Boro woko pa Pati Demokratik i United States obedo gin me porofesi pa Bibel ma keken. En acel ki kit jami me porofetik ma orwate ki Peresident me United States ma namba aboro ki ma agiki. En bende orwate ki kit me porofesi me keto Peresident ma namba aboro, ma obedo pa abicel, obedo wii pa cal pa lagam. Cal pa lagam i piny tye ma aryo, ento bene tye ma adek. En ma aryo pien tye calo kube me Kanisa ki Lwak; ento ma adek pien ki timo ne ki rwodi apar (tic pa lwak), ma rwot me acaki (tic pa Kanisa) tye ka lonyo gi. Lagam meno kiwoto iye, ki kilonye iye ki wii acel, ma en wii me aboro, ma en acel ki abicel.

Cal pa lurem i United States pa Amerika obedo me aryo, ento bene me adek. Obedo me aryo nikeco en tye me nyutu rwom pa kanisa ki gamente; ento me adek, pien kiketo kacel ki rup me Republican ma otyeko weko adera (tic pa gamente), ma kiwotne ki rup me Protestant ma otyeko weko adera (tic pa kanisa). Lurem en, gicako bedo i wii, ki giloyo ne ki wi acel, ma en wi me namba abicel adek, ma tye i bot abicel aryo.

Wi, i gin mo keken, obedo dikiteta ma opong woko. Kabedo ma tyen pa dikiteta pa iye kijuko nining woko obedo i rek me histori, ka leja me piny tye ka waco macalo draagon; pien "waco" obedo kit madwong me leja me piny. O waco i 1776, 1789, 1798, 1863, 2001, 2021, ci tye ka bino waco doki ka cal dong ocweyo tutwal i cik me Sande ma bino manok.

I cawa pa Polo, “misteri me richo”—ma en twero pa Papa—dong otye katic, ento kitye kigengo ne ki nyoka madit pa Ruma me pagani. I 1798 ki 1799, nyoka madit ogoyo piny ki twero pa dano me richo, ento i 1989, Papa pa Ruma ogoyo nyoka madit pa Soviet Union. Lok me con weng me lanabi, nyo i agiki, yaro Papasi calo tye i lweny ki nyoka madit. Papa pa Ruma obedo ladit me twero ma marac, ma myero kiketo malo calo wi pa rwom marac ma obedo lonyo me gin adek: nyoka madit, leli ma marac, ki lanabi me bwola, i cawa me agiki. Sista White owaco ni, “iye i wi acel, twero pa Papa”; ki Lacoyo me Zabure bende nyuto rwot apar ma gin keto malo wi aboro, ma obedo pa abiro.

En, nen, lami pa in timo dwol madwong; ki gin ma bayo in giyango wi. Gicayo paro me yub i kom jo pa in, ki gipenyo i kom jo ma i kano. Gi owaco ni, “Bin, wawoko gi ki bedo oganda; mondo nying Israel pe dong bipoyo.” Zabura 83:2-4.

Ka United States bino cweyo cal pa lec, cal eno bi bedo i kit adek, kadong bene i kit aryo. Cal eno bi bedo rwom aryo me twero me kanisa kede twero me gamente, ento yore me politiki en bi bedo i cing pa wi acel. Presideni me aboro bi loyo cal pa lec, kede bi tung i wi cal pa lec. Presideni me aboro, ma en aa ki i abiro presideni ma con, obedo presideni me agiki pa lobo me rwot me "abicel" i laloc me Bibul, kede o nongo lac ma kelo tho ka obedo "presideni me abicel".

Dano me richo ma porofetik obedo i lweny ki Dragon i kare weng me bedo ne. Donald Trump en rwot ma lonyo mapol ma ocako cwiny pa Dragon me globalism, ci en obedo i lweny me politiki, me soshal, ki me filosofi ki teko pa Dragon kacel ki cawa ma con ma en okwayo i lwak ni omito me cet pi bedo Presideni i June 16, 2015, i Trump Tower i New York City, paka acel keken ma Twin Towers orwenyo piny i September 11, 2001, ki paka acel keken ma i iye Freedom Tower, ma oloko Twin Towers, oketo rwom i November 3, 2014.

I kare me cik pa Sande ma tye ka obino peya, nyom pa Kristo ki jo 144,000 otyeko cuke woko; ci tic me coyo pa dako me coyo pa Loma ki ruwodi pa piny bende otyeko cuke woko i nyom ma kiyubo, ma pe acel kede adaa. I cik pa Sande en, kit aryo ma ki yago Eden gin kigolo gi malo weng, kacel-kacel bende gikedogi ki gin ma kiyubo, ma pe adaa. Kit aryo magi obedo nyom ki Sabat me ceng abiro.

Kane Farisii lacen openyo ne ikom twero me weko dako, Yesu oyero jo ma owinyo ne dwogo i kit me nywom ma kiketo i cweyo. ‘Pien peko me cwinya mamegi,’ owaco, ‘Musa oyie botu me weko dako mamegi; ento i acaki pe obedo kamano.’ Matayo 19:8. Okwanyo gi dwogo i nino ma kigwede i Eden, ka Lubanga owaco ni gin weng ‘maber tutwal.’ En dong, nywom ki Sabati gikacako; gin kit aryo ma rwate ma kiketo pi yaro nying Lubanga ki pi ber pa dano weng. En dong, ka Lacweyo ocobo lwete pa jo aryo maleng i nywom, owaco ni, ‘Lacoo bi weko woni ki mini, bi mok cing i dako ne; kede gibed acel’ (Genesis 2:24), oket cik me nywom pi nyithindo weng pa Adamu nyo i giko cawa. Gin ma Won ma pe giko kare keken owaco ni maber, eno aye cik me gwede ma lamaloyo ki me yilo kwo pa dano.

Rwom me adek, ma iye Protestantisimu ma ogobo adwogi, Spiritwalisim, ki Katoliki gityeko keto cing kacel i kare me cik pa Sande, obedo calo rweny mape adier pa nyom i Eden, ma “Lubanga ma ocweyo gin weng oketo cing pa jo aryo maleng i nyom.” I kare me cik pa Sande, gin anywol aryo me Nyom ki Sabat kigolo malo, ento i tutwal acel kigo cen. Lok me mukato pa ‘keto cal pa Lubanga’ ocake ka Ot Madongo Anywol Aryo (Twin Towers) oboro piny, ki lok en otum ka gin anywol aryo me Nyom ki Sabat kigolo malo. I i tung lok en, Freedom Tower okweyo pi tic i 2014, ci miyo tek pa ‘globalism’ ma Trump ocako, ocake i Trump Tower i 2015.

Twin Towers kigolo piny macalo cobo ikom luny pa cente me globalists, ci Freedom Tower obedo lalar pa mwolo pa Nimrod bot Lubanga me polo ki bot kica ma Lubanga oketo kwede poto madit, macalo kaka Freedom Tower obedo cal me mwolo bot kica pa Lubanga me ceng 11 me September, 2001.

I kare acel, ka an obedo i New York City, i cawa, onongo kikwayo an me neno ot ma onongo gitye koyo lawir ki lawir, onongo gitye dong malo bot polo. Ot magi onongo gikwanyo kwer ni pe mac twero bolo gi, ki onongo giyubo gi pi miyo ducu bot lawigi kacel ki jo mayubogi. Malo kede malo ot magi onongo gimedo malo, ci i iye onongo gitiye kwede jami me yubo ma otum loyo weng. Jo ma ot magi obedo gi pe onongo gibuto penyo i cwinygi ni, “Wa twero nining me miyo ducu bot Lubanga i kit maber loyo?” Rwot pe onongo obedo i paro-gi.

Aparo ni: ‘O, ka jogi ma i kit man gicako keto lonyo gi onongo romo neno wotgi calo ka Lubanga neno! Gibedo giyubo ot ma ber tutwal mapol, ento i wang Rwot pa lobo weng, tamogi ki yikogi obedo apuk tutwal. Pe gitye ka tute ki twero weng pa cwiny ki wi me nongo kit me miyo Lubanga dwong. Gityeko woko neno man, tic ma acel pa dano.’

Ka ot ma tutwal gidongo, won-gi gumaro ki pong cwinye ma rweny, pien gitye ki cente me tic kwede me pogo cwinye kene ka me kelo ceke i lwak pa ludoko kwede i ganggi. Mapol pa cente ma gicako kwede kamano gikwanyo ki yweyo marac, ki goyo piny jodano ma pe tye ki cente. Gi wiro ni i Polo rekod me cato ki golo weng tye kigi gwoko; cato ma pe kakare weng, tim me bwoka weng, bene tye kigi keto kono. Kare tye kabino, kun i bwoka gi ki lacimgi, dano obino ochob i rwom ma Rwot pe bi ye gin okato, ci gibino ngeyo ni pacens pa Yehova tye ki rwom. Testimonies, volume 9, 12.

Gonyo ma ki nyutu ki ot malac me Nimrod obedo gonyo ikom wico pa Lubanga ma cok-cok me Pi Madwong, ci onyutu cal pa gonyo pa latic me banka ma paro lobo weng ikom wico pa Lubanga ma cok-cok. Libereti ma kicoyo iye i dikisonari pa gi ma paro lobo weng pe rwate keken ki libereti me Biblia. Libereti i dikisonari pa ryek madwong en kwo me pe lapir, ma ki nyutu ne ki pe lapir ma otime i Revoluson me Faransa.

‘Poto madit’ ma iyi yo ma joma me adwogi kigolo-gi kwo, kede ka ringogi ma otho otye piny, en ‘i kit me cwiny’ Misiri. I bot pinye weng ma kiporo i rek pa Bibul, Misiri en ma loyo weng i yubo bedo pa Lubanga matye kwo woko, kede i gengo cik pa En. Pe tye rwot mo keken ma ocake ki gonyo ma yot ki ma madongo ikom twero pa Polo, maloyo rwot pa Misiri ma otimo. Ka kwena kelo ne bot en ki bot Mose, i nying Rwot, Farao odwoko ki cwiny madongo: ‘Yehova en ngaa, me awinye dwone weko Isirayeli odhi? Pe an angeo Yehova; kacel, pe abi weko Isirayeli odhi.’ Exodus 5:2, A.R.V. Man en yubo ni pe tye Lubanga; kede piny ma ki yero ki Misiri bin ocwalo dwogi calo keken me yubo kicel ikom mite pa Lubanga matye kwo, kede bin onyuto cwiny maromo ki pe geno ki gengo. ‘Poto madit’ bende ki poko ne, ‘i kit me cwiny,’ ki Sodomu. Ketho pa Sodomu i goyo cik pa Lubanga ne nen loyo i tim marac me mwayo kite me laco ki dako. Kede bal man binen bedo calo kit ma makwako loyo i piny ma bin otum lok ma coc man tero.

Ki lok pa nabi, ka dong, matidi mapat ki higa 1798, twero acel ma obedo ki cako me Setani kacel ki kit pa Setani obi cako lweny ikom Bibil. I piny ma kamano, gibiyeko woko dwon pa lami aryo pa Lubanga, pe geno Lubanga pa Farao bino nen atir, kacel ki kwo ma pe ki cik pa Sodom.

Porofesi man okwano tyeko ma atir tutwal kede ma rwate maber i gin mukato pa France. I cawa me Revolushen, i 1793, 'piny pi kare me acel owinyo dul pa dano, ma obino kede kityeko eduketo gi i sivilizesen, kede gicako pire kene twero me loyo piny acel ikin piny me Europe ma obedo ber tutwal, gipito dwon pa kacel me kwero ada me atir ma cwiny pa dano cwako, kede gikwero kacel weng yie ki pako pa Lubanga.' - Sir Walter Scott, Life of Napoleon, vol. 1, ch. 17. ...

"Faransa bende on yutu kit ma pire tek ma ocweyo Sodoma. I kare me Twer me Lobo, oneno atir kit me poto pa kwo maber ki tim marac ma romo ki en ma obalo gagi ma i laa. Kede lacoo me gin matime on yutu kacel pe-geno Lubanga ki kwo ma pe ki rigoro pa kit maber pa Faransa, calo ma kicono i poropheti: 'Ma onying atir ki cik man ma lwayo adini, obedo en ma oket piny rwom me nyom—kec ma maleng loyo weng ma dano twero timo, ma bedo-kudwongo pa en konyo tutwal me rwaro lwak bedo matek—i kit pa kec me lobo keken ma tye pi kare mukato, ma dano aryo keken twero keto kwede ki weko woko ka gi mito.... Ka lapiir marac nonongo gi terogi bot tic me yeny yo ma loyo weng me balo tutwal gin weng ma tere, ma ber, onyo ma bedo-kudwongo i kwo me gang, ki me nongo kacel kikwanyo ni bal ma gi mito cweyo ribedo i dul ki idul, pe gubedo nongo yo ma loyo mapol loyo poto pa nyom.... Sophie Arnoult, dako latic i tere ma tye ki nying pi lok ma parcari, owaco ni nyom pa ripablik en "sakramenti me toj nyome."'-Scott, vol. 1, ch. 17." The Great Controversy, 269, 270.

Freedom Tower i New York City, ma kigi yabo i mwaka 2014, pe keken tito yubu pa ot madit pa Nimrod; ento obedo bene cal pa kit ma globalists gicimo kwede “rwate,” macalo kanyutu i goyo i tung wot pa LGBTQ+ ma pe ki cik, ma tito yubu i kom cik pa Lubanga. Rwate ma atir obedo gin mabalo ki gin ma ot eno tito; ento tic me bwola ma cane, ma ludoko dragon gigamo, obedo dwoko nying ki lok me ada wek gicweyo adwogi ma pe atir. Dragon obedo lami cik ma atir, kacel obedo lami leb ma oyubo leb wek ocweyo adwogi marac. Ento ngec ma atir me nying “rwate” pe obedo rwate ma tito anarchy pa Antifa, onyo pe-cik ma gitito ki revolution i France.

Ngat weng ma pe mito mi keni i lwete pa Lubanga, cwinye tye i kom twero mukene ma tye ka lubo ne. Pe obedo pire keni. Romo waco pi ngwec, ento tye i lwat pa lapur marac loyo. Pe kiweko ne neno ber pa adieri, pien cwinye tye i kom lubo pa Satan. Ka tye ka poyo ceni ni tye ka kobo pimo pa pire keni, ento tye ka lubo doni pa Rwot pa dichol. Kricito obino me buk lwat pa lapur me richo ki i cwin pa dano. ‘Ka Wod bino yweyo unu, dong obinu ngwec adada.’ ‘Cik pa Roho me ngima i Kricito Yesu’ omiyo wa ‘ngwec ki cik pa richo ki pa tho.’ Roma 8:2.

I tic me woko, pe tye goyo dano ki matek. Teko ma aa ki woko pe ki tic kwede. Piny i teko pa Tipu pa Lubanga, dano kityeko weko ne i wol me yero ngat ma obiye tije. I lok ma time ka cwiny yweyo pire bot Kristo, tye kany wol madwong loyo. Kweyo peko woko obedo tije pa cwiny keken. Adwogi, wa pe tye ki tek me kwanyo wa keken woko ki i cing pa Setani; ento ka wa mito yweyo wa woko ki peko, ci i lagec madwong wa, wa kwero ki dwon me tek ma aa ki woko ki loyo wa, tekogi pa cwiny gibedo ki tek pa Lubanga me Tipu Maleng, ci giwiny cike me mit me tyeko dwaro pa Lubanga. The Desire of Ages, 466.

Liberiti ma kicoyo ki Freedom Tower, en kwo me bedo pe ki cik me Revolusen pa France ki rebelyon pa Nimrod. I ceng me anyim keken i Trump Tower, president ma lamer maloyo weng ki caki ki 1989 oyaro ni obiro wot pi yero, ma okwoyo cwinya jo me lobo weng. I ceng acel acel en, lonyo pa otino ki otino onyo dako ki dako kiceto kwede i rwom pa gamente me federo i United States, macalo ma otime i Revolusen pa France ka gin oloko lonyo dok “kontrak pa civil keken ma pe bedo tutwal.”

Lweny i kin nyoka madit ki pirezdent ma tye ki rwatte madit loyo ocake. Ogolo woko Twin Towers ki keto cing me teko pa Lubanga onyutu acaki me cawa me keto lanyut, kacel ki onyutu bino pa lam ma i tulu ma pe tye ki cing pa Islam. I gocoro pa Freedom Towers i wie pa yar pa jonabi man, onyutu bino pa lam ma i tulu ma pe tye ki cing pa Ateyisim. Kawuono, poto woko pa yore aryo me Sabat ki nyom, ma oketogi i Paca pa Eden, ginyutu agiki me cawa me keto lanyut, kacel ki onyutu bino pa lam ma adek, pa Katoliki, ma obino ki i tulu ma pe tye ki cing.

I ceng 3 me November, 2020, Trump onongo nongo cuk me tho me polotiki, macalo ni Papasi onongo nongo cuk me tho i 1798. Cuk eno kicweyo ne ki bot Faraansi ma adok adok i 1798, ki bot Faraansi me roho i 2020.

Ento ka gi dong otyeko lok me lami gi, cwak ma aa ki obur ma pe tye piny obi yubo lweny i tunggi, obi yiko gi, ka obi keto gi i tho. Komgi me otho bibi bedo i yoo pa bungu madit, ma i kit me Roho ki tye ki nying Sodom ki Egypt, ma ka bene kityeko keto Rwot wa iye i lacer. Revelation 11:7, 8.

I buk The Great Controversy, Sister White nyutu ni Furansa obedo "paco madit ma ka Rwot wa kityeko yeco i wi musalaba".

“Ki lok pa lanen, entono, matin mapat ki mwaka 1798 twero mo ma cako iye Setani ki kit pa en obi nyim me cak lweny ikom Baibul. I piny ma macalo eni lagam pa lami aryo pa Lubanga bin golo dwon, kun obineno pe geno Lubanga pa Farao, ki kwo marac pa Sodomu.” The Great Controversy, 270.

I cawa ma bino matidi, ka cik me Sande bino i United States me Amerika, cal pa ‘beast’ bityeko poko opong; ento gin ma gityeko poko opong cal pa Kristo, gibiyeto malo calo bendera pa Lubanga. Macalo bendera, gibigwoko Sabat me nino abicel, ka ginyutu bedo atir pa Kristo i piny weng. Bedo atir pa Kristo otwero timi keken kom keto kacel kit pa Lubanga ki kit pa dano, i iye adwogi madit man, ma kimito ni ‘misteri’, kite me kend kityeko yeto malo. Bendera man nyutu Sabat ki kite me kend ma obedo lale aryo kwede.

Pien laco obedo wi dako, macalo Kristo obedo wi Kanisa; en aye Lakony pa ring'o. Omiyo, calo Kanisa obed piny i Kristo, kamano bene dako obed piny i lacogi i gin weng. Lacoo, mori dako gui, macalo Kristo bene omino mor i Kanisa, kede omiyone pire keken; me omiyo obed mal kede oyeyo ne ki pi me Lok, me omiyo oyaro ne bot pire keken Kanisa ma maler ma adwong, ma pe ki yub, onyo rwiri, onyo gin mo macalo man; ento obed maleng ki pe ki bal. Kamano lacoo myero omin mor i dako gi calo ring'o gi keken. En ma omino mor i dako ne, omino mor i pire keken. Pien pe ngat mo keken ocwero chok mere; ento obolo kede ogwoko ne, macalo Rwot i Kanisa: pien wa obedo jami me ring'o mere, me chok mere, ki me gudi mere. Pii mano, ngat lacoo bin bale baba ki mama, kede ogamo bot dako mere, ci gi aryo bin bedo i chok acel. Man en dirica madit; ento aloko lok pi Kristo ki Kanisa. Efezo 5:23-32.

Bendera obedo alama pa kit aryo me Sabato ki lonyo. Lonyo nyutu yube pa kit pa Lubanga ki kit pa dano. Mung pa lonyo meno nyutu pajul pa en, ma obedo hekalu pa en.

Minara ne obedo ranyisi me hekalu. The Desire of Ages, 596.

I acaki me kare me “sealing”, Twin Towers opoto piny, i tung me kare me “sealing”, “towers” aryo ma nyutu tic me yweyo kit aryo (pi “horns” aryo) ginyutu, ki i agiki me kare me “sealing”, Twin Towers me ot pa Lubanga ki Sabat gibigwero malo calo labala bot joma pe jo Yudaya.

Wa bino mede ki pwonye man i coc ma anyim.

Pien nino pa Rwot pa dul me lweny obi iye i dano weng ma ogoro wiye ki ma bedo malo, kede i dano weng ma kigoyo malo; gin bipo piny. Kede i yadi weng me sedara pa Lebanoni, ma malo ki ma kigoyo malo, kede i yadi weng me oka pa Bashan; kede i got weng ma malo, kede i got matidi weng ma kigoyo malo; kede i bur weng ma malo, kede i otwal weng ma kigwoko calo ringo; kede i bote weng me Tarshishi, kede i cal weng maber. Bedo malo pa dano bipoko piny, ki jaro pa jo bipoko piny; kede Rwot keken obedo ma ogoyo malo i nino en. Kicwinygi (cal me nyigwoko) obinigengo woko weng. Gin bitwo i lubu me kidi, kede i kwii me piny, pi bwoba pa Rwot, kede pi yabo pa dit pa ducuge, ka obedo malo me cwayo matek lobo. I nino en dano birweyo cal ne me feza ki cal ne me bululu, ma gin otyeko lowo pire keken me cako pakgi, pi kongo piny ki pi ogodro; me dongo i yeke me kidi ma opid, pi bwoba pa Rwot, kede pi yabo pa dit pa ducuge, ka obedo malo me cwayo matek lobo. Weki i dano, ma pumu tye i iromo ne; pien eni ango ma kiginongo iye? Isaia 2:12-22.

En ber na, ki ot pa gwok na; ot ma iye malo, ki Lakony na; lela na, ki en ma ageno iye; ma miyo jo na bedo piny i tung an. Zabura 144:2.