic ma pe gineno Lubanga me Buk me Ngec ma Yohana oneno, kapita 11.

Ikare acel keken, dul pa malaika ma adek oyabo lac ma kelo tho i nino 18 me dwe July, 2020, ki cing pa ensolo ma pe geno Lubanga me buk Revelation chapta apar acel. Dul eni onwongo kibedo keken ki Laodicean Seventh-day Adventists, ki i 2023, dul onwongo oyaro malo macalo dul pa Philadelphian pa malaika ma adek. Ruoke aryo weng ogolo gi i tho i 2020, ki ruoke aryo weng ochung malo i cok nino adek ki abor me alama. Cweyo cal me politike pa ensolo obedo rwom pa Kanisa ki Gavumenti i United States, ki ensolo ma gi cweyo cal pa en i nino me agiki, en aye ensolo ma aboro, ma obedo i iye abiro. Ka cal pa ensolo otyeko cweyo i United States, obin bedo ki kit me poropheti acel ere pa ensolo ma aboro pa Loma.

Ka tem pa cal pa lebi otyeko ikom nywiny pa Protestanti ma atir, jo ma gineno adiera me porofeci ma ki kube kwede yubo pa cal pa lebi i nywiny aryo pa lebi pa piny, gibicobo ki cal pa Kristo pi kare ki kare. Virijini ma bwoli ma ogamo nene ma pe tye ki ber ki me guro cwiny, gibiyubo cal pa lebi pi kare ki kare.

En aye man ma lanabi Ezekiel oneno, ka i wang’e ma opuk kiloko cal ma nyutu Teko ma oyiko tic pa rwodi pa piny. Wiil ma kicobo iye gi iye, gikweyo gi joma tye kidi angwen. I malo loyo gin weng man, ‘obedo cal me kom pa rwot, i nen calo safaya; ki i wi cal me kom pa rwot, obedo cal me kit ngat, calo ka dano.’ Ezekiel 1:26, RSV.

Gwil magi, ma ka i wang neno me acel gicalo calo kicel pien orumu gi tek, ento gicako woto ki rwate maber. Lacar me polo gitye ka ywayo gwil mago. Tim me dano ma orumu tek tye i twero pa Lubanga. I tung lweny ki wiyogi me dul, En ma obedo i wi Kerubim dong tye ka longo tic me piny man. Bot dul keken ki dano keken, Lubanga omiyo kabedo i karo madit pa En. Tin dano ki dul, ki cwayo megi, gitye ka yero gin ma bi bedo pa gi; ento Lubanga dong loyo weng pi tyeko dwaro pa En.

Lok me poroc ma ‘An Atye’ madwong omiyo i Lokne ginyiso wa kam ma wa tye i wot me cawa. Jami weng ma poroc owaco anyim nyo i kare ma kombedi, kityeko coyo gi i pot buk me gintimore con; ento jami weng ma pod obino, obin otum i tero ne.

Alama me kare nyutu ni wan tye ka cung i wang ot pa gin matime ma dit ki ma matek. Gin weng i piny wa tye ka tur. Lakony wa, Yesu Kiristo, okobo lok me poropheti pi gin ma myero obed i anyim bino pa En: “Un bi winyo pi lweny ki ngec me lweny... Kacoke bi cung i kacoke, ki kom pa rwot i kom pa rwot; bino bedo kec, ki twol, ki piny bi obongo i kabedo mapol mapol.” Matayo 24:6, 7. Rwodi ki lalo-cik gineno ni gin ma dit ki ma golo cika tye ka bino time—ni piny tye i but bal madit matek ma pire tek.

Baibul, en keken, omiyo neno ma atir ikom gin matime ma bino, ma dong gitye ka weko olwolgi anyim; rwom me bino gi omiyo piny oyuti, kede cwinya pa dhano ogolo teko pi baya. “Nen, Rwot obibalo piny kede obimeko obed ma pe ngat tye iye, kede obicuku wang piny kede obiyawai jo mabedo iye.” “Pien gikwanyo cikke, gikwanyo yubu, gibolo kwer ma pe ogiko. Ka pi ango magi, lapii ocamo piny, kede jo mabedo iye giromo peko pi balgi.” Aisaia 24:1, 5, 6, RSV.

Aii! Pien cawa meno obedo madit tutwal, ma pe tye gin mo calo ne; en keken kare me peko pa Yakobo; kono obigolo woko ki iye. Yeremia 30:7.

‘Pien in ose keto Rwot, ma en libat nininga—Rwot ma Malo—calo kabedo mii; Pe gimarac mo bi bedo i wi in, pe bene gemo mo bi bino ki kor kabedo mii.’ Zabura 91:9, 10.

Lubanga pe bi weko kanisa pa En i cawa pa kanisa me goro ma pire tek. Ose kobo cing me kelo konyo woko. Cik pa Buk pa En bibi yee ki jo weng ma tye i tung me ceng. Historical Sketches 277-279.

"Rwom me kare pa gin pa dano ma tek tek" en aye ma kityeko nyutu kwede wiil ma tye i iye wiil i neno Ezekiel pa Kabedo Maler Maloyo Duto, i cawa me yaro. Gin tye i lalo pa Lubanga, pien gin aye gimiyo pok neno me wii weng me Lok pa Lubanga, ma gikelo atika kede maber i cawa me yaro. Tye "dwone" ma nyutu "apoya madwong loyo" ma "piny tye pinyo" me nongo ne. "Dwone" meno omiyo "piny ocok-cok, ki cwiny pa dano opoko piny pi bwogo." "Cok-cok pa piny" kede "poko piny pa cwiny pa dano pi bwogo" gin cal me dwone pa tarampe me abiro, ma en atika, ma en peko madit ma adek.

Moyo kwec i piny ma otimo ki Islam me Ayoo ma adek, obedo macalo nyako ma tye ka nywolo, ma nyuto peko ma dong rumo kacel kacel. Peko ma dong rumo en ocake i dwe September 11, 2001; ki i dwe October 7, 2023, pec me nywolo mukato ma tek madwong obutu; ci pien Lok pa Lubanga pe obalo mo keken, pec me nywolo mukato bino cok atika, ci biro kelo bal mapol dok loyo. Itye kombedi ka bedo i cing?

Wa bino mede ki pwonye man i coc ma anyim.

Bot nabii, wiil iye wiil, ki teng pa jami matye cwinya ma ocobo ki gi, gin weng nen calo gin ma pire tek, pe romo poyone. Ento lwet ngec madwong ma pe giko kineno i cing pa wiil, ki rwom maler obedo adwogi pa ticne. Wiil acel acel, ma kiwotu gi lwet Lubanga, tice i rwom maler ki wiil mukene weng. Ki onyuta an ni kit me tic ma dano tye katico kwede, romo bedo ka gidwaro twero madwong tutwal, ka gi temo loyo tic keken. Gi weko Lubanga, Latic Madwong, woko ki yore ki plani gi, ki pe gi geno En i kom gin weng mabit ki nywako anyim pa tic. Pe dano mo keken myero, kadong mo matidi, par ni twero loyo gin magi ma obedo pa ‘An Atye’ Madwong. Lubanga, i gwoko pa En, tye ka yubu yore, wek tic otiyere ki dano. Ento wek dano weng obed i but pa rwodgi, omi dulgi pi cawa man, kadi ngene ni Lubanga obedo lakwogi. Testimonies, volume 9, 259.