Ka Ezekiel onyutu kit ma piny aryo dok bedo acel, dong onyutu ni piny mabedo acel bino obed i cing pa Rwot Daudi, kede ni Lubanga obino donyo i lagam ki gi, ki Dera pa En bino bedo kwede gi.

Pe gibipoko piri keni dok kwede patira gi, onyo ki gin ma pe yom i cwiny, onyo ki balgi mo keken; ento an abiriso gi woko ki i ganggi weng ma gicweyo iye, abicweko gi maler; ento gin obedo joga, an abedo Lubanga gi. David latic na obedo rwot i tunggi; gi weng bin bedo ki lacoo me rombe acel; gin bin woto i cato na, gibiyiko cikke na, gibitimo gi. Gi bin bedo i piny ma an ami bot Yakobo latic na, piny ma kwaro wunu obedo iye; gi bin bedo iye, gin keken, ki lutino gi, ki lutino me lutino gi, kare weng; kede latic na David obedo rwot mamegi kare weng. Pien an abiyubu cik me kuc ki gi; obedo cik me kuc ma kare weng ki gi; abi keto gi, abimedo gi mapol, abiketo ot pa lamar na i tunggi kare weng. Ot na bene obedo ki gi; ber, an abedo Lubanga gi, gi obedo joga. Jogi me piny bi ngeyo ni an Rwot, an Lubanga, abicweko Isra’el lamer, ka ot pa lamar na obedo i tunggi kare weng. Ezekiel 37:23-28.

Ezekiel 37 omiyo yaro maber tutwal kit me goyo cal pa jo 144,000. Lute aryo gubed piny acel ka kit pa Lubanga kiketo kacel ki kit pa dano, kadong gibed ki rwot ma obedo i wi gi. Piny acel eni obedo Kanisa pa Lubanga me ceng agiki, ma gin jo 144,000. Lute aryo gin kare aryo me yubu woko pa piny pa rwot pa Isirael ma itung bor ki ma itung cen. Lute aryo magi gin jo ma Paulo nyutu ni “ring”, ka bende nyutu Kirisito ni “wi” pa ring eni. Ezekiel nyutu “wi” ma Paulo nyutu ni obedo “Rwot Dawudi”, ki “ring” obedo “piny acel”.

I kwena ma kimiyo bot Adventism i 1856, ma kiyaro ne ki rwom me coc ma pe otyeko ikom "seven times" ma Hiram Edson ocoyo i 1856, Edson oketo poropheci me ceng 65 pa Ishaia, i pud abiro, calo lapok me Bibul pi cing me cako pa kare aryo pa "seven times". Poropheci me ceng 65 kityeko keto i kabedo ma ngeme, ma calo tyen me coc i buk me Revelation ma waco ni, "he who hath ears, let him hear." Ka in tye ki wang ma twero neno, ki lit ma twero winyo, tye gin maber tutwal i tyen meno.

Pien wi Siria en Damasko, kede wi Damasko en Rezin; i kare me mwaka 65, Efraim obibedo opoto, ma pe obedo piny. Wi Efraim en Samaria, kede wi Samaria en wod pa Remaliya. Ka pe ugene, to pe ubibedo atir. Isaiah 7:8, 9.

Lok me poro pa higa piero abicel gang abic ocako i 742 BC, ki i iye higa magi, higa apar abongwen lacen, i 723 BC, cing pa Israel ma bor ocwal ki Asuriya i ducu, ki ka higa magi ogiko i 677 BC, Manasseh bene ocwal ki Babulon i ducu. Higa piero abicel gang abic eni bene onen calo pondo pa giko me yabo pa piny aryo, ma onongo myero obed cok acel i lok pa Ezekiel. Gi keto alama i 1798, 1844 ki 1863, keken. I tito ma nyutu kwena ma kikwaro i 1863, tye yik me poro ma pire tek, ma iye giketo lok me poro.

En obedo nyutu ni “wi” me piny obedo boma pa piny, ki ni “wi” me boma obedo rwot. Omi lajul aryo me nyutu man, ci cen kelo porofesi weng ki nyutu weng i agiki ki lok ma letek ni, “Ka pe u yie, nining pe ubino bedo ma kitek.” Ka pe u yie ni rwot obedo “wi”, ki ni “wi” obedo boma pa piny, ci pe ubino bedo ma kitek.

Dul ma Ezekiel owaco ni kityeko yubo kun kiketo kacel twon aryo pa lwak ma i tung bor ki tung cen, myero obedo ki rwot, ma obedo wi, ma obedo kabedo madit me dul. Lok weng i buk Ezekiel tito pi kit me nabi me keto alama pa 144,000, ma onyuto keto kacel kit pa Lubanga ki kit pa dano i kare me goyo dwon opuk namba 7 pa Islam me peko namba 3.

Ceng me pongo pa Trompet ma namba 7, i boko 10 me Revelation, ocako ka ki waco ni “cawa peke dong,” ma en dwe Okitoba 22, 1844, ka malaika ma namba 3 obino. I kare meno John orwate piw pa ceng meno, ki kare meno kigiwaco bot ne ni opimo Hekalu, ento oweko woko lok me con pa mwaka 1,260 me loro Kac Maler ki Lwak piny, pien kare meno kimiyo bot jo me woko.

Malaika ma an oneno ma tye i wi nam ki i wi piny, oyango cinge malo i polo; en ogamo iye ma obedo ngima nyaka kare pa kare—ma oyubo polo ki gin weng ma tye iye, ki piny ki gin weng ma tye iye, ki nam ki gin weng ma tye iye—ni kare pe dong obed. Ento i ceng me dwon pa malaika me abiro, ka ocako coo, kit me mung pa Lubanga obi tyeko, macalo en dong onyuto bot latic pa en jo-nabi. Dwon ma an owinyo ki polo dok owaco bot an, ni, Wot i kaw buk matidi ma tye oyabe i cing pa malaika ma tye i wi nam ki i wi piny.

And I went unto the angel, and said unto him, Give me the little book. And he said unto me, Take it, and eat it up; and it shall make thy belly bitter, but it shall be in thy mouth sweet as honey. And I took the little book out of the angel's hand, and ate it up; and it was in my mouth sweet as honey: and as soon as I had eaten it, my belly was bitter. And he said unto me, Thou must prophesy again before many peoples, and nations, and tongues, and kings. And there was given me a reed like unto a rod: and the angel stood, saying, Rise, and measure the temple of God, and the altar, and them that worship therein. But the court which is without the temple leave out, and measure it not; for it is given unto the Gentiles: and the holy city shall they tread under foot forty and two months. Revelation 10:5-11:2.

Ot pa Lubanga ma Yohana myero opimo i dwe 22 me October, 1844, en ot ma tye ki jo me lamo “i iye.” Lobo me oko pa ot myero oweyo woko. Ot ma tye ki madabahu, ma bene tye ki jo me lamo i iye, en Kabedo Maleng pa ot maleng pa polo. I lobo me oko pa ot bene tye ki madabahu, ento ma mano myero oweyo woko; omiyo madabahu ma moko matye i ot pa Lubanga en madabahu me insensi ma tye i Kabedo Maleng. Ka malaika adek obino i 1844, ma onyuto bino pa malaika adek i cako me kare me “sealing” i dwe 11 me September, 2001, ot obedo ki kabedo aryo keken.

Kabedo Maleng obedo alama pa Kanisa, ma Paulo nyutu ni obedo ring, kede Kabedo Maleng Mapire tek obedo alama pa wi pa ring. Kabedo Maleng obedo alama pa kit pa dano, ento Kabedo Maleng Mapire tek obedo alama pa kit pa Lubanga. Madhabahu, kede moshi ma oceto malo ki bot madhabahu ka odonyo i Kabedo Maleng Mapire tek, obedo alama pa kom ma kit pa dano okube kwede kit pa Lubanga. Dano weng romo ka keken odonyo i Kabedo Maleng Mapire tek ki gen, ento tem pa jo ma tye ki gen tye i Kabedo Maleng.

Kany myero gicamo Lok pa Lubanga, calo ma ki nyutu kwede buledi ma kicweyo i mesa me buledi me wang’. Kany bende, myero gi weko lero gi nyutu i anyim dano, kacel ki pako Won-gi me i polo, calo ma ki nyutu kwede lam-lero ma ki tung abicel, ma wa kwano ni tye calo Kanisa. Kany myero gi kube ki Lubanga, ka lamogi ceto malo ki kica pa Kristo i wang’ pa Lubanga keken.

I kare ki 1798 i 1844, Lajubi me Tempul oketo malo Tempul pa dano ma o mito me keto kacel ki Tempul pa lamal pa en, ento dano gitalo woko. I kare me 2001, dok ocako oketo malo Tempul pa dano, ma kigamo ni 144,000. Kaka Ezekiel owaco, “Rwot David” obino luro i wi piny, ma kiloko ki goro me cogo pa Laodicea ma githo, ma ojwac, dwogo bedo lwak madwong ma kiketo malo calo lacim i kare me cik me Sande ma obino lacen.

Pinyruoth pa Yuda ma i South, en ka kabedo madit pa Jerusalem onongo tye, ki piny, rwot, ki kabedo madit gitye calo 'wi'. Adada, ka igeno, inubedo piny. I kit me pinyruoth ma i North ki ma i South, Yuda obedo 'wi'; kany obedo ka kabedo madit onongo tye, ki Yerusalem en kabedo ma Lubanga oyer me keto nyingne. Pinyruoth ma i North obedo 'ring'. Pien Solomon ogudo woko bot Lubanga, Lubanga ocel jo me kwero bot Solomon. Acel ikin jo meno en Jeroboam, ma obedo Rwot ma acel pa pinyruoth ma i North pa Isirayel ma kigabo woko.

Jeroboam, wot Nebat, Ephrathita me Zereda, latic pa Solomon, min iye nyinge en Zeruah, dako laker; en keken oketo lwete ikom rwot. En aye kica ma omiyo oketo lwete ikom rwot: Solomon oyubo Millo, ki odoko rweny pa mur pa kabedo pa David wite. Jeroboam onongo en dano ma tek ki cwiny matek; ka Solomon oneno ni lutino en tye katic matek, omito en rwot me tic weng i ot pa Josefu. Ci i kare meno, ka Jeroboam owuoko ki Jerusalem, lanen Ahijah, jo Shilo, ogamo kwede i yo; ki onwongo oyel cod manyen; gi tye dano aryo keken i pede. Ahijah okano cod manyen ma ne i wiye, ki oyabo woko i bi apar aryo. Ki owaco bot Jeroboam ni, Kwany bi apar; pien kamano Rwot, Lubanga pa Israel, owaco ni: Neno, abi rwayo lobo pa rwot woko ki lwete pa Solomon, ki abi miyi dul apar: (Ento en obi bedo ki dul acel pi latic na David, kede pi Jerusalem, kabedo ma an oyer ki but dul weng pa Israel.)

Pien gi oweko an, kede gi ogamo Ashtoreth, lubanga nyako pa Zidoni, Chemosh, lubanga pa Moab, kede Milcom, lubanga pa lutino pa Ammon, kede pe gi woto i yoo na me timo gin ma atir i wang an, ki me gwoko cikke na ki kwerna, macalo ma David, lacoo pa en, otimo. Ento abi pe akwanyo lobo me rwot weng ki i lwete pa en; ento pi kom David latic na, ma an ayerone, pien ogwoko lagam na ki cikke na, abi tero ne ludito i cawa weng pa ngimane. Ento abi kwanyo lobo me rwot ki i lwete pa wuote, kede abi mii in, dul apar. Koma wuote abi mii dul acel, pi David latic na obed ki lanyut kare weng i wang an i Yerusalem, poto ma an ayerone me keto nying na kono. 1 Rwot 11:26-36.

Piny ma kiyubo ka Ezekiel oketo rwate i ryen aryo myero obed ki “Dawidi” rwot megi, ci Dawidi otelo ki Jerusalem, ma obedo kabedo madit me piny, kabedo ma Lubanga oyero me keto nying mere iye. Dul apar me i tung bor obedo cal pa kom, ci Jerusalem obedo cal pa wi. Pien richo pa Manase, Yuda kityeko gicwalo i Babylon i kit me cuke i hawi pa Kristo me 677, ci kamano ocako wiro me “seven times” ikom piny me tung cen. I cawa meno, Rwot oyiko Jerusalem.

Ento Lubanga pe odwogo ki goro pa kwoŋne madit, ma kwoŋne ocake bot Juda, pien pi gin weng ma Manase otyeko otoro kwoŋe kwede. Lubanga owaco ni, Abi kwanyo Juda bende ki i wang an, calo ma abikwanyo Israel; kede abi weyo bwala man Jerusalem ma ayero, kede ot ma awaco ni, Nyinga bi bedo kun. 2 Kings 23:26, 27.

Onongo en i "ot" i Jerusalem ma onoyero oketo iye nying pa, ci poto gi "ot" kigweyo woko, ento kica otime ki Zechariah ni Rwot bi yero dok acel Jerusalem.

Ci lacim pa Rwot odwoko, owaco ni, “A Rwot pa lweny, nyaka kare mane in pe ibedo ki kica bot Jerusalem ki bot gang me Yuda, magi ma in itye ki keca botgi pi mwaka 70?” Ci Rwot odwoko lacim ma onongo tye ka waco ki an, ki lok maber ki lok ma poyo cwiny. Lacim ma onongo ocake kwede an owaco bot an ni, “Kwang i dwon, waci ni, ‘Cwak Rwot pa lweny ni: Atye ki goro madit pi Jerusalem ki pi Siyoon. Ci an atye ki keca madit bot jo ma pe yaro Lubanga, ma gitye ka yubu maber; pien an onongo keca matidi keken, ento gin ogoyo anyim can.’” Eyo, mano keken, Rwot owaco ni, “Atyeko dwogo bot Jerusalem ki kica; ot pa an gibiro cweyo iye, waco pa Rwot pa lweny, ci gibiro guro twol me pimo i tung Jerusalem.”

Dok kwayi, waci ni, ‘Ma eni waco Rwot me duli weng: Gang pa an dok gibipukore woko i piny ki ber me bedo; kede Rwot dok bi cweyo cwiny pa Siyoni, kede dok bi yero Yerusalem.’ Ci aketo wang an malo, aneno law angwen. A waco bot malaika ma owaco kwede an ni, ‘Gin eni ngo?’ En oyubo an ni, ‘Gin eni gin law ma giloro Juda, Isirayeli, ki Yerusalem.’ Rwot onyuto an latici me ot angwen. Ci apeno ni, ‘Gin eni obino me timo ngo?’ En owaco ni, ‘Gin eni gin law ma giloro Juda, paka pe ngat keken onongo twero keti wi iye malo; ento gin eni obino me kwanyo cwinygi, me wero law pa jo ma pe gin Yudayo, ma giketo lawgi malo i kom piny pa Yuda me loro ne.’

Atyeko yweyo wanga malo doki, aneno; kabona, ngat acel tye ki rek me pimo i lwete. Eka awaco ni, Itye ka woto kwene? En owaco koda ni, Ceto pimo Jerusalem, me neno gin mane lare ne, ki gin mane bor ne. Kabona, malak ma owaco koda owuo woko, ki malak mukene obino odoko ki en, owaco bot en ni, Ceti ka maber, waci bot lacoo man, waci ni, Jerusalem binen bedo ocuke calo gweng ma pe tye oguro, pien i iye tye jo ki dyang tutwal. Pien an, owaco Rwot, abin bot en oguro me mac i aa iye, ki abin duŋ i tung cen iye. Ho, ho, wu wuo woko, ki dwogo woko ki piny ma i bor, owaco Rwot: pien an abiyabo un calo yamo angwen pa polo, owaco Rwot. Gwok keni, i Ziyon, in ma ibedo kwede nyako pa Babulon. Pien kamano owaco Rwot pa lweny ducu; bang duŋ, ocwalo an i bot pinye ma gicako jami un: pien ngat ma omako un, omako tung cen me wange pa en.

Pien, nen, abi keto lwete na i wi-gi, ci gin bi bedo jami me kwanyo pa laticgi; ci wunu bin ngeyo ni Rwot pa lweny weng ocwali an. Wer ki yeyi, nyako pa Siyon; pien, nen, an abi bino, ci abi bedo i tung yin, Rwot owaco ni. I kare meno, ogwanga mapol bi kube bot Rwot, ci gi binedo joga na; ci abi bedo i tung yin, ci yin ibin ngeyo ni Rwot pa lweny weng ocwali an bot yin. Rwot obi moko Juda calo pat pa en i piny maleng, ci obi yero Jerusalem doki. Kom weng, beduru wii mot i wang Rwot; pien otyeko cako aa ki kabedo maleng pa en. Zekariya 1:12—2:13.

Lok pa Rwot ma oweko ni obin dok yero Jerusalemu otime keken ka Isirael me con gidwogo yubu Jerusalemu inyim kit ma gi tye i tung i Babilon; ento janabi gi waco mapol ikom nino me agiki maloyo nino ma gi obedo kwede. Rwot “ocake ki i ot maleng pa iye” i Okitoba 22, 1844, ka En ocake ki o aa ki Kabedo Maleng odok i Kabedo Maleng Loyo Weng; i kare meno, “ring weng” myero “bed mu” i wang Rwot, pien Nino me Golo Keca ma rwate kwede ranyisi odonyo, rwate ki Habakuku 2:20.

Ento Rwot obedo i ot pa ne ma maleng: lobo weng obed otul i anyim ne. Habakkuk 2:20.

I cawa meno, i chapita apar acel me Buk me Apokarifi, guwaco bot Yohanna ni opim ot pa Lubanga; man obedo gima Sekaraia oneno ka "oyweyo wange dok neno, neni lacoo acel tye ki layini me opimo i cinge." Eme Sekaraia owaco ni, "Iceto kwene?" Eme Yohanna owaco bot Sekaraia ni, "Me apimo Yerusalem, me neno kit ma bongone tye kwede, kede kit ma burone tye kwede." Lok me mukato pa cobo odok Yerusalem inyim luting me higa abicel, ki lok me mukato ma ocako i 1798 ento ogiko i bwolo ka malaika me adek obino i 1844, gi aryo nyutu tic ma ocako i September 11, 2001.

Piny pa rwot ma i cen, Jerusalem, kacel ki Rwot Dawudi, gin “wi” ma iye kit pa Lubanga myero onyutu. Piny pa rwot ma i bor, en “ring”; ci ka Ladit Lubanga ociko dwogo timo kica bot Jerusalem, ki dwogo keto iye kuc, ki dwogo yero ne, en nyutu “keto cal” pa 144,000, ma tye kulu kwede keto pire kene ogwok ma otho ma ocoo pa Laodicea, ci dok cako kwo pa ogwok meno me gi dok obed dul me luteny ma tye ki teko madwong.

Tic en gi nyute ki cal i Ezekiel rwom 37, kede piny tung maloyo ki piny tung mapiny, ma gi weko cal pi tic me pok kica me kwer me coc cik pa En i i cwinye ki i pari pa 144,000. I kom loka aryo, acel keken gi nyute ni obedo wi; ka i geno, ka wangi itwero neno ki kit winyo itwero ngeyo, mano nyutu loka mapat ni obedo ring.

Wa bino mede ki pwonye man i coc ma anyim.

I kom piny me yubu ma Kiristo kene ocweyo, jo Apostol oyubo Kanisa pa Lubanga. I Kitap Mapwodhi, cal me yubo Ot pa Rwot kitiyo kwede kare kare me nyuto yubo pa Kanisa. Zekariya waco Kiristo calo Lawi ma obiyubo Ot pa Rwot. En bimo lok ni jo ma pe jo-Yudaya gibikonyo i tic: ‘Joma tye i kure bibino ki biyubo i Ot pa Rwot;’ kede Isaya waco ni, ‘Wod jo me lobo mukene gibiyubo ogoro mami.’ Zekariya 6:12, 15; Isaya 60:10.

Ikom yubo pa ekaru man, Petro owaco ni, “I bot en ma un bino, calo lite ma tye ngima, ma kikwere ki jo, ento kiyero ki Lubanga, ki ber madit; un bende, calo lite ma tye ngima, kiyubo un ot me cwinya, rwom me lami ma maleng, me mino sadaka me cwinya, ma pyer i wang Lubanga ki Yesu Kiristo.” 1 Petro 2:4-5.

I gweng me yeko kidi i piny pa jo Yahudi ki jo mape Yahudi, Apwostol ne tye ka tic matek, gicwalo kidi woko me kete i tung-od. I baruwa ma o coyo bot joma gene i Efeso, Paulo owaco ni, 'Koro pe dong un gin jo ma pe wa, onyo jo ma bedo i gang ma pe wa; ento un aye jo piny acel ki jo maleng, ka un aye jo i ot pa Lubanga; kacel, ki yubu i tung pa Apwostol ki Lanabi, Yesu Kristo kene obedo Kidi me tung-od ma madit; i en, ot weng ma ki gitito pire tek omedo medo obedo ot maleng i Rwot; i en bene, un bene ki yubu pire kene me bedo pa Lubanga ki Roho Maleng.' Efeso 2:19-22.

I bot jo Korintho o cono ni: “Ki ngwono pa Lubanga ma kimiyi an, macalo ngat ma tye ki ngec i yub od, aketo tung me bedo, ento ngat mukene oyubo iye. Ento ngat acel acel obed kweg kit ma oyubo iye. Pien tung mukene pe ngat mo nyalo keto, cing en mane ose keto, ma en Yesu Kiristo. Kaber, ka ngat mo oyubo iye tung man dhahabu, feza, kidi ma welo, yic, olum, tutu; tic pa ngat acel acel bityeko nyutu peka: pien nino bityeko nyutu ne, pien ki mac bityeko nyutu ne; kede mac bityeko tem tic pa ngat acel acel me nyutu kit mane obedo.” 1 Korintho 3:10-13.

Lapostol giyubo i wi twolo ma pire tek, en aye Kidi me Kare Weng. I twolo man gikelo kidi ma gikwanyo ki i piny. Jo yube pe gitye ka tic labongo gengo. Ticgi otimo teki madwong ki gengo pa lodiro pa Kristo. Myero gilweny ikom wil me dwaro keken, poyo wic, ki jwang pa jo ma giyubo i wi twolo ma pe atir. Jo mapol ma gitye ka tic calo jo yube pa kanisa, ki rwatgi ki jo yube odugo i cawa pa Nehemiah, magi ma kicoyo ni: “Jo ma gibedo ka yub i odugo, ki jo ma gicwal bwo, kacel ki jo ma gicwalo, ngat keken ki lwete acel otimo tic, ki lwete mukene ocwako gin me lweny.” Nehemiah 4:17. Tic pa Lapostol, pot 595-597.