Neno me agiki pa Daniel obedo i chapta adek ma agiki. Chapta me acel i magi, kede bende chapta me agiki ikin gin adek magi, ginyuto kit bedo pa Daniel; ento chapta ma i katikati nyuto gin mukato me lok pa lanen ma cwalo lok pi pyeo ki godo ma agiki pa Ladit me Bor mape adada. Chapta me acel obedo calo chapta me agiki, ento chapta ma i katikati nyuto jwang pa Ladit me Bor mape adada. Neno me agiki pa Daniel, neno me Aora Hiddekel, tye ki tam pa Alpha ki Omega, ma en Adal. Ka watye ka cako cwalo lok pi neno me agiki pa Daniel, wa bi cako ki rek me acel.

I higa me adek pa Cyrus, rwot me Peresia, gimoro otyeko nyutu bot Daniel, ma nyinge kiluongo ni Belteshazzar; ki gima obedo adii, entono kare ma kityeko yubo obedo mabor; en otyeko ngeyo gima, ki obedo ki ngec pa neno. Daniel 10:1.

I rek man tye gin adier mapol. Ma acel obedo nying pa Daniel, "Belteshazzar".

Ladit pa eunuk omiyo gi nying: pien omiyo Daniel nying Belteshazzar; ki omiyo Hananiah nying Shadrach; ki omiyo Mishael nying Meshach; ki omiyo Azariah nying Abednego. Daniel 1:7.

I chapta acel, gi mii Daniel nyinge “Belteshazzar”, ki pe dong giyar nyinge calo “Belteshazzar” doki, nyaka ka nyutu me agiki pa en ocake. Erwako, “Belteshazzar” obedo nyinge i wac me acaki ki i wac me agiki pa en. Loko nying i porofesi nyutu alama me rwom me lagam ma tye kin Lubanga ki jo pa En. Ka Rwot oketo lagam kwede Abram ki Sarai, oloko nyinggi obed Abraham ki Sarah. Oloko nying Jacob obed Israel, ki bene opoko wac ni bini mii jo me lagam pa En i kare agiki nying manyen.

Pi Siyoon pe abi bedo ki cobo, ki pi Yerusalem pe abi rweny, nyaka rwom pa ne oyab calo liel, ki rweyo pa ne calo lamac ma tweng. Jo mape jo Isirayel bine neno rwom pa in, ki rwodi weng bine neno lagony pa in; in bin wongo ki nying manyen, ma dwon pa Rwot obi wongo. Isaiah 61:1, 2.

Bot jo Philadelphia, ma gin 144,000 me nino ma agiki, En bene opromisi man.

Ngat ma ogoyo, abi miyo en obed yang me ot i ot pa Lubanga pa an, kede pe dong obi aa oko; kede abi cono i iye nying pa Lubanga pa an, kede nying pa poto pa Lubanga pa an, ma en Jerusalem Manyen, ma obino aa ki polo ki bot Lubanga pa an; kede abi cono i iye nying pa an manyen. Ngat ma tye ki wii, winy gin ma Lamo owaco bot kanisa. Revelation 3:12, 13.

Lanabi nyutu jo pa Lubanga me cawa agiki, ento pe calo Abraham, Sara ki Israel, tiend nying Belteshazzar pe ngene matut. Nying ma Lubanga omii jo pa Lubanga me cawa agiki me nyutu kuc ma obedo kwede gi, obedo nying ma pe ngene nyaka cawa ma omii gi nying eno. Nying Belteshazzar nyutu Daniel calo jo pa kuc pa Lubanga me Philadelphia i cawa agiki, ento nying ma matut ocano nyaka goyo deg, pien nying ocoyo i cwecgi, kede kany aye ka deg bene ocoyo.

Aneno, iye, Lambu ocung i tung Got Siyon, en tye kwede 144,000, ma ocoyo nying pa Wone i wii-gi me anyim. Revelation 14:1.

Daniel ki loro ne Belteshazzar i pot buk acel, ci i pot buk apar; ki nyutu pire ni en cal me wot pa Malaika acel, kede cal me wot pa Malaika adek; pien pot buk acel yaro kwena me Malaika acel, macalo ma ki nyutu maber con i gin acoya ma con. Kumeno, pot buk apar yaro wot pa Malaika adek, kacel ki jo me kica pi cawa me agiki. Lok me pot buk dong nyutu Belteshazzar calo cal me jone ma gi ngeyo medo me ngec ma ki yawo woko i wot me yubo ma ocako i 1989. En yaro ni ki keto meco i gin ma Daniel (Belteshazzar) onongo ngeyo.

Daniel onongo tye ma ngeyo 'gin' ma 'onyutu bot Daniel,' 'kede ni 'gin' en atir, ento kare ma kicimo obedo matwal; kede onongo ongeyo 'gin', kede obedo ki ngec pa 'yaro'. Daniel ongeyo 'gin', kede 'yaro' bene. Leb Ebru 'dabar' kiloko calo 'gin' i dirica man; en aye 'Lok'. Ki kit pa porofeti, 'Lok' rwako alama pa 'yaro' pa 'kare abiro'; ento bene rwako alama pa Kristo, ma En aye Lok. 'Kare abiro' kede Kristo gin Kidi ma jo me yiko gubalo, kede Daniel rwako alama pa jo ma ngeyo dul aryo pa alama pa Lok.

I Daniel 9:23 wanongo lok acel me madwong loyo ma orwate ki porofesi me cawa pa higa 2,300 ki higa 2,520, ma kicoyo calo lapeny i Daniel 8:13, ki dwoko i 14. Lapeny eno penyo ni, “Obedo cawa adice ‘chazon’ me neno ma kinyutu goyo piny Ka Maleng ki lwak ma ki timo ne ki peganizim, ci lacen ki papalizim?” Goyo piny eno okato higa 2,520, me poko lok pa Leviticus 26 me “kare abic aryo.”

Dwoko pa penyo ma i coc apar adek en ni: nyaka higa 2300; ci ot malube ma gityeko woto kwede i wi cing obiyweyo; ci neno “mareh” me higa 2300 oketo poropheti me kare aryo kacel; ci i coc 23 me Daniyeli 9, Gabrieel tye ka miyo Daniyeli ongeno kube pa neno aryo.

I cako me kwayo me in, cik o aa woko, ki abino me nyutu in; pien in giheroni tutwal; eka ngeyo lok man, ki paro nining. Daniel 9:23.

Leb ma gicalo calo "ngeyo" kacel ki "paro" i vasi man, en aye leb Ebiru "biyn", ki kite me en obedo "yero gi ki weko gi i wic". Gabriel ocik Daniel me yero gi ki weko gi i wic piri i ka "lok" ki "gin ma oneno". "Gin ma oneno" i vasi man en aye leb Ebiru "mareh", ki en aye neno me kare me mwaka 2300 ma otum i 22 me dwe Okotoba, 1844. Leb Ebiru ma gicalo calo "lok", en aye leb acel kene ma gicalo calo "gin" i vasi acel me chapta apar. En aye leb Ebiru "dabar", ki en tito neno me kare me mwaka 2520 ma bene otum i 22 me dwe Okotoba, 1844.

I vesi acel me kapita apar, jogi me cik pa Lubanga i kare me agiki kityeko nyutu gi ki Belteshazzar, ki gi angeo medo me ngec ma obino i kare me agiki i 1989, ma omiyo gi angeo kube me neno aryo, ma Millerites me tic pa malaika me acel gi angeo matidi keken. I vesi eni, neno ma kiketo ne calo “thing” kityeko miyo ngec ni en obedo ma nining loyo i poropheti aryo, pien i tung me nyutu aryo me “thing” ma i vesi, Daniel nyutu ni kare ma kikwano pi “thing” (dabar) obedo “nining”, ka ki pimo kwede neno (mareh).

I higa me adek pa Cyrus, rwot me Peresia, gimoro otyeko nyutu bot Daniel, ma nyinge kiluongo ni Belteshazzar; ki gima obedo adii, entono kare ma kityeko yubo obedo mabor; en otyeko ngeyo gima, ki obedo ki ngec pa neno. Daniel 10:1.

Adwogi ma pe neno nining ni “kare abiro” obedo poropesia me kare ma tye mamal loyo weng ma jo Millerites giyarone, okweyo woko ki Adventism me Laodicea, piny ki lok acel ma gijaro, ma gitero gi i ogweng pa gi keken. Kun gi okweye “kare abiro” i kwer me 1863, pe gineno rwom pa poropesia aryo, ki romo neno kende, onyo gubedo neno kende, lok ma tye anyim macalo nyutu higa 2300.

"Gineno pa lami ma gicobo 'Lok maber pa rwode' i biro me Kiristo ma mukwongo, ne obedo tung acel ki gineno pa gin ma giyaro ngec ikom biro pa En ma aryo. Macalo ka lami ocako wot kobo, 'Kare opong, rwode pa Lubanga tye oko,' kamano bende Miller ki orwatege oyaro ni kare me poroc ma ocopo maloyo weng ki ma agiki ma kiyaro i Bibul tye ka ogiko, ni rwom tye oko, ki ni rwode ma pe giko bino. Kobo pa lami ikom kare ne obedo me cabite apar abiro me Daniyeli poth 9. Ngec ma Miller ki orwatege gimiye oyaro giko pa 2300 nino me Daniyeli 8:14, ma cabite apar abiro tye iye tung acel. Kobo pa ka acel keken ne ocero iye i opongo pa dul mapat me kare maduong acel me poroc." The Great Controversy, 351.

Pe iweko woko lore ma tye iye keken me para ma agiki man. Adventism me Laodicea pe gitiko piny ni Jo‑Miller gicaro ni ot maleng ma myero yweyo obedo ot maleng pa polo; pien gin keken, kadong dano mo keken ma mito neno rekod me kit ma otime con, gineno ni Jo‑Miller gicaro ni ot maleng ma myero yweyo obedo piny. Para ma Adventism me Laodicea giyiro woko me poto gi keken en ni, “kamano, Miller kede jo ma rwate kwede gicwalo ni kare me poropheti ma bor loyo weng kede ma agiki, ma kinyuto i Bibul, tute bene tye ka kato woko,” ma gimego matek ni en higa 2300 me Daniel 8:14.

Buk me tari pa Adventism kinyutu ni jogi me waco lok pa Millerite 300 weng gitiyo kwede cal pa pioneer me 1843 i yaro meregi; ki tye pire tek i cal en, ka i waci mukene me tari, ni “seven times” (higa 2,520) en obedo poropheti ma gityeko miyo nying ni “kare me poropheti ma idul loyo weng ki ma agiki,” ma tye tung i giko kare. Pien i 1863, ka gikwero woko kidi me te pa “seven times,” kombedi gi mako matek, pe gineno, ni Sister White tye ka doko coyo tar ma kicano piny i lwak me lok i buk The Great Controversy.

I vesi 1 pa chapta 10 me Daniel, Belteshazzar nyutu jo pa Lubanga me nino agiki, ki gin ngeyo lapeny ki lagam pa Daniel chapta 8, vesi 13 ki 14, ma Sista White oyero ni obedo twolo ki oguda me sentara pa geno me Advent. I cal me nyutu ma Daniel omiyo i vesi ne, onongo tye ka keto rib i tung jo pa laloc pa Lubanga me nino agiki ki Adventism me Laodicea, pien jo pa laloc pa Lubanga magi gin jo ma ngeyo medo me ngec i 1989.

I higa me adek pa Cyrus, rwot me Peresia, gimoro otyeko nyutu bot Daniel, ma nyinge kiluongo ni Belteshazzar; ki gima obedo adii, entono kare ma kityeko yubo obedo mabor; en otyeko ngeyo gima, ki obedo ki ngec pa neno. Daniel 10:1.

Ves acel obedo acaki pa rweny ma kimiyo i wang pi Hiddekel, ma otum i chapta apar aryo. Kany wanongo yabo cim pa Buk me Daniel i cawa me agiki; pi meno yik pa Daniel ma ongiyo “gin” ki “rweny” weng obedo kube kwede jo ma ngeyo, ma kiluongo gi ni “jo luyec”; ento jo ma pe ngeyo kiluongo gi ni “jo marac”. I ves apar me chapta apar aryo, kabedo me yat pa dyer aryo man kimiyo nyutu.

Jo mapol gibicweyo, gibibedo opucu, kede gibipimo; ento jo marac gibitimo marac; kede jo marac pe gibinongo ngec; ento jo ma tye ki ngec gibinongo ngec. Daniel 12:10.

“Joo ma ngec” gingeyo, ento joo marac pe gingeyo; ki nyig ma kigonyo calo “angeyo” en aye nyig acel keken ma wan onongo wayubo iye i nyig coc 23 me dul 9. En aye nyig pa Ebru “biyn”, ma nyutu lok ne ni en “yiko i wii”. Joo marac pe gingeyo medo me ngec, pien gin pe mito yiko i wii loka me aneno aryo ma tye ada ma kityeko nyutu ni Belteshazzar onongo angeyo i nyig coc 1, ka kikwayo nying ne me Belteshazzar, pe Daniel. I nyig coc 1, onong’o calo jo rwate pa Lubanga me kare me agiki, kacel onong’o calo joo ma angeyo loka me aneno aryo, ma jo pa Lubanga myero giyik gi i wii. Yesu yaro agiki pa gin ki cako pa gin, ci i dul 12, joo ma ngec en joo ma angeyo lok me poro pa 2300 mwaka, kacel kube ne ma diret ki “lok me kare ma tutwal loyo weng ki ma agiki”, ma obedo 2520 mwaka.

Wabimedo pwonye wa ikom neno ma agiki pa Daniel i coc ma bino anyim.

Jo na gi poto pi ngec peke: pien i weyo ngec, an bene abi weyo in, pe ibedo lawi pa an: pien i wil cik pa Lubanga pa in, an bene abi wil lutino pa in. Hosea 4:6.

Wun bene, macalo kidi ma tye kwo, ki yubo gang me cwinya, jo-lami ma lamal, me cwayo rwome me cwinya, ma rwate i wang Lubanga kun Yesu Kristo. Pien bene, i Lok me Kitabu tye ni: “Dii, abeto i Sion kidi me lwang ot madit, ma kiyero, ma ber loyo; ki dano mo keken ma geno iye pe binenyogi.” Pien bot wun ma gene, en ber loyo; ento bot gin ma pe winyo, kidi ma jo-yubo ot okwanyo woko, en keken obedo wi lwang ot, ki kidi me pobo, ki got me peko, bot gin ma pobo i lok, pien pe winyo; ma pi eni bene ki yero gi. Ento wun gin dul ma kiyero, jo-lami me rwot, piny ma lamal, dano ma makwongo maber; pi nyutu pak pa en ma ocojo wun ki i otum i ler pa en ma maber madwong: wun ma con onongo pe gin dano, ento kombedi gin dano pa Lubanga; ma con onongo pe tye ki kica, ento kombedi tye ki kica. 1 Petro 2:5-10.

Pim ni cwako peko pa Rwot wa pi kare madit obedo kony me gwoko kwo; macalo owadwa ma malito Paulo, ki ngec ma kimiyo ne, ocoyo botu; ka keken i baruwa ne weng, okwano iye ikom gin man; ma iyie tye gin mo ma tek me ongeno, ma jo mape ki ngec ki jo mape gi diri giloki iye, macalo kit ma gitimo bot coc me Lubaŋa mukene, me giko gi kene. En aye, jo ma malito, pien dong ungeno gin man coni, gwok keni, pe myero u bene kwanyo woko ki bal pa jo marac, ci upoto ki bedo mamegi ma tek. 2 Peter 3:15-17.

Mi gi poyo ikom gin man; kecgi i wang Rwot Lubanga ni pe gicako lweny i lok ma pe tedo ber, ento gin tero piny jo winyo. Tim pire tek wek inyutu ni in obedo latic ma kimoko bot Lubanga, latic ma pe cuke, ma yiko lok me ada maber. Ento kwany woko lok ma pe maleng ki lok aboka; pien gin bimedo i pe pobo Lubanga mapol. 2 Timoteo 2:14-16.