I Nyutu pa Yohana, kitap weng me Bibil gicoko ki gityeko. Kany tye ma miyo pire tek Kitap pa Daniel. Tic pa Jao, 585.
Ada ma Jon lwongo ni “Niyabo pa Yecu Kricito,” ma Atunya me kaka pa Yuda obedo ka gonyo agemane pi jo mere cakere i dwe me abiro me mwaka 2023, kicobo matwal ka kiribo buk pa Daniel kacel ki buk me Niyabo. Daniel cura me aryo nyuto kwena pa lamalaika me aryo i lok kom atematema me cal pa lee me nino me agiki. En nyuto yore ma atematema lubo ki kare me atematema ma kicimo.
Kare kede kit ma jami otimme kwede i cura me aryo pa Daniel, ma mwaka pyer abiro ma Daniel obedo i buc onyuto, obedo anyut me kare me tem pa jo Protestant i gin ma otimme i kare pa jo Miller. Jo Protestant pe oloyo temgi, dok odoko anyira pa Roma. I lok me adwarpiny, anyaka nyuto minne; dok Roma obedo lee i lok me adwarpiny. Kit ma pe oloyo temgi kede kit ma lacen olokere kwede odoko anyira pa Roma nyuto tem me cal pa lee i gin matye ka time i karewa me tin, pien gin olokere odoko cal pa lee. Omiyo, mwaka pyer abiro ma Daniel obedo i buc, kede bene gin ma otimme ma mako kwena pa malaika me aryo i kare me dulu pa jo Miller, nyuto yoo me tem ma watye ka kato iye kombeddi.
I kacoc me lok pa malaika aryo ma ocako i ceng 11 me September 2001, tye kare mapat ki yore me temo ma kinyutu kwede calo alama, calo neno ma Nebuchadnezzar oneno i nindo me cal pa le me gweng; pien lobo pa ruoth i porofesi me Baibul bene obedo le me gweng. Nebuchadnezzar ki ladit me dini pa Kaldea ginyutu joma pe gi otyeko temo maber, ento Daniel ki joma adek ginyutu joma otyeko temo maber. Twero nen calo mukene, ento pe otyeko temone maber pa Nebuchadnezzar kimiyo atir i chapta adek me Daniel.
I yo me tem, ma ginyuto i cura me acel kede me aryo me buk pa Daniel, tye anyut mogo me yo me kop adwar ma rwate kede kop me ada ma dong gunyuto i kare macok ma okato i buk me Niyabo. I cura me acel, “nino apar” gunyuto kare me tem ma oweko Daniel onyuto cal ma nen ber loyo kede ma nen cwe loyo, pien en ocamo cam me polo, kun lukor me dul mukene gunyuto cal pa jo ma gucamo cam pa rwot. I kop adwar, rwot obedo ker, kede i kop adwar rwot onyo ker obedo lee bene. Jo ma wanggi gunyuto adwogi me camo cam pa rwot gunyuto cal pa lee.
I Dyer aryo i Buk Daniel, Daniel onongo tye ka kwayo me ngeyo siri ma ocano i loto me cal pa Nebukadneza. Onongo myero ongene ngo obedo loto man, kacel ki piro ne ngo minongo ni. En obedo calo joma i kare me agiki tye ka yaro me ngeyo siri ma orwate kwed golo kube pa Nyuto ma pa Yesu Kristo, pien golo kube pa Nyuto ma pa Yesu Kristo obedo siri me porofet ma agiki, ma ki golo kube mapwod pe ki juko temo. Porofeta weng, kacel ki Daniel, gitye ka nyiso kare me agiki. Tem me Daniel me ngeyo “siri” eno onongo obedo tem me kwo onyo tho, macalo tem me cal pa “beast” pi jo pa Lubanga i kare me agiki.
Rwot omiyo an ngec maber atir ni cal pa le me gweng binyube mapwod pe kare me probeshon obi lor; pien en bin bedo tem madit pi jo pa Rwot, ma pire keken kabedo gigi me kare ma pe otum bin gonyo ki en. Manuscript Releases, volume 15, 15.
Lamo pa Daniel, i kare ma onongo tye ka yeny me niang “gin me mung,” tye calo alama me yoo ma tye keken i gin matut pa jo pa Lubanga i cawa me agiki. Buk pa Daniel omiyo wang kica aryo ma keto atir alama me yoo pa “lamo” i cawa me agiki. Alama me yoo man tye i kare ma nyutu ki leb me aryo pa rek me yubu weng.
Kare me lok adwar ma lega aryo-ni ducu tye iye obedo mwaka pyerabiro me bedo i twec, ma calo anyut nyuto “tyen abiro” ma tye i Leviticus pyeraryo wi abicel. I Daniel aryo, i coc me acel, gicoyo nying “Nebuchadnezzar” tyen aryo, eka coyo lok tyen aryo i Baibul obedo anyut me kwena pa malaika me aryo.
I cöc pa Amïn White tye kabedo mökö ma nyutu ni Daniel cura me adek obedo lanyut me cik me Ceng Cabit. Daniel cura me acël tye ki kit ducu me kwena pa malaika me acël, dok gitïtöwa ni pe itwërö bedo ki kwena me adek (Daniel cura me adek) labongo kwena me acël ki me aryö.
Tem me cal me leba kityeko yubi ne ki Ellen White ni obedo tem ma wa myero ogamo mapwod pe kare me tem oloro, kacel ki mapwod pe kiketo lacim iwa. Ka wer ocako turo i kacokki me adek pa Daniel, kare me tem oloro ki cal, pien kacokki me adek nyutu cik me Sande. Wer pa Nebukadnezar nyutu dwon me wer ma dako ma kwer pa Tire dong ocako yaro bot rwoti me piny i agiki me mwaka sabenti me cal ma gityeko olalo ne.
Ci obedo ni i kare meno, Tiro gubiparo pe pi mwaka 70, kit ma romo ki cawa pa rwot acel; i agiki pa mwaka 70 Tiro binyim macalo dako malaya. Kwany aripa, i woti i gweng, in dako malaya ma gubiparo pe; tim dwol maber, i yeki mapol, wek gubiparo in. Ci obedo ni i agiki pa mwaka 70, Rwot obino limo Tiro, ci obidok bot lic ne, ci obitimo kit pa malaya ki duk pa rwot weng pa piny i wang piny. Yesaya 23:15-17.
Amïn White nyuto kwena pa lumalaika adek calo apim adek.
Gin mapol ma gicweyo ceto me cobo Lati me nyom i kom kwena pa malaika me acel ki me aryo, gireme kwena me adek, en aye kwena me agiki ma tye me temo ma bi mi bot piny weng, ci doge marwate bi kete ka ki waco kwac me agiki. Review and Herald, October 31, 1899.
Malube ki caden mapol, Daniel cura me aryo en kwena pa lamalaika me aryo. Lok me con ikom miyo teko bot lamalaika me acel nio wa i ngolo kop en lok me con ma mwaka pyer abiro me bedo pa Daniel i twec nyuto. Lega pa Daniel ma tye i cura me aryo otime i kin mwaka pyer abiro meno, ma en lanyut me “kare abiro”.
Lega me dul me abongwen cakere ki loko atir ikom mwaka pyer abiro. Lega aryo-ni tye i kabedo me adwar ma rom aroma. Gin nyuto kite mopatpat me lega acel, ento kiketo gin aryo i kabedo acel me “kare abiro,” dok gin aryo rwate ki lanyut me yo me “lega” ma tye i lok me kare mukato pa jo alip mia acel ki pyer angwen wiye angwen me nino me agiki.
I kare ma Daniel lego i dul me abongwen, en tye i “kare me lokere” me lok adwar, me aa ki i ker me Babylon tung i ker pa jo Media ki jo Persia. Kabedo meno me lokere bene obedo lanyut me yo, dok rwate bene ki kabedo acel meno me lokere i dul me malaika me adek, i kare ma jo pa Obanga too i yo calo “jo Laodicea”, dok aa ki i bur lyel calo “jo Philadelphia”. Kabedo me lokere i dul me malaika me acel rwate ki kabedo me lokere pa Daniel kacel ki dul me malaika me adek, dok gin adek ducu tye ki kube atir ki “kare abiro” me Leviticus pyer aryo wiye abicel. Lokere ki i Philadelphia tung i Laodicea i dul pa jo ma lubo Miller otimme ki bino pa “ler manyen” i kom “kare abiro” i mwaka 1856, ki kwero “kare abiro” weng lacen i mwaka 1863. Daniel i dul me abongwen, dul me malaika me acel i kare pa jo ma lubo Miller, ki dul me malaika me adek i kare wa, gin ducu tye ki kabedo me lokere ma rwate ken gi, dok kabedo adek me lokere ducu ni tye i lok ma kwako “kare abiro”.
I twar pa kit pimo, Daniel obedo calo lakwena ma kimiyo ne ler, ma en i acaki omiyo owete adek pa ne; kunen en nyutu kit pa lanabi “Elijah”, ma obedo “dwog pa ngat ma tye ka kwaco i gungu”.
“Muk” me karatac aryo me Buk Daniel nyutu ni piny pa poropesi pa Baibul ma aboro obedo “me abiro” ikin piny abiro. Ka obedo nyutu ma acakki me piny pa poropesi pa Baibul, kamano rwako cing ki nyutu ma agiki me piny pa poropesi pa Baibul ma nonge i Buk Lamedo, karatac apar abiro. Piny ma aboro, kun obedo “me abiro” ikin piny abiro ma con, nyutu kare me loke-loko ma keti Babulon me kombedi calo rwom me adek pa Laywak, Lela, ki Lanabi ma pe atir. Nino me cal pa Nebukadneza, agiki, nyutu piny pa Rwot ma i lobo ma aboro i rik pa poropesi.
Dul obedo lem i poropheti me Baibul, kamano adwogi ma kinyutu kwede i kwene pa cal pa Nebukadneza obedo waco mapore ma acel ikom lem ma agiki, macalo keken kityeko nyutu ne i kitabu ‘Revelation’ chapta 17. Kamano, kwene pa Nebukadneza, i agiki, obedo kwene pa cal pa lem ma aboro, ma bene en ma agiki. En kwene pa “cal pa lem”.
Man i kome aye moko ni pire tek me ŋeyo ka ma aloka-loka timere iye i dul pa malaika me adek, ento “lok me muŋ” bene aye lagony ma coko kacel kede moko jami apol ma coc ma okato obedo ka nyutu makwako lok mukato ma olub nino 18 me July, 2020. I coc mago, kityeko nyuto ni lanyut aŋwen me yo me dul maleng acel acel me yubo odoco, ma mwaka pyerabiro me twech pa Daniel nyuto, tye kede lok madit ma rom kare ducu.
Lanyut me yoo angwen-nu i kare a Kristo onwongo oketogi i kube kede “too kede cer”. Lanyut me yoo me acel, ma onwongo nyuto miyo teko bot kwena me acel, onwongo obedo batija a Kristo, ma obedo lanyut me too kede cer. Lanyut me yoo me aryo, ma nyuto cwercwiny me acel i gin mukato-nu, onwongo obedo too kede cer a Lajaro. Lanyut me yoo me adek onwongo obedo donyo i Yerusalem kede loc, ma nyuto Kok me Dyewor. Kristo onwongo tye ka cito i yo too kede cer Mere, kede Lajaro, ngat ma kwo ma cung pi too kede cer, otelo wi wot me lwak-nu. Lajaro bene moko ni i kare me tito Kok me Dyewor, jo a Obanga “oketo kido i komgi”.
Tim lamal man ma tyeko woko, dwogo Lazaro ki tho, onongo obedo me keto cing pa Jwok i ticne ki i lok ma owaco ni obedo Jwok. The Desire of Ages, 529.
Alama me wot me yubu ma angwen obedo Kurusi, ma bene obedo tho ki cako kwo. Kare me alama angwen magi gineno calo mwaka 70 me cet pa Daniel.
I lok macon me jo Millerite, lok madito obedo “cik me nino acel pi mwaka acel”, dok nino me 11 me dwe me aboro, 1840, obedo gin ma omoko cik meno. Cwercwiny me acel obedo adwogi me tic kede cik me nino acel pi mwaka acel i yo ma pe atir. Koko me Dyerewor obedo cobo cik me nino acel pi mwaka acel matwal i kube kede lok me adwar me mwaki alip aryo kede miya adek kede lok me adwar me mwaki alip aryo kede miya abic kede pyer aryo, dok Ŋolkop me Kwedo ocake i kare ma lok me adwar me nino acel pi mwaka acel meno ocobere i nino me 22 me dwe me apar, 1844. Lok madito me anyut me yo aŋwen ducu i lok macon me jo Millerite obedo “cik me nino acel pi mwaka acel”. Kare me anyut me yo aŋwen meno kinyuto kede mwaki pyer abiro ma Daniel obedo iye i buc.
I kare pa Rwot Daudi, lok madit obedo “canduk pa Obanga”. Ka kimiyo Daudi teko, ci omoko tamme me kelo canduk i boma pa Daudi.
Ci Dawudi omede wot anyim, omede bedo madwong, ki Ladit Lubanga ma Rwot pa lwak weng obedo ki iye. 2 Samweli 5:10.
Cwer cwiny me acel obedo i kare ame Uzzah otimo bal i mulo aduku. Anyut me yo me adek obedo i kare ame David oniang ni Rwot onongo ogwedo ot pa Obededom, ngat me Gat, kama onongo gigwoko aduku iye cake i kare me jem pa Uzzah. Ci David ocito okelo aduku pi donyo mere i Jerusalem ki deyo me loyo (ento ci dako mere onyuto akemo ame pe opore ki “cwer cwiny” pi donyo pa David). Aduku nyuto anyut me yo angwen-nu acelacel. Mwaka pyer abiro me twec pa Daniel nyuto kare me anyut me yo angwen-nu.
I dwe 11 me September, 2001, Islam me "Woe ma adek" kityeko cweyo woko, ci dong kityeko gengo. I dwe 18 me July, 2020, obedo anyutu ma pe ocemo ikom "role" me Islam. Kwena ma dwogo lup ma otho ma kado i kwo, obino ki "yamo angwen", ma gin lamal me Islam ci gin nyuto kwena me "Midnight Cry". Goro pa piny ma rwako weko adera me piny me cik me Sunday i United States, kikelo ne ki Islam me "Woe ma adek". Kare me "waymarks" angwen meno ki nyutone ki 70 me mwaka me cogo pa Daniel.
Wot pa malaika me acel nyutu wot pa malaika me adek, kede lok me ‘Midnight Cry’ i mukato pa Millerite obedo dwoko maber pa porofesi ma pe otum ma okelo bur cwiny me acel.
Jo ma giweyo cwiny nene gineno ki i Lok pa Lubanga ni gibedo i kare me kuro, kede ni myero gikuro ki cwiny ma rom rom pi dong piny pa neno. Atira acel keken ma omiyo giyeny Rwotgi i 1843, en aye ma omiyo gigeno ni En obino i 1844. Early Writings, 247.
Lanyut me lweny pa jo Isilam i kom Nashville en aye lanyut me lweny i kom Nashville ame bino timere macalo dwoko adwoka pi diyo dano me woro i Ceng Cabit. Coc pa Tipo me Adwarpiny pe rem atwal. Lok ame okoro i kom lweny i kom Nashville ocoye i coc pa Tipo me Adwarpiny. Lok ame okoro i kom Nashville bino cobere, ento lok ame okoro i kom lweny i kom Nashville bino cung i kom yubo lok ame okoro ame onongo orem con, kit ame onongo obedo kwede i gin akato pa jo Millerite. En cobere i lanyut me yo me angwen, ame en aye lanyut me yo ame nyuto “ngolo kop”.
Yesu nyuto agiki kede acaki kare ducu, dok lanyut me yo me acel me nino 11 me dwe me abungwen, 2001, onongo obedo monyo ame Islam otimo, omiyo i kare me ngolo kop me cik me Ceng Cabit, monyo me Islam bino timere i kom Nashville. Twero bedo ateni ni monyo man bino mako gin mukene ame kicimo me monyo bene, ento kwena me Koko me Dyere Wor obedo kwena ame yubo kwena ame okelo tur cuny me acel. Gin ame okelo tur cuny me acel onongo obedo bal me keto but ame mako kare i kom lok ame nyuto gin ame bino timere, pe lok pa Ellen White.
Pire tek me ngeyo ni kare ducu lok acel-lu aye telo wi lanyut angwen me yo ame ocake i “miyo teko” bot kwena me acel (ame i buk pa Daniel timere i acaki me mwaka pyer abiro me lanyut). Ka iyeyo ni nino me 11 me dwe me abongwen, mwaka 2001, obedo cobere pa lok me adwar, dong icamo “buk ame okano” i yo me lok me adwar. Dano manok atek aye ocamo ada meno ateni, ento jo mukene onongo tye, ame Daniel obedo lanyutgi, ame omoko tam i cwinygi pe me balore ki cam me Babilon. Ento tye jo ame gitito ni giyeyo ni nino me 11 me dwe me abongwen, mwaka 2001, obedo cobere pa lok me adwar, ento gipyemo ni pe obedo Islam, ento obedo jo ot pa Bush, onyo jo ame gicwako ribo lobo ducu, onyo jo me dul me Jesuit, onyo CIA, onyo ribbe mo me jo ame jwi gitito komgi, ame jo me kare-ni ame giyubu tam i kom yub marac me mung pol kare gitiyo kwedgi. Macalo Alpha ki Omega, Yesu nyuto agiki ki acaki, dong ka waniang marac gin ame onyutere i yo me lok me adwar i nino me 11 me dwe me abongwen, mwaka 2001, watye ka balo tekowa me poko Lok me adwar me “ada” atir.
"Mi teko" me lok ma acel i tuk pa Millerite obedo Islam me Woe ma aryo, ki "mi teko" eni obedo kit cal pa "mi teko" ma i ceng 11 me September 2001, ma kelo ne ki Islam me Woe ma adek.
Islam ma tye i lanyut me yo me acel nyuto Islam ma tye i lanyut me yo me agiki. Lanyut me yo me agiki nyuto ngolo kop, eka gingolo kop i kom United States i kare me cik me Ceng Cabit. Kwena me aryo pa Ezekiel i cura me pyer adek wie abiro aye dwoko jo ma oto i kwo, eka kwena meno en aye kwena me lanyut me yo me adek, ma en aye Kok me Dyewor. En aye kwena me keto kido, kit ma donnyo me loc pa Kricito kun obedo i nge “kana”, ma en aye lanyut me Islam, onyuto. Islam aye tero kwena me keto kido me Kok me Dyewor.
Waci bot nyako pa Siyoon ni, Nen, rwoti obino i bot in, ma tye ki kica, ka obedo i wi punda, ki i wi nyathi me punda. Matayo 21:5.
Adwar me aryo pa Ezekiel bino ki i “yamo aŋwen”, ma bene gin lanyut me Islam. Pire tek adada ni myero waniang ada man aber, pien kwena ma obedo Kok me Dyere Wor obedo kwena ma nyuto Islam me Can me adek calo teko ma kelo ŋolokop i kom United States i kare me cik me Ceng Cabit, dok kelo ballere pa lobo ma lubo ŋol meno.
Opuk abicel aryo me Nyutu pa Yohana gibedo kwer pa Lubanga ikom goyo cik me pako i Sande ma Roma me gwoko kec kede Roma pa Papa gigoyo.
-
Otoke angwen adwen me Buuzi aryo ni okwanyo ikom Roma me joroma ma pe gi ngeyo Lubanga i nyuma ka Constantine okwongo cik me Jumapil me acel i mwaka 321.
-
Turumpeta me dyere kacel ki me abicel (ma bene gin Woes me Islam me acel ki me aryo), ne obedo kwano me acen pa Katonda ikom Roma me papal, pien cik pa paipa me Sabiti pa Ceng Odiko ma ne gitimo i Kacok pa Orleans, i mwaka 538.
-
Tarumbeta me abiro (ma en neno me adek me Islam), obedo ngol ma obino i kom United States ka en ojwoko woro pa Ceng me Acel i kare ma pe lacen.
Islam me Can me adek nyuto anyut me yoo me acel me nino 11 me Septemba, 2001. Lok ame otito ni Islam bino monyo Nashville i nino 18 me Julai, 2020, ame pe ocobbe, nyuto cwer cwiny me acel, anyut me yoo me aryo. Kwena me “yamo aŋwen” me Islam, kit ame onyute i lok me anebi me aryo pa Ezekiel i cura me pyer adek wie abiro, nyuto Kok me Dyewor, anyut me yoo me adek, dok iŋe meno anyut me yoo me aŋwen bino, en aye cobbe pa lok ame otito pi nino 18 me Julai, 2020, ame pe ocobbe, i kare me cik me Ceng Cabit. Magi aye anyut me yoo aŋwen me lok me anebi ame timme i lok me jami ame otimme pa jo alip mia acel ki pyer aŋwen wie aŋwen ame lok me anebi nyuto, kit ame onyute i mwaka pyer abiro me bedo i twec pa Daniel.
Yaro pa lok me 'Midnight Cry' obedo gin mapire tek i 'gin ma obur' ma onongo open woko ki cal bot Daniel, ka onongo okwayo me niang lim me cal pa Nebuchadnezzar. Kweyo ne obedo alama me yo ma otye i agiki me ceng adek ki aber me tho pi lajogi aryo me Revelation apar acel. Kweyo pa Daniel me Leviticus 26, calo kityeko keto i chapta 9, onongo otime i mwaka me acel pa Darius. Man tero kweyo ne i kabedo me loko kare.
Kare me toko i hitori pa Millerite en 1856, ka dul me Millerite oloko ki Philadelphia odoko Laodicea, kaka James ki Ellen White owaco. I mwaka man keken, “can manyen” pi “seven times” obino i gin coc ma Hiram Edson ocoyo i Review and Herald; ento i 1863 (“seven times” lacen), “seven times” ogolo woko keken. Daniel olam “lamo” ma kiketo nying ni “yath” pi “scattering” pa “seven times” i kare me toko i kin piny ma acel ki piny ma aryo me poropeci me Bibul.
Adek ki nusu obedo alama me mwaka 1,260, ma dong keken obedo alama me "kare abiro." I dwe July 18, 2020, dul me Laodicea pa Future for America oyaro kwer ikome cik pa Lubanga ma waco ni pe dok keto lok poropheti i kare. Dul eno dong "gibalo" ki "giyubu" i yo me Buk me Nyute, kit apar acel, ma omoko i lwala pa Ezekiel me lagi ma otho ki ocwer. I agiki me kare me "yubu" meno, ma obedo bene "kare me kuro" me lacio me dako mayen apar, kombedi gikwano ki ii kaburi gi ki "dwon ma kwalo" aa ki iye "coya" me "nino adek ki nusu."
Macalo jo ame lubo Miller i agiki guniang ni i kare meno onwongo gitye i “kare me kuro” me Matayo cura me pyer aryo wi abic kede Habakuk cura me aryo, ikumeno bene “lucaden aryo ame oto” myero guniang kama gitye iye i kare ame “dwon i thim” koko. Myero guniang ni “okekogi”. Niang meno obedo lwongo me “lega”, ento pe lega keken; obedo lwongo me lega pa Daniel me Levitiko pyer aryo wi abicel. Ka lega meno kikome pe tye, cero me cwiny pe tye. Cero me cwiny meno nyuto kama lokke iye a i Laodikia naka i Piladelpia, kede kelo gin atima me adwar ame iye me aboro obedo i kin abiro, macalo cal pa Nebukadnezar ame tye i Daniel cura me aryo moko gin meno.
Ka kwayo me lok cwiny ki yaro peko eno dong otyeko, lagam tye ni Lubanga dong obino paro kica pa En ki obino gamo jo pa En ma kiywayo woko. Porok pa Ezekiel ma acel ogamo okeyo weng i doko acel, ci porok pa En me “yamo angwen” opoko “Philadelphians” ma ginywako nyen obed lwak me lweny ma tek tutwal... lwak me lweny ma, ki calo ma i Revelation apar acel, dong kigolo gi i polo ki “obur pa malaika”. Ci gin dong “cal pa Rwot”.
“Gin a omung” me Daniel aryo, kit a Atun me kaka pa Yuda tye ka nyutu kwede kombeddi, moko ada pa gin me “me aboro bedo acel i kin abiro”…dok but kop ducu okene me adwar i Daniel aryo rwate kede kit a gin me adwar i kom lucaden aryo me Niyabo apar wie acel lubo kore kwede. Lucaden aryo me Niyabo dul me apar wie acel “kitingo gi malo calo bendera” i “cawa” acel a cik me Ceng Cabit time iye, pien kitingo gi malo i kare me “oyeyeng lobo adit” me Niyabo dul me apar wie acel. “Oyeyeng lobo adit” balo woko dul acel i kin dul apar me boma, dok United States obedo rwot adit i kin “rwodi apar”, kit a France bene onwongo obedo kwede, i kare a “oyeyeng lobo” me Alokaloka Adit me France otyeko France woko, kun cobo adwar me Niyabo dul me apar wie acel.
Cobere ducu me oyengyeng me lobo meno timere i kom lee me “lobo”, kede cik me Ceng Cabit i ker pa lee me lobo kelo yengere. Cobere ducu me “oyengyeng me lobo” me Niyabo apar wi acel obedo cik me Ceng Cabit, i kare ame “giyengo” lee me “lobo” kede balere pa rok lubo weko niye pa rok. I cawa meno, lucaden aryo “gitingogi malo calo bendera”. Gin “giyito malo i polo i pol”, calo Kricito oyito malo i polo i tyen me agiki. Lokke me agiki bot lupwonye, ame gin cal me jo pa Lubanga me nino me agiki, ame bene gibino tingogi malo i polo calo bendera, gicoyogi i buk me Tic pa Lukwena.
En owaco botgi ni, “Pe obedo pi un me ngeyo cawa onyo kare, ma Wuoro ocweyo i teko pa iye. Ento ubino nongo twero, ka Roho Maleng obito i tung wun; ubino bedo minyutu na i Jerusalem, ki i Judea weng, ki i Samaria, ki nyaka i gungu piny.” Ka otyeko waco gin man, ka ginenyo, oceto malo; ki kom ogamo ne, ocwalo ki i wanggi. Acts 1:7-9.
Jogi ma mito bedo "ensign" myero giweko woko tic me "times and seasons", ka gicwako twero pa Roho Maleng me tyeko tic pa "ensign".
“Kop më müng” amë kinyuto bot Daniel i dul më aryo ën kop më müng më Nyut pa Yecu Kricito amë kiyabo i karë amë karë më kica dong tye cök cök agiki. “Kop më müng” mëno tye kede “lok më gin otïm amë kikano” më “Mor Abiro.” Kigëro lok më gin otïm mëno i kom nyig kop më Lëb Ibru amë kiyübö kun kirïbö nyukuta më acël, më apar wie adek kede më agiki më nyukuta ducu më Lëb Ibru. Ka kirïbö nyukuta mago, gin yübö nyig kop më Lëb Ibru “ateni.” Yecu ën “ateni”, amë ën bene Më Acël kede Më Agiki. Nyukuta adek mago nyuto kite amë kigëro kwede dul dit acëlacël më yübö odoco, pïën gin nyuto malaika më acël, më aryo kede më adek. Gin nyuto kit më pwödö i rwom adek amë Daniel onyuto i dul më apar wie aryo nï “kipwödö, kilökö tar ëka kitëmö”. Future for America obedo ka nyuto kit më tëmö kede pwödö i rwom adek mëno pï mwaka amë kato pyer aryo, ëntö kombëddë dong kingeyo nï en nyuto “lok më gin otïm amë kikano” i rek maleng më yübö odoco. “Lok më gin otïm amë kikano” mëno ën cobo atïr abongo bal më “Mor Abiro” amë onwongo kicëgö nio wa kombëddë, i karë amë karë më kica dong tye cök cök agiki.
Dong ginen woko ni "Seven Thunders" ginyutu "pim me gin ma otime i kom ngec pa lami malak ma acel ki ma aryo," kede ni bene ginyutu "gin ma pud pe otime ma bineny i rwom gigi." Kombedi dong kiyaro ne ki Yaro pa "truth," ni alama me yo adek me agiki i rek me yub obedo "gin matime ma okineno" pa "Seven Thunders." Alama magi ocako ki "poto cwiny me acel" kadi gityeko i "poto cwiny me agiki." Alama me i tung obedo "Midnight Cry." "Poto cwiny me acel" omii alama me cako pa "tarrying time", ma otum i "Midnight Cry." Ngec pa "Midnight Cry" otum i "the judgment" ka ma gicoyo alama me "poto cwiny me agiki."
Cwërcwiny më acël i Daniel cura më aryö obedo ni Daniel oniaŋ ni dong kikëtö ën i të “cik më töö”. Ën dong openyo “karë”, man onyuto acakki më “karë më kürö”. Man omïö ën oniaŋ “müŋ,” amë obedo kwena më Kok më Dyëwor, amë dong kinyuto bot Nebuchadnezzar ëk ën “oŋol kop” i kom kwena pa Daniel.
"Judgment" ma Nebuchadnezzar omiyo pi non ki lok me ngec ma Daniel ocwalo, obedo alama me yo ma adek i alama me yo adek ma nyutu "rek ma ocan" me "Seven Thunders". "Judgment" en bene ki dwoko ne dok i Buk me Daniel chapta adek, ma nyutu yore me tic ma gityeko tic kwede maber i Buk me Daniel ki Revelation, yore en "dok ki medo".
Wabikobo lok i kom cura me adek i coc ame lubo man, ento pire tek me nyuto kany ni ngolkop me lanyut me yo me adek i cura me adek nyuto cwer cwiny me agiki ame cwer cwiny me acel onwongo obedo lanyut mere. “Lok akane me kare akato” me Mor Polo Abiro nyuto lanyut me yo adek, cakere kede cwer cwiny dok gik kede cwer cwiny. I cura me aryo me Daniel, cwer cwiny me acel ribe kede “ngol me to” ame Nebuchadnezzar omiyo, dok i cura me adek cwer cwiny me agiki ribe kede “ngol me to” mukene ame Nebuchadnezzar omiyo.
Lok me con ma ocung iye pa "two witnesses", ma ginyutu dul me tic "Future for America", nyutu piny cwiny me July 18, 2020. Kaboneno cako "tarrying time", calo ma ki nyutu gi "three-and-a-half days" i buk "Revelation" chapta apar acel. Cweyo i nindo kacel ki dwogo i bedo pa joma "ogiko gi i yore" ki lagoro ma owoto malo ki i "the bottomless pit" kityeko tito maber i Lok pa Lanabi pa Lubanga; ento i rwom ma pe tek, ka "two witnesses" gicweyo i nindo, gibedo nongo ngec pa "secret" ma ki nyutu i buk "Daniel" chapta aryo.
“Mung” meno en aye kwena me Kok me Dyewor, ma gin dong gitucu nio wa i Daniel cura me adek, i kare ma cik me Ceng Cabit ma bino i kare macok oo, kede cwer cwiny me agikki timme. Cwer cwiny me acel otimme i kom jo ma kinyuto gi calo “Daniel” i nino 18 me dwe me abiro, 2020. Cwer cwiny me agikki timme i kom latel me “rwodi apar”, ma en aye United States, i kare ma weko yee pa lobo kelo keth pa lobo ma aa ki bot Islam.
Wabiro tyeko dwogo macokcoki ki agiki me dirica aryo me Daniel i coc ma anyim.
Satan otyeko cwalo piny i twero pa pire. Okelo sabat ma idola, ka neno calo omiyo ne rwate madit. Otyeko okwanyo woro pa lwak pa Kirisitien ki bot Sabat pa Rwot pi sabat ma idola man. Piny oboro wi bot kit pa kwaro, cik ma dano omiyo. Macalo Nebukadunezari ma oketo cal pa iye me zahabu i piny ma por pa Dura, ka omiyo iye malo, kamano bende Satan omiyo iye malo i sabat man ma pe atir, pi en ma otyeko okwanyo labuk pa polo. Review and Herald, March 8, 1898.