Lok me 40 i But me 11 pa Daniel obedo acel i lok ma pire tek loyo i Lok pa Lubanga. Histori me por lok pa lanabi ma ki nyutu iye gin aye kabedo ma lagoro iye lagoro i kit ma Ezekiel oneno kikano kacel. Ki kare me agiki pa movimenti pa Millerite i 1798, kede bene ki kare me agiki pa movimenti pa malaika me adek i 1989, ki nyutu histori me iye kede me bwa pa jo Lubanga me cawa me agiki. I lok eni tye waco me kwero ma tye ka rwatte, ma obino ki malaika me acel i 1798, nyo i Cik me Sande me lok me 41. Lok eni nyutu kwero me yeny pa Kanisa pa Lubanga, ma cako ki jo ma otho, nyo i keto muhuri pa jo 144,000, ki Lubanga obolo woko Adventism pa Laodicea ki i kamwa pa en.

Lok me gin matime, kun rwatte ma kelo tho o timme bot kit pa Paapa i 1798, nyaka i cik 41 kun rwatte man ogedo, kityeko nyutone i lok me cik. Cik 41 anyim dong kityeko keto ne iyi kit me piny pa Lubanga ma kitimo gin ne, ma cako i cik meno, ka yweyo bedo matek matek. I kite me porocit man, cik 40 obedo agiki pa pot buk 11 me Daniel, ento cik 1 ki 2 me pot buk meno obedo cako. Pot buk 11 nyuto ribo pa Antikristo, ki pot buk 10 nyuto cako pa lok me neno pa Yoo pi Hiddekel, ki pot buk 12 nyuto agiki. Pot buk 10 ki 12 nyuto acakke ki agiki, ento pot buk 11 obedo ribo i tung cen.

Chapta apar ki chapta apar ariyo gin acel, pien, pe calo chapta apar acel, ginyutu kit me bedo pa Daniel ikom neno, ento chapta apar acel en neno keken. Chapta apar en litera ma acel i abece pa Ibrani, chapta apar acel en litera ma apar adek ma mube i abece pa Ibrani, ki chapta apar ariyo en litera ma agiki i abece. Neno pa Laryo Hiddekel en 'Atir'.

I pot buk apar acel, cako nyutu agiki, pien Kristo pe loko. Lok me agiki ma kinyutu i rek namba 40, en cawa me tem pa cal pa lagony. Cawa me tem eno ogiko ki lacar pa lagony, ma kinyutu i rek namba 41. Omiyo rek namba 1 ki 2 myero gikwano ikom cawa me ciino pa 144,000, pien cawa eni bene en cawa me cweyo cal pa lagony.

Rwot onyuto an maber tutwal ni cal pa jagi obicweyo mapwod pe gityeko kare me poro; pien en obibedo poro madwong pi jo pa Lubanga, ki en obiketo dic pi kare weng pa gi...

Man aye tem ma jo pa Lubanga myero nongo en mapwod pe kiketo cal botgi. Manuscript Releases, volume 15, 15.

Jwijwi tye alama me yoo aryo ma nyutu kare me agiki. I yore me dwoko kit pa Mose, ne obedo nywalo pa Aroon, ma i iyie adek anyim obedo nywalo pa Mose. I yore me dwoko kit me wuok ki Babilon ka dwoko hekalu, ne obedo Rwot Dario, ma i kare me anyim obedo Rwot Kiroosi. I yore me dwoko kit pa Krisito, ne obedo nywalo pa Yohana Batisita, ma i dwe abicel anyim obedo nywalo pa Krisito. I yore me dwoko kit pa Milerait, ne obedo tho pa twero pa papasi i 1798, ma i iyie acel anyim obedo tho pa Papa i 1799. I yore me dwoko kit pa malaika me adek, ne obedo Pulesiden Reagan ki Pulesiden Bush ma acel, ma gi aryo ginyutu 1989. I Daniel chapta apar, vesi acel, wan nongo ni Rwot Kiroosi kityeko nyute.

I higa me adek pa Cyrus, rwot me Peresia, gimoro otyeko nyutu bot Daniel, ma nyinge kiluongo ni Belteshazzar; ki gima obedo adii, entono kare ma kityeko yubo obedo mabor; en otyeko ngeyo gima, ki obedo ki ngec pa neno. Daniel 10:1.

I yore ma bino i chapta 10, waneno gin ma otime bot Daniel, ma kityeko nyutu anyim, mapwod pe Gabriel omiyo yaro me histori ma porofetik i chapta 11. Cyrus onyuto kare me agiki, pien con keken Cyrus, nephew pa Darius, onongo obedo ladit me lweny pa Darius ma okwanyo tho pa Belshazzar; ci mano onyuto agiki pa otongo me cawa 70, ma obedo kit me nyutu pa otongo me cawa 1260 pa Israel me Lamo i Babylon me Lamo, ki 538 ocito i 1798.

Macalo kede nyith pa Isra’el ma gicano gi i Babilon ikare me gologi ki piny, onongo Kanisa pa Lubanga i piny obedo i oturu ikare man ma bor matwal me loro ma pe giko. Prophets and Kings, 714.

Agiki me mwaka 1,260 i 1798 oketo lanyut ni en obedo “kare me agiki”; kamano bende, agiki me mwaka 70 oketo lanyut me “kare me agiki” pi lok me con eno. Darius ki Cyrus gin aryo ginyutu i tho pa Belshazzar ki i agiki me lobo pa rwot me Babylon; pien Cyrus, calo lati madit me lweny pa Darius ma omoko tic, onongo tye ka miyo calo Darius. Ka George Bush me acel kimiyo iye rwom me Purezidenti i ceng 20 me Dwe Acel, 1989, Reagan onongo bedo Purezidenti pi ceng 19 me acaki me 1989.

Larec me Hiddekel ocako i kare me agiki, i mwaka me adek pa Cyrus. Ka Gabriel ocako yaro bot Daniel lok me con me porofet ma i gony apar acel, en cen owaco mwaka me acel pa Darius, me cweko piny maber ni larec me lok me con me porofet ma onongo obedo piny me nyuto bot Daniel obicako i kare me agiki ma ogiko lacen, i 1989, pien porofet weng gicoyo mapol ikom nino me agiki loyo nino ma gibedo kwede.

Ento an abi nyiso in gin ma kicono i buk me adier; i gin eni pe tye ngat mo ma obedo kwede an, makato Mikael, rwot wun. Kadong an, i mwaka me acel pa Dario ma Mede, an keken, acungo me moko iye ki me miyo tek iye.

I mwaka me acel pa Dariuso, ma nyutu “cawa me agiki” pa 1989, Gabrieli “ocung”, me nyutu ni i “cawa me agiki” malaika obino. I 1798 malaika me acel obino, ci i 1989 malaika me adek obino. Pe otime ni “keto kite” pa malaika me adek ocako, ento i 2001 ka kwena pa malaika me adek omiyo twero, con ocako; ento bino pa malaika me adek i 1989 kiketo calo Gabrieli “ocung” i “cawa me agiki”. Gabrieli bitye ka nyutu Daniel “gin ma kirek i Buk pa Adwogi,” ci “neno me Hiddekel” tye ki “kite” me “Adwogi,” ma Gabrieli tye ka bi yaro.

I pot buk apar, rek apar angwen, Gabriɛl dong owaco bot Daniel ni gin ma onongo owaco i neno ma i Hiddekel, en “gin ma bi otime bot jo Lubanga i nino me agiki.”

Kombedi abino me poyo bot in gin ma bi time bot jo pa in i kare me agiki; pien dong yer man obedo pi kare mapol. Daniel 10:14.

Ves aryo me Chapta apar acel me Daniel nyutu ngec ma kityeko yweyo i cawa me agiki i mwaka 1989, ki ma kinyutu ngo ma “bi opoto” jo Nyasaye “i nino me agiki.”

Kombedi an abi nyutu in ada. Nen, pud rwodi adek bi aa i Peresia; en ma angwen bi bedo ki jami mamite mapol, maloyo gin weng; ki teko me jami mamite pa iye, bi tongo gi weng i kom lobo Giriki. Daniel 11:2.

Cyrus obedo calo rwot mar aryo ma bino ci 1989. En obedo rwot pa Medo‑Persian, ma calo lobo me rwot i porofesi pa Bibul i cawa me agiki, ma tye ki opok aryo, ma opok aryo ginyutu iye Medes ki Persians. Inyima rwot mar aryo pa lobo me rwot pa lamunu pa piny ma tye ki opok aryo, i cawa me agiki i 1989, bino bedo rwote adek (Clinton, Bush ma agiki, Obama), ci dong bino bedo rwot acel ma tye ki cente mapol maloyo gi weng. Rwote adek ma obedo inyima Bush me acel, gityeko nongo cente mapol inyim kare ma gityeko bedo president, kede keken pien gityeko bedo president. Trump, mar angwen ma tye ki cente mapol loyo, ki en obedo president ma tye ki cente mapol maloyo i kare weng, pe onongo ogamo cente pien obedo president, ento maloyo pi tic pa kwanyo cente i ot ki piny, mapol anyim oyaro bedo president.

I kare macon, ka i yore me rwom, Presiden me acel pa United States en onongo Presiden ma tye ki cente maloyo loyo i mukato pa Amerika. I kare mapat ki Donald Trump, George Washington onongo Presiden ma tye ki cente maloyo loyo i mukato pa Amerika, macalo Donald Trump, onongo ogamo cente kun cato cente i jami me piny ki ot. Washington kede Trump aryo obino i keno pa Presiden ki i kabedo me politika ma pe gang-geng. Washington onongo, makwongo, rwot me lweny mapat ki bedo Presiden; Trump onongo latic me cente kacel ki ngat me televizyen, ma, macalo Washington, pe onongo tye ki tem me politika con.

Purezidenti aryo gigeno pi kit cwinye ma tek ki yore me lalo, ento gi oyaro kit magi i yore ma opoko tutwal. Washington gigeno pi lideresip ma otye ki twol, cwiny ma pe ocuk, ki geno i iye, kacel ki bedo ma oyubu jo weng i kare me Lweny me Revoluucen ki i mwaka me acaki pa Ripablik; kacce Trump bene gigeno pi yore ma obed ki teko i lalo ki i telo piny. Washington ki Trump obedo gin ma oketo kontroversi madwong, ento pi kome ma opoko tutwal. Washington, ka kikwayo ne madwong i wang jo mapol, oyudo kritisim i cawa ne pi jami mapol, keken kwede neno pa iye ikom slavery. Kare pa Trump calo Purezidenti kiketone ki kontroversi mapol, keken kwede tic pa iye me “mean tweets” i social media, coyo polosi me “America-first”, kacel ki ngec pa iye keni.

Piresident ma lonyo madwong loyo weng, ma bende obedo ma abicel acel, obedo me yubu twero pa deragon me lobo ducu. Ka wa keto mukato me vas aryo me chapta apar acel ikom mukato me kare me 1776, 1789, ki 1798, wa nongo ngec mapol ma cwalo lok bot piresident me agiki pa 'beast' me piny, pien Yesu nyutu agiki ki cako. Kare aryo ma acaki, ma gicwalo kwede 1776 ki 1789, gicwalo lami aryo me nyutu ni piresident me agiki obi obedo piresident ma abicel adek, ma obedo i tung me abicel aryo. Trump obedo piresident ma abicel acel malubo Reagan, kede ka obedo piresident ma abicel adek, obi obedo 'i tung me abicel aryo'. Piresident me agiki, ma bende obedo piresident ma abicel adek, obi bedo rwot ikare ma United States obi timo cal 'bot ki me' 'beast'.

Piresidenti ma tye ka loyo ka United States gicweyo kica pa lewic, myero en obedo ma aboro, ma aye pa abiro, macalo kit ma Peyton Randolph ki John Hancock gi mi cing. Papasi obedo wii ma aboro ma onongo obedo pa abiro, kede ni en oyudo lak me porofesi ma ogamo tho. Me bedo kica pa Papasi, piresidenti ma aboro ma aye pa abiro, myero bene obedo ki lamal me porofesi ma nyutu ni en 'kicako iye lak' onyo 'kigamo tho'.

Tul pa Papa onongo o nongo bal me tho ki teko pa draagon (Faransa), teko pa draagon ma tul pa Papa onongo tye ka lwenyo kwede kobedo ki cawa ma Paulo onongo onyutu ni ‘misiteri pa richo’ (dano me richo) dong tye ka timo i cawa meno. Draagon pa peganisimu onongo ogengo tul pa Papa ki cwako kom, ma otime i mwaka 538.

Cako pa lwak pa Papa nyaka giko ne ma agiki, en tye ka lwenyo ki tego pa nyoka madwong’. Cal pa lwak pa Papa myero cal bene olwenyo ki teko pa nyoka madwong’. I Revelation 17, lwak pa Papa, ma en aye wi me 8, ma obedo i tung pa wi 7, piny agiki gitwako ne ki mac, ki ringi pa en gimyem gi Rwodi 10. I tho aryo (1798 ki i kare me agiki), lewi pa Papa ogeno ki teko pa nyoka madwong’. Pi United States me yubo cal me lewi, Pulezident ma namba 8 myero bene ogeno ki teko pa nyoka madwong’ ma onongo tye ka lwenyo kwede, ki Rwot ma namba 6 inyuma pa kare me agiki i 1989, en aye Rwot ma omacoyo tego weng pa nyoka.

Ronald Reagan obedo Protestanti ma ocako woko ki yore, ento George Bush acel obedo globalist ma atir ma tutwal. Lok mamegi ma ngene maber acel obedo kany, ka onwongo owaco lok ma pe atir, i 18 August, 1988: “An aye ame pe abi yiko malo tax. Opponent mamega kombedi owaco ni obi yiko gi malo calo yore me agiki, onyo yore me adek. Ento ka dano me polotiki owaco kamano, i ngec ni man aye yore acel ma obi cito iye. Opponent mamega pe obi weko woko yiko malo tax. Ento an abi weko woko. Congress obi koko an ni anyiko malo tax, abi waco pe. Obi koko, abi waco pe; obi koko odoco, kede gin weng ma atwero waco botgi obedo man keken: kwan cing pa an: pe tye tax manyen.”

Poki ki boko pa lwak meno, ma obedo kit ma rwate ki lami pa teko pa lacere, lok pa en ma loyo nying madit ne tye i Joint Session pa Congress i ceng 11 me September 1990, kun owaco ni, "Kombedi, wa neno piny manyen ma obino i wang wa. Piny ma iye tye atir atir twero me bedo pa yore manyen me piny. Calo i lok pa Winston Churchill, 'world order' ma iye 'cik me bedo atir ki rwatte maber ... gigwoko jo yot i kom jo tek ...' Piny ma iye United Nations, kikwanyo woko ki 'Cold War stalemate', tye kacung me tyeko woko wino macon pa jo ma gicako ne." Bush madit obedo globalist, ata ka oyaro ne calo Republican.

Bill Clinton obedo Piresidenti ma acel me timo ceremonia me keto iye kom i Lincoln Memorial; man nyutu ni ogoyo tung bot Lincoln ka oketo wang anyim bot obelisk me Washington Monument, obeliski ma i iye opong ki cal me Freemasonry. Obeliski con, kacel ki cal me Freemasonry ma oyer me wang anyim ka oketo cing me woro Constitution ka pe adaa, onyutu pe keken ni otyeko ogoyo tung bot cal me kwallo otum me Lincoln Memorial; ento bende kabedo pa mukato ma Clinton oyero i kare meno rwate ki lok me yeko kom ma o waco, ma iye okwedo dwong bot purofesa ma otyeko kwayo ngec bot ne i Yunivasiti pa Jesuit ma otyeko wot iye.

Profea Carroll Quigley, onongo ocoyo buk ma nyinge: Tragedy and Hope: A History of the World in Our Time, ma kicwalo iye i 1966, ki gigenyo maber kacel ki piny weng ni obedo calo ‘Bibil pi tam me globalist’. Cal ma Koran obedo i bot Islam, ki cal ma Morals and Dogma of the Ancient and Accepted Scottish Rite of Freemasonry, ma Albert Pike ocoyo, ma kicwalo iye i 1871, kigenyo ni obedo nyutu ma opong loyo weng me pwonye ma esoteric pa Freemasonry; onyo calo The Book of Mormon i bot Latter Day Saints, buk pa Quigley obedo Bibil pa filosofia me globalist. Mapol ne ongenyo ka Clinton ogamo Mohammed pa Koran, onyo ka ogamo Joseph Smith pa The Book of Mormon, ki acel acel ne ongenyo ngat ma nyinge Albert Pike, ento manok ne ongenyo ni gamo pa Clinton bot Quigley orwate ki ajenda me globalist ma en kene, ki kwanyo woko yore me cik ma Abraham Lincoln onongo nyutu.

I waco ne, Clinton owaco ni: "Ka an obedo dano matino, awinyo lalo pa John Kennedy me bedo jopiny. Epiromo, ka an obedo lacen i Georgetown, awinyo lalo man, ma lapwonj madit ma ki nying ni Carroll Quigley ocwero maber, ma owaco wa ni America obedo piny madit loyo piny weng i gin ma otime, pien jo wa kare weng guye i gin aryo: ni kinye romo bedo ber loyo tin, kede ni dano acel acel wa tye ki tiro me kica pa cwinya pa dano pire kene me miyo obed kamano." Tamac pa Carroll Quigley i kom kit me "make America great again" obedo ni United States obed cweyo twero me piny ne i lwete pa United Nations. Clinton obedo Democrat, dano me lobo weng, lacwak pa dragon.

"Calo won, calo latino", George Bush ma agiki, obedo globalist, kede calo wonne bene, globalist ma owaco ni en Republican. Apul pe poto matwal ki yio. Baibul cwalo penyo: "Ngat aryo romo woto kacel, ka pe gicono?" Gin ma mito keken, obedo lubo tic mapol ma Bush ma agiki otimo kacel ki Bill kede Hillary Clinton, me neno ngat mane ma Bush ma agiki ocono kwede.

Barack Hussein Obama owaco lok makato ikom dwogo United States i kit ma pire tek i tung me kampeni, kombedi mapwod pe giyero ne Piresident. I Dwe me Apar 30, 2008, i Columbia, Missouri, Obama owaco ni, "Wa tye ki ceng abic me cako dwogo United States of America i kit ma pire tek." Lok man obedo but pa kwena madit pa Obama me "hope and change", ma obedo gin mapire tek i kampeni pa ne pa Piresident me 2008, ma ocwalo piny ni rwatte pa ne tye ki yubo cik ma dit kede woto i tung mapat pi piny. Tung ma odugo piny iye obedo i cik pa dragon pa globalism, ma orieny bot jo mwor, ma cwiny tye bot "abortion", ma orieny bot "carbon fuels", ma orieny bot America ento cwiny tye bot globalism, "Diversity, Equity, Inclusion", tar ma pe adok ada me "Critical Race Theory", kede mukene mapol. Obama pe obedo keken calo lamonyo lwak; obedo, ki kombedi tye, lamwongo pa agenda pa globalism me teko pa dragon.

Ento Trump, ma pe rwate ki lapolitiki manyen ma kit weng, otyeko lok ma owaco mapol maloyo Purezidenti aboro mukene i kare ma ocako ki 1989, ka gicono weng. Oketo cwiny i dwoko Amerika obed madit dok cen; i temo man, omonjo twero me globalist ma tye, pe i United States keken, ento i lobo weng.

Joe Biden pe tye ki gin me nyutu mo weng ni en obedo gin mo ma pe obedo globalist moko.

Lacwee pa Katolik otelo lweny ma opongo cawa ki teko pa dragon, ci ladit me Amerik ma tye ka loyo ka United States kiko cal pa Papasi, bino, ki myero me poro, bedo i gonyo ki teko pa dragon. Pe tye ladit me Amerik mo keken matye dong kwo, ka cen Donald Trump, ma binen otelo lweny ki teko pa dragon; pien Democrats tye ka nyutu pire tek ni gi obedo jo me piny weng (dragon), ci George Bush ma agiki, ne obedo macalo wiye (Republican ma oyaro ni en, ento me adada en dragon me piny weng), pien Yesu kare weng nyuto agiki ki acaki.

Wa bino mede ki pwonye man i coc ma anyim.

Tur madwong tye ka kuro jo pa Lubanga. Tur tye ka kuro piny weng. Lweny ma madwong loyo i kare weng dong tye i anyim wa tutwal. Gin ma, pi cawa mapol loyo 40, wa, ki twero pa lok pa lacar, oyaro ni tye ka bino, kombedi tye ka time i wang wa. Kombedi dong lapeny me yubo Cik madit me lobo me yengo twero me cwiny kikwayo matek bot jome yubu cik pa lobo. Lapeny me cwal ki cik me gwoko Sande dong obedo acel i gin ma lobo weng mito kede ma tye ki dwong. Wa ngene maber ngo ma obino bedo adwogi pa timo man. Ento wa tye otum pi lapeny man? Wa otimo maber tic ma Lubanga omiyo wa, me miyo jo ciko ikom gony ma tye i anyimgi?

Tye jo mapol, ka keken i tung jo ma tye i lutic man me yiko cik pa Sande, ma pe gi neno adada ma bi aa ki tim man. Pe gi neno ni gi tye kagoyo atir ikom twero pa geno. Tye jo mapol ma pud pe gi ngene dwoki pa Sabato pa Baibul kede piny marac ma kit pa Sande ocungo iye. Tugedo mo keken ma cwiny cogo i keto cik pa dini, atir en tic me weko piny bot Papasi, ma pi kare mapol obedo katime lweny pud-pud ikom twero pa cwiny. Bedo me gwoko Sande, calo kit ma gicako nyinge ni pa Kristiani, oweo kwo ne bot ‘misteri me bal;’ kede yiko ne bi bedo yaro atir yore me tic ma obedo kidi me cing pa Katolik Roma. Ka piny wa bi weko woko yore me gamente ne ki keto cik pa Sande, Protestantisimu i tic man bi medo cing ki Papasi; pe obedo gin mo mapat, ento obedo miyo kwo bot nyodo ma goro, ma pi kare ma lenge obedo kikenyo maber cawa ne, me rwenyo odoco i laler ma goro matye i tic.

Ka dong opong piny, Dul me Yubo pa Lwak, ka timo teko me yubo cik pa dini, bino nyutu pe yweyo ma maromo ceke ki gwoko-piny ma otyeko loyo i kare mukato. Kare meno kacel me dano gicako twero ma romo me Lubanga; gi kwanyo woko twero pa cwiny i bwo teko maracgi, ci keto i cell, cweyo woko ki piny, ki tho omede bot jo ma giconye i cik ma giwaco. Ka tic pa Popi onyo yore pa en kiketo odoco iye cik wek obed ki teko, mac me guro gubed kicako pwodho odoco i kom jo ma pe gibalo cwinygi ki atir pi yweyo bot bal ma rwate ki dano mapol. Tim marac man dong tye i tung me time.

"Ka Lubanga omino wa ler ma nyiso peko ma tye anyim wa, wa romo bedo maler i wangene nining ka wa pe watemo weng ki twero wa me kelo ne i bot jo? Wa romo bedo kuc me weko gi me moko lok ma madwong man labongo miyo gi ngec?" Testimonies, volume 5, 711, 712.