Wagiko coc wa ma agiki ki lok magene:
"Twero me tim lamal ma kineno ki yore me ajwakin obinywako teko ne ikom jo ma yero winyo Lubanga maloyo winyo dano. Lok ma aa ki bot tipu gibiyaro ni Lubanga ocwalo gi me mi gi yubo cwiny jo ma kwanyo Sunday pi balgi, kun gityeko moko ni cik me lobo myero gimate calo Cik pa Lubanga. Gibigoyo dwon pi tim marac madwong i lobo, ci gibicedo caba me lapwony me dini ni bedo ma opoto piny pa kit me kwo maber bino ki yubo Sunday. Obed madwong cwiny marac ma gibicako kwero ikom dano weng ma pe gi yee caba gi." The Great Controversy, 589, 590.
“Waci pa latic me lamo ni kit kica ma opoto piny kelo ne ki yubo Sunday,” obedo alama me gin matime ma kelo bot keto cik me woro ceng’ i United States. Pat Robertson, lamo pa Amerika me televishen ki laco cweyo pa Christian Broadcasting Network (CBN) ki Christian Coalition, i 1988 okube me bedo President pa United States i primaries pa Republican. Cako me Robertson onongo ocoko wi ikom okwayo kacel lunyodo pa Christian ma konservatif kede gamo atema me kwo pa lwak ki me kica ma rwate ki geno pa iye me evanjelikal. I cawa me agiki i 1989, i gin matime pa acel ikom president aboro ma agiki, laloc ki laco cweyo pa Christian Coalition okube me bedo president. Gin matime me presidency pa Reagan nyutu calo gin matime pa president me agiki pa Republican.
Kwer pa Lubanga tute tye ka kelo kit ma tyeko lok me anyim i The Great Controversy, kit ma rwate kwede tic pa Christian Coalition. Christian Coalition ocako pi loyo peko me kica ki peko me lobo, peko ma Sista White omiyo nying ni pe twero yweyo ki jo ma tye ki twero i gamente. Christian Coalition i kare pa Reagan, omoko dul marwate ma bino macokcoki. I kit me porofeti, National Reform Movement onongo obedo cal pa Christian Coalition i cawa me peko me cik me Sande ma rwate kwede Blair Bills i kite me mwaka 1880 ki 1890. National Reform Movement onongo gicako ne i 1888, ki Sista White ocoyo lok kore kore ikom dul eno i coc ne.
Tur madwong tye ka kuro jo pa Lubanga. Tur tye ka kuro piny weng. Lweny ma madwong loyo i kare weng dong tye i anyim wa tutwal. Gin ma, pi cawa mapol loyo 40, wa, ki twero pa lok pa lacar, oyaro ni tye ka bino, kombedi tye ka time i wang wa. Kombedi dong lapeny me yubo Cik madit me lobo me yengo twero me cwiny kikwayo matek bot jome yubu cik pa lobo. Lapeny me cwal ki cik me gwoko Sande dong obedo acel i gin ma lobo weng mito kede ma tye ki dwong. Wa ngene maber ngo ma obino bedo adwogi pa timo man. Ento wa tye otum pi lapeny man? Wa otimo maber tic ma Lubanga omiyo wa, me miyo jo ciko ikom gony ma tye i anyimgi?
Jo mapol tye, kede bende i joo ma tye i tic man me loro kayo pa Sunday, ma pe gineno adwogi ma bino bedo ki timo man. Pe gineno ni gicako goyo atir bot twero me yie. Tye jo mapol ma pe obino ngene gimito pa Sabat me Bibul, kacel ki gang‑kidi ma pe adwogi ma iye rwom pa Sunday ocungi. Yore keken ma cwalo cik pa yie en atir obedo cing timo me weko woko bot Papasi, ma pi kare mapol otimo lweny kacel ikom twero me ngwok me cwinya. Kayo pa Sunday, ma gi waco ni obedo rwom pa Kricitiani, otyeko bedo piny ki “the mystery of iniquity”; kede loro ne bino obedo piny calo miyo yee gin yore ma eni gin gang‑kidi pa Romanizim. Ka lobo wa bin weko woko yore pa rwatte ne me keto cik pa Sunday, Protestantism i timo man bina moko cing ki Papasi; pe obedo gin mukene, ento obedo keken miyo kwo i lwak marac me loyo, ma pi kare mapol oturo tye kigeno cawa me pye odoco i loyo matek ma tic.
Ka dong opong piny, Dul me Yubo pa Lwak, ka timo teko me yubo cik pa dini, bino nyutu pe yweyo ma maromo ceke ki gwoko-piny ma otyeko loyo i kare mukato. Kare meno kacel me dano gicako twero ma romo me Lubanga; gi kwanyo woko twero pa cwiny i bwo teko maracgi, ci keto i cell, cweyo woko ki piny, ki tho omede bot jo ma giconye i cik ma giwaco. Ka tic pa Popi onyo yore pa en kiketo odoco iye cik wek obed ki teko, mac me guro gubed kicako pwodho odoco i kom jo ma pe gibalo cwinygi ki atir pi yweyo bot bal ma rwate ki dano mapol. Tim marac man dong tye i tung me time.
Ka Lubanga omiyo wa ler ma nyutu peko ma tye anyim wa, nining wa twero bedo maler i wang iye ka wa weko temo weng ki teko wa me cweyo ne i wang jo? Wa twero bedo cobo me weko gi me donyo iye kit ma madit loyo man ka pe wa miyo gi ngec con?
I wangowa tye neno me tweny ma med-med, ki twero me kigamo, golo jami, kacel ki golo kwo keken, me gwoko cik pa Lubanga, ma kiketo woko ki cik pa dano. I kit man, yore me piny biwaco ni myero walubo cik pa lobo i wang keken, pi kuc ki rwate. Kadong, tye mo ma bijayo bene kit ma kamano ki i Baibul: “Myero dano weng obed i lalo ikom twero ma malo.... Twero ma tye kicimo gi ki Lubanga.”
Ento kit ma lutic pa Lubanga otime iye i cawa me con, obedo ngo? Inyim ocwake ki tho, ka jogi ma lubo Yesu gicako waco ikom Kristo, ki Ene ma kikom i lanyut, jo ma tye ki teko gibucogi ni pe giwaco dok, onyo gikelo ngec i nying Yesu. Ento Pita ki Yowani giyangogi, giwaco botgi ni, “Ka obedo kare i wang Lubanga ni wawinyo wunu loyo winyo Lubanga, bedu wun me lube. Pien pe watwero weko waco gin ma wawaneno ki ma wawinyo.” Gidongo mede waco ngec maber pa lonyo ki bot Kristo, ki teko pa Lubanga oyubu bot lok meno. Testimonies, volume 5, 711-713.
Yub pa Lubanga tye ka bi cweko kare me bedo i gin me kit-kwo, me ekonomi, ki me dini i United States me Amerika, ma bi miyo lok me tam pi ladit me dini me cako lopo ni ki dwoko odoco tic maber me lwak, macalo ma ononge i emyaka 1880 ki 1890, ki dok odoco i mukato pa president ma onongo onyutu cawa me agiki i 1989. “Peko madit tye ka turo jo pa Lubanga. Peko tye ka turo piny.” Sister White penyo lapeny aryo, “Ka Lubanga omiyo wa ler ma nyutu goro ma tye i anyim wa, wa twero nining me bedo maleng i wang pa En ka wa weko timo tek weng ma tye i twero wa me kelo ne i anyim jo? Wa twero bedo kicono me weko gi wek ginongo ki gin man madit labongo wa pe wamiyo gi ngec?”
Ler ngo ma obedo nyiso keca ma tye anyim wa, ento ka pe tye ki ler, inge me Lubanga ma omaro obedo cento jo pa En pi pe gi waco lok me ciko, ka pe gi con winyo lok me ciko meno? In ma itye ka kwano, ibibedo kicento pi ler ma coc man nyiso.
Tami ma atir ki maber pi kit pa twero pa dragon pa Democrat, twero pa lanen mape atir pa Republican, twero pa Papa, Islam, ki Kanisa Adventist ma Laodicea, kacel ki Isirael ma atir, ma kiketo i coc man, bibicwalo calo lok me neno marac ki jo ma tye i twero; ento gin obedo kwena ma obino ki i Lok pa Lubanga, ma kiteno kwede yore me rek ki rek, ki rek meno tye ka goyo dwon waco ni keth pa Lubanga tye ka bino medo ki dwoko kare kare mapol.
I kit poropheti, Kacel me Kristiani ma ocako kacel i mukato i kare matidi keken mapwod pe kare me agiki obedo i 1989, tye ki tic me keto ne iye matime ma dwong loyo keken rwate ceke ki ikare me 1880 ki 1890. I nyig lok ma wa cito ki bot Sister White kombedi, en nyutu spiritualism calo yo acel i yo aryo ma Satan omako lobo i cing; ci dong owaco mapat ikom miracles ma obitimo.
Ka yubu pa 1988 otyeko, ki ka Christian Coalition obino, onongo tye nyutu madit tutwal pa lamal pa Satan i lwak pa Dragon, i lwak pa Beast, ki i lwak pa False Prophet. Ber tutwal me tero gini atir, pien gi tye calo cal me bino pa Satan me cwero i kom Kristo aculu pa cik pa Sande ma bino manok i United States.
I kar me Katolik, i kare me 1990, lobo oneno ka nyutu pa Mariya ma gityeko lwongo ni “Virgin” tye ka time, ki lamal ma obedo kede calo kic me jo maleng ma tye ka rari rem, lamal me nyutu i polo, yi me ododo obur ki i polo maleng ma pe tye ki kom, ki lamal pa Satani mapat mapol ma pe ngene. Yore me lim me alufu pa ji i lobo weng gitimo ne ki lupiny i kare meno, gicweyo gi i goba ma jami meno otyeko miyo. Gigoyo buk ikomgi, jo me news giyenyo ikomgi, magazin macalo Time ki Newsweek gicwalo cal me gin man i pot buk me anyim.
I lobo pa dragon, sanamu me Hindu pa India o nyutu tim ma pire tek me Setana, ka sanamu ne onywogi pi me misango ma ki keto i dho gi ki layata onyo galasi. Kit man ma ocako i gang matidi acel i India, o yaro woko piny weng, calo kikere pa Ijipt. Kwena me telibijon pa BBC o waco pi kit man, ci ka gin o tyeko waco ne, lami kwena pa BBC i telibijon o yub penyo: “Aparo ni ngo bino time ka wa wabed wot i Museum pa London kiny, ka wa waciworo bot sanamu acel me Hindu galasi me milik?” I kiny ma bino i cawa, kwena pa telibijon onyutu lami kwena acel acel eni i Museum pa London; ka kamera tye ka timo tic, en o ciworo bot sanamu madwong me Hindu galasi me milik. Ka galasi otuk ki dho pa sanamu, ci milik cok keken odonyo i iye pa sanamu.
I iye me piritualizim i porofesi pa American Indian, bufalo ma oyot ma gitito ni “Miracle” onywol i ceng 20 me Agasti, 1994, i fam pa Dave ki Valerie Heider ki bot Janesville, Wisconsin. Miracle onywol kwede tyen ma oyot, ki nywol pa en jo mogo giparo ni obedo tyeko pa porofesi pa Native American. I yore mapol pa Native American, nywol pa bufalo ma oyot gineno calo tim lamal ki madwong matek, ma nyutu rwom, kuc, ki medo manyen me cwiny me lamo. Miracle okwanyo ngec maber woko, dok obedo cal me twero me anyim ki gin madwong me pirituali pi jo mapol. Porofesi pa bufalo ma oyot kigenge iye i con, ki rwate direk kwede relik ma lamal loyo weng i din me piritualizim pa Native American; pien i lok me acaki pa bufalo ma oyot, “piece pipe” kicako kicano iyie i kit pa jo.
I mwaka 1994, i piny pa nabi ma pe adier me Protestantism ma ogoyo woko ki yie, dul ma luongo ne Holy Laughter, ma bene giluongo ne Toronto Blessing, ocako i January 1994 i Toronto Airport Vineyard Church (kombedi giluongo ne Catch The Fire Toronto) i Toronto, Ontario, Canada. En i kare pa yubu me dwoko cwiny ma gicweyo mapol, ma paster John ki Carol Arnott giyubo, ni tic me rucu ma pe romo gengo, kacel ki jami mapat calo woro, ryo, ki poto piny, onyo timo calo lewic ki dwon lewic (ma lapok-ki giluongo ne 'slain in the Spirit' onyo 'drunk in the Lord'), ocako time i bot joma obino i lamo.
Jo ma omedo tuki ne gi waco ni kwii kede nyuto mukene gibedo pi bedo kede tic pa Tipu Maleng, eni omiyo lok "Kwii ma Maleng" ocako tic me lubeo kit ma gin ma otime ne tye kwede. Lwak me cwer cwiny ma i Diro Vineyard ma i Toronto Airport ocako kwayo jo ki i piny weng me bino neno, ma omiyo tic eno opong i diro mukene kacel ki i lwak mukene. Dano obino ki i piny weng me temo kwii ne; ci ka gubedo dwogo i diro me ganggi, diro meno dong mapol cako nyuto kwede nyuto acel acel me tipu marac.
Pat Robertson ocweyo Christian Broadcasting Network (CBN) i 1960. CBN obedo acel ki gin acoya i netwak me telebijon ma kiketo pire keken pi purugram me Kristiani, ki otimo lwak madwong i medo pa tic me yabo me Kristiani i United States me Amerika. I mwaka mapol, CBN omedo yubu iye ki twero pa ne kun yabo i telebijon, radio, ki media me dijito, ki odoko acel ki dul me media me Kristiani ma ladwong loyo i piny weng.
I 1988, onongo oyabo Christian Coalition, kacel bende ogamo me bedo Pulezidenti pa United States of America. Geno pa en ocako kun National Reform Movement kacel ki Lord's Day Alliance. Dul aryo magi weng ocako i 1888, kacel gi ogamo pi yiko yore pa lwak mapol malubo kitwero me Kristian, macalo gengo pa monto, rwom me yaro pa nyieke, kacel ki gwoko Sabat (Sunday) calo nino me yuto kacel ki pak. Movimenti en onongo onywako teko ki Evangelical Protestantism. Onongo bende otemo oyabo “lobo Kristian” ma kinyutu kede kitwero me Bibil. Robertson onongo obedo ki kitwero maromo gi pa National Reform Movement kacel ki Lord's Day Alliance. Pien kamano, onongo oyabo bende Regent University.
Pat Robertson oketo Regent University i mwaka 1977, kun kube kwede yore me tam pa Katolika, ma William Miller onyuto botone ki cwero madwong. Yub pa Katolika ki yub pa Protestant ma obalo yie, gitye katic ki kit me tic pa Bibul ma pa Setani, ma, i bot jami mapatpat ma pe gigwoko maleng, gikelo yie ni bino bedo mwaka alufu acel me kuc mapwod pe Yesu dwogo atir. Robertson tye ki yie ni University pa ne tye kacwalo ngec lacoo ki dako me bedo gin ma bi malo gamente pa Kiristo me mwaka alufu acel i kare me Millennium me Bibul. Nying “regent” miti ni, dano ma timo calo lacak onyo lami pa ludito onyo rwot madit, ka rwot obedo peke i lobo.
I anyim kare me agiki me 1989, kacako pire keken ki 1960, ludul me kare manyen ma calo dul ma ne gitye ka dwaro miyo keto cik me Sande i 1888, odonyo i histori. Inyuma me 1989, nyutu pa Satani ogwoko matek weng bal adek i rwome me dini: pa nyoka madit, pa luny, ki pa laneno ma bur. Yesu kare ducu rwate agiki pa gin ki cako pa gin, ki 1989, “kare me agiki” ma i Danyel 11:40, ocako kare me porofeti ma ogik i cik me Sande ma kombedi tye piny me bino cok, ma i Danyel 11:41. Ka cik me Sande meno obino, Satani onen calo Kristo, ki tic madit loyo weng me buro ne ocako, ki miraako ki yubo.
Lok pa tariik ma cako kare me lanen eno nyutu tic pa dul me Protestant ma ocer ki adwogi, ma kelo bot cik pa Sande, ma kicoyo calo 1989, acaki pa kare eno. I 1989, “otum” pa “the iron curtain” obut piny, ka i agiki pa kare man “otum me yweyweyo Kanisa ki Teko pa Lobo” binen obut piny. Acaki pa kare ne nyutu purezidenti aryo me acaki i purezidenti aboro ma agiki. Acaki ne nyutu Papasi gonyo lami ne ma pe yaro Lubanga i Soviet Union, ka agiki ne nyutu Papasi gonyo lami ne ma obedo Protestantisimu i United States. Acaki ne nyutu acel me i aboro purezidenti magi (Ripablikan) keto lwete kacel ki Antikristo pa lanen pa Baibul, ka agiki ne nyutu acel ma agiko i aboro purezidenti magi keto lwete kacel ki Antikristo pa lanen pa Baibul. Purezidenti acel ma acaki gineno ni en aye omiyo otum obut piny, ka en ma agiki aye ma obi yubu otum.
National Reform Movement ma pa kare me kombedi ocako i higa 1960, kede onongo otyeko oko i cawa me ogik i 1989. Inyim yubu, tim ma loyo kit pa Setani ocako. Pud pe Cik pa Sande obino, nyutu ma agiki pa jo yubo pa piny gibino nwo cweyo wii gi i poliitiki. I kare me Cik pa Sande, kare obino pi tic ma laling pa Setani. Ma pud obino Cik pa Sande, ki myero me laporoc obed kwede kop ma pe keken kwanyo woko bedo maber pa piny me United States; ento kop meno, ki myero me laporoc, myero obed ma tek tutwal kede ma juki tutwal, dok gicweyo yore me tam ma weko jo i nyutu ma agiki me yubo pa piny—jo piny pa Kricitiani—gibino nyutu sababu me kop meno calo dano pa piny ma gubalo gin ma gintongo ni 'Ceng pa Rwot'.
Wa bino mede ki pwonye man i coc ma anyim.
Ka jo wa mede i kit me bedo ma gitye kwede ma pe gi rweny, Lubanga pe twero poko i wii gi Roho pa En. Pe gi tye ka mite me rwate ki En. Pe gi coyo i kit ma tye, ki pe gi ngeyo peko ma dong golo wii gi. Myero cwinygi neno kombedi, macalo con pe, mit pa gi me gwoko neno matek ki tic ma gitye ka acel.
Tic ma pire keken pa malaika ma adek pe kityeko neno i pire tek ne. Lubanga ocimo ni jo pa iye myero obed i anyim tutwal loyo kabedo ma gitye kwede kombedi. Ento kombedi, ka cawa odonyo me gicako tic, gitye ki yubu me timo. Ka Jo me Yubo pa Piny cako kwayo yore me poto twero me woro, ladit wa myero gubed tye ki ngec maber pi kit ma obedo, kede myero gicung ki tic maber me gengo tic magi. Pe obedo i cik pa Lubanga ni lum kikano ki jo wa—atir me kombedi keken ma gipe mito pi cawa man. Pe cente latic pa wa ma gicoo kwena pa malaika ma adek gityeko ngeyo atir gin ma omede kwena en. Kit me National Reform kityeko neno gi pi jo mogo calo pe tye ki pire tek, nyo pe gi paro ni myero gimiyo wii madwogo kwede; kacel bene gicenoni ni ka gitimo kamano, gibed calo gicako miyo kare bot peno ma pe rwate ki kwena pa malaika ma adek. Rwot obed owe owad wa pi tito kwena keken me cawa man i yo man.
Myero goyo cwiny pa jo i kom peko me kare ma kombedi. Jo me gwoko kabedo tye kanyutu. Wan opoto ki higa mapol. Myero jo madwong me gwoko kabedo ginongo miti ma opire tek me gwoko wenggi, ka pe gi weko kare ma kimiyo gi me neno peko.
Ka ladito ma rwom i konferens wa kombedi pe giyik lok ma Lubanga ocwalo botgi, kede pe gin i rek me tic, Kaniisa bigen kwede peko madit. Ka la gwoko ot ka oneno tuk me lweny bino, turo opuk ki dwon ma tye atir, jogi i rek bino dwogo jwayo, kede pire bunge bino nongo kare me cweyo rwom pi lweny. Ento mapol, ladit obedo ka gonyo, calo nyuto ni: ‘Wapek kikwer madit. Piny romo bedo ki bal. Myero wabed ki guro me pe wa cako jwayo ma pe atir.’ Gonyo ne kede pe atir ne keken tye ka waco dwon ni: ‘Kuc ki ber bedo. Pe i cako gik i cwiny. Pe i lar. Gin ma gicweko mapol ikom lok me yubo cik pa dini man loyo ma kikwayo. Kwec man weng bino gok woko.’ Kun kamano, en ocwako woko lok ma Lubanga ocwalo, kede jwayo ma kityeko poyo me coro Kaniisa pe otimo ticne. Opuk pa la gwoko ot pe turo dwon ma atir, ki joge pe gicweyo rwom pi lweny. Myero la gwoko ot ogwokre, ka pi gonyo kede ciko ne, cwinye-gi bin weko githo, kadong remo-gi bin kwayo i lwete ne.
Pi kare mapol, wan wabedo cungo ni kikete cik me Sande i lobo wa; kombedi, pien dwaro me keto cik man dong tye i tung wa, wan wapenyo ni: Jo wa bitimo tic mamegi i kom gin man? Pe wa twero konyo i yweyo lanyut, kacel ki kwaco i anyim joma tye ki tet pi twero me yie mamegi, kacel ki gin ma kimiyo gi i yie? Kare dong tye ka obino oyot, ka joma yero winyo Lubanga maloyo winyo dano gibicweyo gi me bedo ki ngec i cing me yweyo piny. Ento myero wa coyo Lubanga ki bedo cobo, ka cikke maleng pa En giyiyi i piny?
Kun piny pa Protestanti, ki kit ma obedo kwede, tye ka weyeko bot Rooma, walwak woko me ngeyo kit ma tye katime ka wanen lweny ma tye i wang wa i bedo atir pa iye. Jogwoko kombedi ka yaro dwonggi, mi kwena ma obedo adwogi pa kare man. Wami ngec bot jo piny ikom kama watye i gin mukato pa poropheti, ka wutemo woyo moyo pa Protestantisimu ma atir, me woyo piny i ngeyo wel pa gin ma kiweyo bot piny i twero me yie, ma dong gityeko nywako kwede pi kare ma dit.
Jwok ogamo wa ni wacung gi bedo me neno, pien agiki tye macek. Cawa weng ma kato obedo cawa me tic i kacoke me polo me tero lwak pa lobo obed ma rweny, me gitimo but i gin maduong ma bino oyab i bot wa macek. Cawa magi ma kato, ma wa paro ni pe gin ki dwong, gin tye ki dwong madit ki jami me kare matwal. Gin gutye ka cweyo bedo pa cwinyo pi kwo ma pe giko onyo tho ma pe giko. Lok ma wawuwo kombedi i wii pa lwak, tic ma watimo, gi laling-ling pa kwena ma wakwanyo, obi bedo cal me kwo bot kwo onyo cal me tho bot tho.
Owetewa, itye ki ngec ni lonyo me kwo mamegi, kede enyim pa cwinya pa dano mapatpat, twer iye i yiko ma itimo kombedi pi tem ma tye i anyim wa? Itye ki mede ma tek, ki lamal ki yiko cwiny pi Lubanga, ma bi miyi twero me ocung ka gikwanyo wun? Ka Lubanga obedo owaco ki an, kare bi bino ma gibikelo wun i anyim kacoke, ki kabedo weng me ada ma i bedo kwede gibibikano tek. Cawa ma mapol tye weyo obed peke kombedi, myero keti iye tic ma Lubanga omiyo wa me yiko pi tem madongo ma tye bino. Testimonies, dul 5, pot 714-716.