I Nyutu pa Yohana, kitap weng me Bibil gicoko ki gityeko. Kany tye ma miyo pire tek Kitap pa Daniel. Tic pa Jao, 585.

Gin ma adier ma Jon omiyo nying ‘Yaro pa Yesu Kiristo’, ma Leon pa dul Yuda ocako yaro pi jo pa en kacake ki July 2023, opongo maber ka buk pa Daniel omede ki buk pa Yaro. Gony 2 pa Daniel omiyo calo kwena pa malaika me aryo i kit pa tem me cal pa lam i kare me agiki. En nyutu yore me tem, ki kare me tem ma keken.

Kare ki kit me dul aryo i buk pa Daniyel, ma kimiyo cal ki mwaka abicel me otongo pa Daniyel, kicweyo calo kare me temo pa jo Protestanti i gin pa Millerite. Jo Protestanti pe gityeko kit me temo gi, kede gi obedo nyiri pa Lomo. I poropheti, nyako cweyo cal pa nnyare; kede Lomo obedo lamit me poropheti. Pe gityeko gi, kede dokgi i bedo nyiri pa Lomo, ocweyo cal me kare me temo pa cal pa lamit i lok wa ma tye ka time kombedi; pien gi oloko pire kitye cal pa lamit. Ka dong, kit me temo wa ma tye kombedi kimiyo cal ki mwaka abicel me otongo pa Daniyel, kede bene ki lok pa kwena pa malak ma aryo i kare me movimenti pa Millerite.

I kacoc me lok pa malaika aryo ma ocako i ceng 11 me September 2001, tye kare mapat ki yore me temo ma kinyutu kwede calo alama, calo neno ma Nebuchadnezzar oneno i nindo me cal pa le me gweng; pien lobo pa ruoth i porofesi me Baibul bene obedo le me gweng. Nebuchadnezzar ki ladit me dini pa Kaldea ginyutu joma pe gi otyeko temo maber, ento Daniel ki joma adek ginyutu joma otyeko temo maber. Twero nen calo mukene, ento pe otyeko temone maber pa Nebuchadnezzar kimiyo atir i chapta adek me Daniel.

I yore me temo, ma kiyaro i Pot Buk acel ki aryo pa Daniel, tye alama me poropheti mapat ma rwate ki adiera ma kicwero kare manok i Buk me Penyo. I Pot Buk acel, “ceng apar” onongo oyaro kare me temo ma omedo ni Daniel onyutu cal ma ber kacel ki matwolo pien onongo ocamo yie pa polo; ento dul mapat pa yunaki onongo onyutu cal pa gin ma ocamo yie pa rwot. I cal me poropheti, rwot nyutu lobo; kede i cal me poropheti, rwot onyo lobo bene nyutu le marac. Gin ma nyim wiye onongo onyutu gin ma obino ki chamo yie pa rwot, ne onyutu cal pa le marac.

I Dyer aryo i Buk Daniel, Daniel onongo tye ka kwayo me ngeyo siri ma ocano i loto me cal pa Nebukadneza. Onongo myero ongene ngo obedo loto man, kacel ki piro ne ngo minongo ni. En obedo calo joma i kare me agiki tye ka yaro me ngeyo siri ma orwate kwed golo kube pa Nyuto ma pa Yesu Kristo, pien golo kube pa Nyuto ma pa Yesu Kristo obedo siri me porofet ma agiki, ma ki golo kube mapwod pe ki juko temo. Porofeta weng, kacel ki Daniel, gitye ka nyiso kare me agiki. Tem me Daniel me ngeyo “siri” eno onongo obedo tem me kwo onyo tho, macalo tem me cal pa “beast” pi jo pa Lubanga i kare me agiki.

Rwot omiyo an ngec maber atir ni cal pa le me gweng binyube mapwod pe kare me probeshon obi lor; pien en bin bedo tem madit pi jo pa Rwot, ma pire keken kabedo gigi me kare ma pe otum bin gonyo ki en. Manuscript Releases, volume 15, 15.

Lamo pa Daniel, i kare ma onongo tye ka yeny me niang “gin me mung,” tye calo alama me yoo ma tye keken i gin matut pa jo pa Lubanga i cawa me agiki. Buk pa Daniel omiyo wang kica aryo ma keto atir alama me yoo pa “lamo” i cawa me agiki. Alama me yoo man tye i kare ma nyutu ki leb me aryo pa rek me yubu weng.

Kare me poropheci pa lamo aryo obedo higa 70 me cogo, ma calo kit me nyutu pi “cawa 7” me Levitiko 26. I Daniel 2, i lok ma 1, nying “Nebukadnezzar” kityeko dwoko aryo, ma dwoko lok aryo i Coc pa Nyasaye obedo kit me nyutu pa kwena pa lani me aryo.

I gin ma Sister White ocoyo, tye lok mapol ma nyutu ni Daniel chapta adek obedo cal pa cik me Sande. Daniel chapta acel tye ki kit weng me Kwena pa Malaika ma Acel, kede gin waco bot wa ni pe itwero bedo ki Kwena ma Adek (Daniel chapta adek) labongo Kwena ma Acel kede ma Aryo.

Tem me cal me leba kityeko yubi ne ki Ellen White ni obedo tem ma wa myero ogamo mapwod pe kare me tem oloro, kacel ki mapwod pe kiketo lacim iwa. Ka wer ocako turo i kacokki me adek pa Daniel, kare me tem oloro ki cal, pien kacokki me adek nyutu cik me Sande. Wer pa Nebukadnezar nyutu dwon me wer ma dako ma kwer pa Tire dong ocako yaro bot rwoti me piny i agiki me mwaka sabenti me cal ma gityeko olalo ne.

Ci obedo ni i kare meno, Tiro gubiparo pe pi mwaka 70, kit ma romo ki cawa pa rwot acel; i agiki pa mwaka 70 Tiro binyim macalo dako malaya. Kwany aripa, i woti i gweng, in dako malaya ma gubiparo pe; tim dwol maber, i yeki mapol, wek gubiparo in. Ci obedo ni i agiki pa mwaka 70, Rwot obino limo Tiro, ci obidok bot lic ne, ci obitimo kit pa malaya ki duk pa rwot weng pa piny i wang piny. Yesaya 23:15-17.

Sister White onyutu lok pa malaika adek ni gin tem adek.

Gin mapol ma gicweyo ceto me cobo Lati me nyom i kom kwena pa malaika me acel ki me aryo, gireme kwena me adek, en aye kwena me agiki ma tye me temo ma bi mi bot piny weng, ci doge marwate bi kete ka ki waco kwac me agiki. Review and Herald, October 31, 1899.

Ki lok pa janeno mapol, Daniel Pot Buk me aryo obedo kwena pa Malaika me aryo. Lok me gin ma otime me miyo teko pa Malaika me acel nyo i cawa me kot, en aye lok ma kinyuto kwede ki mwaka 70 ma Daniel obedo i cing. Kabedo me lamo pa Daniel i Pot Buk me aryo, otime i tung me mwaka 70, ma obedo cal pa “kare abic ki aryo”.

Lamo pa Pot Buk 9 cako ki lok piny nitit ma nyutu i mwaka 70. Ter me lanen pa lamo aryo-gi obedo acel keken. Gi nyutu yore mapat-pat pa lamo acel keken, ento gi tye keken i ter acel keken me "kare abiro", kede gi rwate keken ki alama me yoo me "lamo" ma tye i gin matut pa jo 144,000 me nino me agiki.

Ka Daniel tye ka lemo i dyer 9, obedo i "kare me loko" me lanabi, ki bot piny pa Babulon dwogo i piny pa Mede ki Persia. Kabedo me lokone bene obedo alama me yoo, ci rwate ki kabedo me loko acel keken i tic pa malaika me adek, ka jo Lubanga githo i yoo calo "Laodiceans", ci gidonyo woko ki i kaburi calo "Philadelphians". Kabedo me loko pa tic pa malaika me acel rwate ki kabedo me loko pa Daniel, ki rwate ki tic pa malaika me adek; ci gin adek eni tye ka rwate kakare ki "seven times" me Leviticus 26. Lok ki i Philadelphia dwogo i Laodicea i tic pa Millerite otime kun "new light" i kom "seven times" obino i 1856, ci lacen kikwanyo woko "seven times" weng i 1863. Daniel i dyer 9, tic pa malaika me acel i kare pa Millerite, ki tic pa malaika me adek i kare wa, weng gi tye ki kabedo me loko ma rwate keken kacel; ci kabedo me loko adek eni kitye i iyie pa "seven times".

I twar pa kit pimo, Daniel obedo calo lakwena ma kimiyo ne ler, ma en i acaki omiyo owete adek pa ne; kunen en nyutu kit pa lanabi “Elijah”, ma obedo “dwog pa ngat ma tye ka kwaco i gungu”.

“Muk” me karatac aryo me Buk Daniel nyutu ni piny pa poropesi pa Baibul ma aboro obedo “me abiro” ikin piny abiro. Ka obedo nyutu ma acakki me piny pa poropesi pa Baibul, kamano rwako cing ki nyutu ma agiki me piny pa poropesi pa Baibul ma nonge i Buk Lamedo, karatac apar abiro. Piny ma aboro, kun obedo “me abiro” ikin piny abiro ma con, nyutu kare me loke-loko ma keti Babulon me kombedi calo rwom me adek pa Laywak, Lela, ki Lanabi ma pe atir. Nino me cal pa Nebukadneza, agiki, nyutu piny pa Rwot ma i lobo ma aboro i rik pa poropesi.

Dul obedo lem i poropheti me Baibul, kamano adwogi ma kinyutu kwede i kwene pa cal pa Nebukadneza obedo waco mapore ma acel ikom lem ma agiki, macalo keken kityeko nyutu ne i kitabu ‘Revelation’ chapta 17. Kamano, kwene pa Nebukadneza, i agiki, obedo kwene pa cal pa lem ma aboro, ma bene en ma agiki. En kwene pa “cal pa lem”.

Mano keken obedo moko-ni me ber madwong me ngeyo but me loko ma otimo i wot pa malaika adek, ento “siri” bene obedo lagony ma cobo kacel ki keto maber mapol pa gin ma coc mukwongo otyeko nyutu ikom kine ma obedo bang 18 Julayi, 2020. I coc meno, kityeko waco ni alama angwen me yore pa wot me dwogo ma maleng me acel acel, ma kigoyo calo higa 70 me otongo ma Daniel waco kwede, pol kare gitye ki kit acel keken.

Alama me yo angwen i kare pa Kristo kiketo ne i kit me 'tho ki dwogo i kwo'. Alama me yo pa acel, ma nyutu miyo teko pa lok pa acel, obedo baptiismo pa Kristo, alama pa 'tho ki dwogo i kwo'. Alama me yo pa aryo, ma nyutu goyo-cwiny pa acel i riko me kare meno, obedo tho ki dwogo i kwo pa Lazarus. Alama me yo pa adek obedo donyo ma loyo i Jerusalem, ma nyutu Kwac me Odwe. Kristo tye ka ceto bot tho ki dwogo i kwo pa en, ki Lazarus, ngat ma tye ngima ma nyutu 'tho ki dwogo i kwo', odero anyim i ceto. Lazarus bene tetone ni i kare me cwalo Kwac me Odwe, jo pa Lubanga 'kiketo gi muhuri'.

Tim lamal man ma tyeko woko, dwogo Lazaro ki tho, onongo obedo me keto cing pa Jwok i ticne ki i lok ma owaco ni obedo Jwok. The Desire of Ages, 529.

Alama me wot me yubu ma angwen obedo Kurusi, ma bene obedo tho ki cako kwo. Kare me alama angwen magi gineno calo mwaka 70 me cet pa Daniel.

I historia pa Millerite, wate ne en 'cik me nino acel obedo higa acel', ki August 11, 1840 ne obedo moko ada pa cik eni. Goro cwiny ma mokwongo ne obedo adwogi me tito cik me nino pi higa ma pe atir. 'Midnight Cry' ne obedo opongo maber pa cik me nino pi higa, i rwate ki lokoloko me higa 2300 ki lokoloko me higa 2520; eka 'Investigative Judgment' ocako ka lokoloko magi me nino pi higa otimere i October 22, 1844. Wate pa waymarks angwen weng i historia pa Millerite ne en 'cik me nino pi higa'. Kare pa waymarks angwen eni kirom calo higa 70 me tigo pa Daniel.

I cawa pa Rwot David, lok madwong obedo “Sanduku pa Lubanga”. Ka David obino i twero, eka ogamo me kelo Sanduku pa Lubanga i paco pa David.

Ci Dawudi omede wot anyim, omede bedo madwong, ki Ladit Lubanga ma Rwot pa lwak weng obedo ki iye. 2 Samweli 5:10.

Balo gen ma acel obedo ka Uzzah otimo richo ka oporo sanduuku pa lagam. Lamat me yoo ma adek obedo ka David oyaro ni Rwot Lubanga oketo kwena i ot pa Obededom Gitit, ka sanduuku pa lagam obedo ogwoko koni ki kare ma Uzzah otimo richo. Dong David owoto okwanyo sanduuku pa lagam pi donyo mamege me loyo i Jerusalem (ka dako mamege onyutu hasira ma pe tye keken ki “disappointment” i kom donyo pa David). Lamat me yoo angwen meno gicako cal-gi i sanduuku pa lagam. Kare pa lamat me yoo angwen meno gicako cal pa higa 70 me kaptiwiti pa Daniel.

I dwe 11 me September, 2001, Islam me "Woe ma adek" kityeko cweyo woko, ci dong kityeko gengo. I dwe 18 me July, 2020, obedo anyutu ma pe ocemo ikom "role" me Islam. Kwena ma dwogo lup ma otho ma kado i kwo, obino ki "yamo angwen", ma gin lamal me Islam ci gin nyuto kwena me "Midnight Cry". Goro pa piny ma rwako weko adera me piny me cik me Sunday i United States, kikelo ne ki Islam me "Woe ma adek". Kare me "waymarks" angwen meno ki nyutone ki 70 me mwaka me cogo pa Daniel.

Wot pa malaika me acel nyutu wot pa malaika me adek, kede lok me ‘Midnight Cry’ i mukato pa Millerite obedo dwoko maber pa porofesi ma pe otum ma okelo bur cwiny me acel.

Jo ma giweyo cwiny nene gineno ki i Lok pa Lubanga ni gibedo i kare me kuro, kede ni myero gikuro ki cwiny ma rom rom pi dong piny pa neno. Atira acel keken ma omiyo giyeny Rwotgi i 1843, en aye ma omiyo gigeno ni En obino i 1844. Early Writings, 247.

Tito acel keken me gamo me Islam i kom Nashville, en aye tito me gamo i kom Nashville ma biro time ka gicako pako yubu me Sande ki cik. Coc pa Spirit of Prophecy pe peke obalo. Lok ma waco anyim pi gamo i kom Nashville kityeko cweyo ne piny i coc pa Spirit of Prophecy. Lok me Nashville biro tyeko piny, kono lok me gamo i kom Nashville biro bedo i kom dwoko bal pa lok ma con obale, macalo ame obedo i gin matime pa Millerite. Biro tyeko piny i cal me yo me angwen, ma obedo cal me yo ma nyutu ‘kica’.

Yesu i kare weng nyuto agiki ki acaki, ki lamal ma acel pa 11 me September, 2001, obedo gonyo me jo Islam; ento i yilo wic pa Sunday law, bi time gonyo me jo Islam bot Nashville. En twero bedo ki kabedo mapatpat bene, ento ngec me Midnight Cry obedo ngec me yubo pa ngec ma okelo disappointment ma acel. Gin ma ocako kelo disappointment ma acel obedo bal me keto kare i prediction, pe lok pa Ellen White.

Obedo ma tutwal ni wangeyo ni alama angwen me yo ma cako ki “miyo twero” pa kwena me acel (ma i Daniel otime i acaki me mwaka 70 me cal), pire keni gitye i kom lok acel ma loyo gi. Ka iywako September 11, 2001 calo tyeko me poropheci, ityeko camo “buk ma ocany” me kit poropheci. Dano manok tutwal keken ma racel ne tyeko camo adwogi eno; ento ne tye gin mukene, calo ma Daniel oyubu gi, ma gimiyo ceke i cwinygi pe giyeko keni ki yo me cham pa Babulon. Ento tye bende gin ma gimiyo lok ni gigeno ni September 11, 2001 ne obedo tyeko me poropheci, ento gubedo waco ni pe ne obedo Islaam, ento dul pa Bush, onyo “globalists”, onyo Jesuit, onyo CIA, onyo boko mo ma jo “conspiracy theorists” me cawa ma kombedi gikwanyo kare kare. Calo Alfa ki Omega, Yesu yaro agiki ki acaki; ka mano, ka wacego pe atir ikom gin ma kityeko yubo me poropheci i ceng September 11, 2001, wa tye ka balo twero wa me rwate atir Lok me poropheci pa “adwogi”.

"Mi teko" me lok ma acel i tuk pa Millerite obedo Islam me Woe ma aryo, ki "mi teko" eni obedo kit cal pa "mi teko" ma i ceng 11 me September 2001, ma kelo ne ki Islam me Woe ma adek.

Islam i gical me yoo me acel, nyutu Islam i gical me yoo me agiki. Gical me yoo me agiki nyutu kit pa kwero, ki Amerika ma Kacel kikwerone i cik me Jumapiri. En aye ngec ma aryo pa Ezekiel i boc 37, ma dwoko joma otho i kwo, ki ngec en aye ngec pa gical me yoo ma adek, ma en Midnight Cry. En aye ngec me loro, calo kit ma oketo cal kwede donyo ma loyo pa Kirisito ka tetingo i 'punda', cal me Islam. Ngec me loro pa Midnight Cry kikelo ne ki Islam.

Waci bot nyako pa Siyoon ni, Nen, rwoti obino i bot in, ma tye ki kica, ka obedo i wi punda, ki i wi nyathi me punda. Matayo 21:5.

Lok me janabi pa Ezekiel mar aryo obino ki yamo angwen, ma bene obedo cal me Islam. Obedo ma myero wa ngeyo maber adiera man, pien lok ma obedo “Midnight Cry” en aye lok ma nyutu Islam me Woe me adek, calo twero ma kelo bura bot United States i cawa me cik me ceng’ Jumapili, kede kelo bwol pa dola ma lubo cik.

Opuk abicel aryo me Nyutu pa Yohana gibedo kwer pa Lubanga ikom goyo cik me pako i Sande ma Roma me gwoko kec kede Roma pa Papa gigoyo.

  1. Opuk angwen me acaki kicwalo gi ikom Ruma me lajok inyim ka Konstantino oketo i tic cik me Sande me acaki i mwaka 321.

  2. Okwang ma abich ki ma abicel (ma bene gin Woe pa Islam ma acel ki ma aryo), gin obedo kwero pa Lubanga ikom Roma pa Papa pi cik pa Papa me Sande ma gityeko coyo i Kaunsil pa Orleans, i mwaka 538.

  3. Okeng me abic aryo (ma aye goro ma adek pa Islam), obedo hukumu ma bi bino i wi United States ka oketo cik me woro i ceng Sande i kare me anyim matidi.

Islam pa Woe ma adek tye ka nyutu alama me yo ma acel i 11 ceng me September, 2001. Lok me neno anyim ma obale, me bolo pa Islam i Nashville i 18 ceng me July, 2020, tye ka nyutu poto cwiny ma acel, ma obedo alama me yo ma ari. Lok pa “yamo angwen” pa Islam, macalo ma ki nyutu iye i rwom ma ari pa Ezekiel i gadi 37, tye ka nyutu Midnight Cry, alama me yo ma adek, ci dok alama me yo ma angwen me tyeko me lok me neno anyim ma obale me 18 July, 2020 i Sunday law. Gin en alama me yo angwen ma rwom, ma time i kare me rwom pa 144,000, macalo ma ki nyutu iye ki mwaka 70 me captivity pa Daniel.

Yaro pa lok me 'Midnight Cry' obedo gin mapire tek i 'gin ma obur' ma onongo open woko ki cal bot Daniel, ka onongo okwayo me niang lim me cal pa Nebuchadnezzar. Kweyo ne obedo alama me yo ma otye i agiki me ceng adek ki aber me tho pi lajogi aryo me Revelation apar acel. Kweyo pa Daniel me Leviticus 26, calo kityeko keto i chapta 9, onongo otime i mwaka me acel pa Darius. Man tero kweyo ne i kabedo me loko kare.

Kare me toko i hitori pa Millerite en 1856, ka dul me Millerite oloko ki Philadelphia odoko Laodicea, kaka James ki Ellen White owaco. I mwaka man keken, “can manyen” pi “seven times” obino i gin coc ma Hiram Edson ocoyo i Review and Herald; ento i 1863 (“seven times” lacen), “seven times” ogolo woko keken. Daniel olam “lamo” ma kiketo nying ni “yath” pi “scattering” pa “seven times” i kare me toko i kin piny ma acel ki piny ma aryo me poropeci me Bibul.

Adek ki nusu obedo alama me mwaka 1,260, ma dong keken obedo alama me "kare abiro." I dwe July 18, 2020, dul me Laodicea pa Future for America oyaro kwer ikome cik pa Lubanga ma waco ni pe dok keto lok poropheti i kare. Dul eno dong "gibalo" ki "giyubu" i yo me Buk me Nyute, kit apar acel, ma omoko i lwala pa Ezekiel me lagi ma otho ki ocwer. I agiki me kare me "yubu" meno, ma obedo bene "kare me kuro" me lacio me dako mayen apar, kombedi gikwano ki ii kaburi gi ki "dwon ma kwalo" aa ki iye "coya" me "nino adek ki nusu."

Macalo ka i lacen Millerites gineno ni gitye i ‘kare me kuro’ ma i Matayo poth 25 ki i Habakkuk poth 2, kamano bene ‘lajwaki aryo ma otho’ myero gineno kabedo ma gitye ka ‘dwon i piny ma pe tye dano’ yalo. Myero gineno ni gi ‘ogweyo’. Ngec man obedo lwongo i ‘lamo’; ento pe lamo keken, en obedo lwongo i lamo pa Daniel me Leviticus poth 26. Labongo lamo man, pe tye dwogo cwinya. Dwogo cwinya nenyo kakube me loko wot ki Laodicea odok i Philadelphia, kendo okelo tic me poro pa nabi me ‘8’ ma obedo pa ‘7’, macalo kimoko ne ki cal pa Nebuchadnezzar ma i Daniel poth 2.

Ka kwayo me lok cwiny ki yaro peko eno dong otyeko, lagam tye ni Lubanga dong obino paro kica pa En ki obino gamo jo pa En ma kiywayo woko. Porok pa Ezekiel ma acel ogamo okeyo weng i doko acel, ci porok pa En me “yamo angwen” opoko “Philadelphians” ma ginywako nyen obed lwak me lweny ma tek tutwal... lwak me lweny ma, ki calo ma i Revelation apar acel, dong kigolo gi i polo ki “obur pa malaika”. Ci gin dong “cal pa Rwot”.

“Imung” me Daniel 2, ka Leona pa dul Juda dong tye ka nyutu, minyutu adwogi pa “ma abicel adek ma obedo ki i abicel aryo”; kede gin me porofetik weng mukene me Daniel 2 rwate ki yore me porofetik pa “two witnesses” me Revelation 11. “Two witnesses” me Revelation diro 11, ki golo gi macalo “ensign” i “cawa” acel keken ma “cik me ceng Abicel” otime; pien ki golo gi i “poto piny maduong” me Revelation diro 11. “Poto piny maduong” ogoyo woko apar acel pa bur, kendo United States obedo rwot madit i “rwodi apar”, macalo France onongo aye kamano, ka “poto piny” pa Revoluson me France obotoro woko France i pok me gin ma kiwaco i Revelation diro 11.

Tim ma opong weng pa tur pa piny meno, otimore i wie lewic me "piny", ci cik pa Sunday i pinyruoth pa lewic me piny kelo tur. Tim ma opong weng pa "tur pa piny" me Revelation apar acel, en cik pa Sunday, ka lewic me "piny" kityeko oturone, ci palo pa lobo luwore ki balo pa lobo. I cawa meno, jo miyo adwogi aryo ki "yweyo gi macalo bendera". Gi "olo malo iye polo i kom med", macalo ka Kristo olo malo iye polo pi kare agiki. Lok agiki pa Kristo bot laticne, ma obedo cal pa jo pa Lubanga me kare agiki, ma binen be ki yweyo gi iye polo macalo bendera, kicoyo gi i Buk me Tic pa Latic.

En owaco botgi ni, “Pe obedo pi un me ngeyo cawa onyo kare, ma Wuoro ocweyo i teko pa iye. Ento ubino nongo twero, ka Roho Maleng obito i tung wun; ubino bedo minyutu na i Jerusalem, ki i Judea weng, ki i Samaria, ki nyaka i gungu piny.” Ka otyeko waco gin man, ka ginenyo, oceto malo; ki kom ogamo ne, ocwalo ki i wanggi. Acts 1:7-9.

Jogi ma mito bedo "ensign" myero giweko woko tic me "times and seasons", ka gicwako twero pa Roho Maleng me tyeko tic pa "ensign".

“Siri” ma kinyuto bot Daniel i pot buk aryo, obedo siri me Yaro pa Yesu Kiristo ma kigolo lacid woko tutwal kede cego pa probation. “Siri” meno tye ki “histori ma ocuno” pa “Seven Thunders.” Histori meno ki keto kitne i kom lok me Lebru ma kikelo pire kany ka kiromo tar me acel, me apar adek, ki me agiki i alfabet me Lebru. Ka kiromo tar meno pire kany, gikelone lok me Lebru “atir.” Yesu en “Atir,” ki bende en me Acel ki me Agiki. Tar adek meno gitito calo kit me aloka madit weng, pien gitito calo Malaika me acel, me aryo, ki me adek. Gitito bende yo adek me yweyo gin, ma Daniel onyuto i pot buk apar aryo, calo “kigi yweyo, kigi poyo lib, ki kigi temo.” Yo adek me temo ki yweyo gin meno kityeko yaro ne pi kare maloyo dwe abicel ki Future for America, ento kombedi kityeko ngiyo ni en tito “histori ma ocuno” i rek me aloka maleng. “Histori ma ocuno” meno obedo poko maber pa “Seven Thunders” ma okwongo kikado-gi i lacid nyaka kombedi, tutwal kede cego pa probation.

Dong ginen woko ni "Seven Thunders" ginyutu "pim me gin ma otime i kom ngec pa lami malak ma acel ki ma aryo," kede ni bene ginyutu "gin ma pud pe otime ma bineny i rwom gigi." Kombedi dong kiyaro ne ki Yaro pa "truth," ni alama me yo adek me agiki i rek me yub obedo "gin matime ma okineno" pa "Seven Thunders." Alama magi ocako ki "poto cwiny me acel" kadi gityeko i "poto cwiny me agiki." Alama me i tung obedo "Midnight Cry." "Poto cwiny me acel" omii alama me cako pa "tarrying time", ma otum i "Midnight Cry." Ngec pa "Midnight Cry" otum i "the judgment" ka ma gicoyo alama me "poto cwiny me agiki."

Gin ma okwanyo cwinya me acel i Daniel chapta aryo, obedo ngec pa Daniel ni kityeko keto iye 'cik me tho'. Ci openyi pi 'kare', kede mano ocakke 'kare me kuro'. Man omiyo ongene 'mede', ma obedo kwena me Yubu me Otum, ma kiweyo bot Nebuchadnezzar pi onongo twero 'judge' kwena pa Daniel.

"Judgment" ma Nebuchadnezzar omiyo pi non ki lok me ngec ma Daniel ocwalo, obedo alama me yo ma adek i alama me yo adek ma nyutu "rek ma ocan" me "Seven Thunders". "Judgment" en bene ki dwoko ne dok i Buk me Daniel chapta adek, ma nyutu yore me tic ma gityeko tic kwede maber i Buk me Daniel ki Revelation, yore en "dok ki medo".

Wa bi poyo chapta adek i coc ma anyim, ento en ber ni wa nyutu kany ni kwer pa alama me yoo ma adek i chapta adek nyutu cweyo cwiny ma agiki, ma onongo kiketo calo ki cweyo cwiny me acaki. “Lok me kare ma ocany” pa dogola abiro nyutu alama me yoo adek, ma kacako ki cweyo cwiny kede otyeko ki cweyo cwiny. I Daniel chapta aryo cweyo cwiny me acaki okube ki “cik me tho” ma Nebukadneza ocwero, kede i chapta adek cweyo cwiny ma agiki bene okube ki “cik me tho” mapat ma Nebukadneza ocwero.

Lok me con ma ocung iye pa "two witnesses", ma ginyutu dul me tic "Future for America", nyutu piny cwiny me July 18, 2020. Kaboneno cako "tarrying time", calo ma ki nyutu gi "three-and-a-half days" i buk "Revelation" chapta apar acel. Cweyo i nindo kacel ki dwogo i bedo pa joma "ogiko gi i yore" ki lagoro ma owoto malo ki i "the bottomless pit" kityeko tito maber i Lok pa Lanabi pa Lubanga; ento i rwom ma pe tek, ka "two witnesses" gicweyo i nindo, gibedo nongo ngec pa "secret" ma ki nyutu i buk "Daniel" chapta aryo.

En "mungo" obedo lok pa "Yie me Otum", ma gin bene giwaco ne paka i bur adek me Daniel, i kare ma cik me "Sunday" ma cokki obino, ci keco cwiny ma agiki otime. Gi ma ginyutu calo "Daniel" ogamo keco cwiny me mukwongo i dwe July 18, 2020. Laloc pa "rwodi apar"—ma en United States—en aye ogamo keco cwiny ma agiki, ka ngolo woko i yie pa kom piny kelo poto pa piny ki i Islam.

Wabiro tyeko dwogo macokcoki ki agiki me dirica aryo me Daniel i coc ma anyim.

Satan otyeko cwalo piny i twero pa pire. Okelo sabat ma idola, ka neno calo omiyo ne rwate madit. Otyeko okwanyo woro pa lwak pa Kirisitien ki bot Sabat pa Rwot pi sabat ma idola man. Piny oboro wi bot kit pa kwaro, cik ma dano omiyo. Macalo Nebukadunezari ma oketo cal pa iye me zahabu i piny ma por pa Dura, ka omiyo iye malo, kamano bende Satan omiyo iye malo i sabat man ma pe atir, pi en ma otyeko okwanyo labuk pa polo. Review and Herald, March 8, 1898.