I mwaka me adek pa Cyrus, rwot pa Peresia, lok mo onongo onyutu bot Daniel, ma kikwayo nyinge ni Belteshazzar; ki lok en aye ada, ento cawa ma kiciko ne obedo macok; en onongo oyango lok en, ki obedo ki ngec pa lok me neno. I cawa jene, an Daniel onongo ayubu pi cabit adek ma makome. Pe acamo pyer ma ber, pe ki nyama onyo waini obino i wiwa, pe kadi alubo mo pira pire keken, nyo cabit adek ma makome opong woko. I nino me piero aryo ki angwen me dwe me acel, ka onongo an tye i tere pa yala madit, ma nyinge Hiddekel. Daniel 10:1-4.

I kare pa nino adek ki nino me akwiri ma kiketo calo alama i dul apar acel pa Buk me Revelation, ka lami aryo gibedo otho i yot, “gin mo” kityeko yiko ne bot Belteshazzar. En onongo dong otyeko ngolo “vision” (mareh), pien i dul abongwen, Gabriel onongo dong obino ki omiyo ne ngec me “vision”.

Eyo, ka an obedo ka waco i lamo, en dano Gabriel, ma an neno i par-aneno i acaki, kicweyo ne obino oyot maber, okomo an i kare me rwatte i otir ceng. Ci onyisi an, kede owaco ki an, owaco ni, O Daniel, kombedi abino woko me miyi twero ki ngete. I acaki pa lamo mami me kwayo, lagony ocake woko, ci abino me nyisi; pien in kihero tutwal. Ka en aye, ngete gin, ka itamo par-aneno. Daniel 9:21-23.

“Txiv neej Khaaliyee, tus uas” Daniyee “tau pom hauv lub zeem muag thaum chiv thawj,” yog hais txog “chazon,” uas yog lub zeem muag ntawm keeb kwm yav tom ntej raws li lus faj lem; qhov no yog hais txog Khaaliyee txhais lub zeem muag txog cov nceeg vaj hauv lus faj lem Vajlugkub rau Daniyee hauv tshooj yim. Tiamsis “lub zeem muag” uas Daniyee yuav tsum ua tib zoo xav txog hauv tshooj cuaj ntawd yog “mareh,” uas yog lub zeem muag ntawm qhov tshwm sim. Ces Khaaliyee muab qhov kev faib raws keeb kwm ntawm zaj lus faj lem ob txhiab peb puas xyoo rau Daniyee.

Dul me aboro opongore i hungu me acel pa Darius. Ka Belteshazzar owaco ni “onongo tye ki ngec pa wene,” i “hungu me adek pa Cyrus,” dong onongo tye ki ngec pa wene “mareh” pi hungu aryo. Gin ma Belteshazzar ocako nongo ngec iye i “cawa gini” me pong‑wii, en “gin,” en aye lok me Hebru “dabar,” ki en onongo mabor, pien kare ma kiyiko onongo obedo hungu alufu aryo, mia abich, ki apar aryo.

Daniel dong onongo ongeyo but manok pa "gima", pien onongo otimo lwak pa Leviticus 26 i chapta 9, kede ma en aye lwak pa "gima". Cal ma omede medo ikom "kare abiriyo", ma Belteshazzar obino ongeyo i ceng 21 me kwero, kede cal ma omede medo ikom "kare abiriyo" i ceng meno me kwero, otimo calo cal ma omede medo ikom "kare abiriyo" i 1856. Jo Millerites bende dong onongo gi ngeyo "kare abiriyo", pien gi onongo gi waco ne; ento tye cal ma omedo medo me purogi i tutuno keken i lok me con pa gi, ka gi loke woko ki i kit pa Philadelphian odok i kit pa Laodicean.

Belteshazzár nian de duelo paralelo ho i historia profético di ora e movimento Filadelfiano a transita pa e movimento Laodiceano na 1856, i despues pa e iglesia Adventista Laodiceano na 1863. Tanto historia di Belteshazzár komo di e Milleritanan tokante e lus aumentá riba e “siete tempu,” ta alinea ku e transición di e movimento Laodiceano di e di tres angel pa e movimento Filadelfiano di e ciento kuarenta i kuater mil, i den e dianan di duelo, ku ta durante e tempu di espera, ora e lus aumentá riba e “siete tempu,” mester a wordu revelá.

Belteshazzar obedo ranyisi pa lami ki pa movimenti kacel. I cawa me yuki pi tho pa iye, lami myero ongeyo "gin", ma en Adier, ci dong myero ocwalo "gin" bot movimenti, ka Michael ocoyo lajul aryo ki tho i mwaka 2023.

Leb me Ibru "mareh" ("vision" me "appearance" pa Kristo), ma kityeko nyutu ni Daniel ongeyo ne i verse acel, kityeko ketone pire angwen i "vision" me agiki pa Daniel. Pire aryo kityeko dwoko ne calo "vision", ki pire aryo calo "appearance". I kare me acel ma Daniel otii kwede leb eno i verse acel, onyutu ni onongo ongeyo "vision"; ento gin mukene me adek kityeko nyutu ni Daniel onongo oneno "vision" eno. I verse abicel, cung pa Kristo obedo calo "appearance" pa twoke.

I ceng apar angwen me dwe ma acel, ka an obedo i tung kulu madit, ma nyinge Hiddekel; eka acwalo wang an malo, ka aneno, ci nen dichwo acel ma ocwede i lineni, ma luny iye ocwero ki zahabu maber pa Uphaz. Rwome iye be obedo calo beril, ki kit me wii iye calo neno pa cobo, ki wang iye calo lampu me mac, ki lwete iye ki tiye iye calo parasi ma gigweyo maber, ki dwone me lokne calo dwon pa lwak madit. An Daniel keken aneno neno; pien jo ma obedo ki an pe gineno neno; ento magoro madit ogobo pigi, kun gikwanyo gi me cane gi. Kono atyek bedo keken, ci aneno neno madit man, ki twero pe otyeko bedo i an; pien ber pa an otyeko loyo i an dok obedo marac, ki twero pe ononge i an. Daniel 10:4-8.

Tye nyig lok mukene me Leb Hebru ma kityeko gonyo calo "vision"; wabigamo ikom en ka wa dong otum cweyo woko kit mapat mapat pa nyig lok me Hebru "mareh". I lok ma con con, en aye nyig lok "appearance", ma en aye nyig lok me Hebru "mareh". Nyig lok acel man kityeko gonyo calo "vision" i coc 16. I coc 16, "vision" pa Kristo omiyo cwiny Daniel obedo duku.

Nen, ngat acel ma rom ki nyithind dano ocono lapoke an; ci acako waco, kica awaco bot en ma ocunge anyim an ni, O Rwot na, pi neno man peko odwogo ibot an, ki teko pe odong i an. Daniel 10:16.

Lok me Lebru ma kilokone macalo "sorrows" lare calo "hinge", kede "vision" me nyute pire kene pa Kirisito ma Daniel oneno i "verse" oyiko "hinge". "Hinge" i porofesi nyutu kare me yiko.

Tye gin me pwony ma twero wapwonye ki gin ma otime con; ci kiwaco gi, pi dano weng obed gi ngec ni Lubanga tye ka timo kombedi i kit acel calo kit ma otime con. Cing pa Lubanga nen i tic pa Lubanga, kacel ki i tung jo me piny kombedi, calo kaka obedo ki kare weng ka ki cako waco Lok me Ber mokwongo bot Adam i Eden.

Tye kare mapat ma obedo loko tung i gin ma otime con ikom piny mapol ki Kanisa. I yub pa Lubanga, ka bal madwong mapat-pat man obino, lewa me kare eno kimiyo. Ka ki rwako ne, tye dongo me cwinya; ka kikweyo ne, dok piny me cwinya ki poto lanyut bino. Rwot, i Lokne, otyeko yaro tic me mede pa Injili, macalo onongo kitiyo kwede con, ki binen kitiyo kwede i anyim, enyim nyo i lweny me giko, ka lutic pa Setan binen timo yore ma agiki ma lamal. Bible Echo, August 26, 1895.

Verse sixteen irepresenteert een keerpunt in de geschiedenis die Belteshazzar representeert. Het is een keerpunt voor zowel de Republikeinse hoorn (de natie) als de Protestantse hoorn (de kerk). Het representeert een crisis, en het representeert het punt waarop bijzonder licht voor die geschiedenis wordt gegeven. Het keerpunt voor Daniël vond plaats toen Daniël voor de tweede van drie keren was “aangeraakt”. Daniël zou drie maal worden aangeraakt, en de tweede maal dat hij werd aangeraakt, was een keerpunt voor Daniël, en dat keerpunt was de tweede van drie keren dat Daniël het “mareh”-gezicht zag.

Nen, ngat acel ma rom ki nyithind dano ocono lapoke an; ci acako waco, kica awaco bot en ma ocunge anyim an ni, O Rwot na, pi neno man peko odwogo ibot an, ki teko pe odong i an. Daniel 10:16.

Wa bi loko lok ikom keto lwete adek con. I kare angwen ma Daniel otiyo kwede nying "mareh", kare me acel obedo cwalo cwinya pa en ni onongo ongenyo maber vision, ento kare adek me agiki nyutu tine pa en ka atir otyeko neno kit ma onenone. Kare me adek ma en nyutu neno pa kit ma onenone tye i verse apar aboro, kun kiceto lwete iye pi kare me adek.

Ci dok obino ngat acel ma macalo wang ngat, oketo lwete i an, omiya teko. Daniel 10:18.

Pa ya bobeli, temaneng ya lesomesixteen, ye e lego tšhupetšo ya bobedi ya pono ya “marah”, maatla a gagwe a fedile; eupša pa ya boraro, maatla a gagwe a bušetšwa. Ditemaneng tša lesome, lesomesixteen le lesomeseswai Daniele o a kgwathwa. Temaneng ya boselela, Daniele o bona ponagalo ya Kriste, gomme ka morago a bona Gabriele; gomme temaneng ya lesome, Gabriele o kgwatha Daniele la mathomo.

Ûn khân ka chhuk ka en mit hmu ta, ka en thlîr a; ngaihthlâk takin, mi pakhat puan ṭha a inthuam chu ka hmu a, a kawngkâwm chu Uphaz rama rangkachak ṭha takin a inthlâm a ni. A taksa chu beryl lung ang a ni a, a hma chu êng zînga hmuhtîr dân ang a ni; a mitte chu mei êng ang a ni a, a bante leh a ke te chu dar ṭha tak tihfai sawn an ni angin an lang a; a thu sawina aw chu mipui tam tak aw ang a ni. Kei Daniel chauhvin chuan hmuin chu ka hmu a; ka hnênah awmte erawh chuan hmuin chu an hmu lo va; nimahsela, thlabâr nasa tak chu an chungah a tla a, chutichuan inthup tûrin an tlân bo ta a ni. Chuvângin kei chauh ka la awm ta a, he hmuin ropui tak hi ka hmu a; ka chungah chakna eng mah a la awm ta lo; ka lan dân ṭha tak pawh ka chungah a ṭha lo zâwknaah a chang ta a, chakna eng mah ka nei ta lo.

Konsa, nitstak niyol ikwentsin; wan ijkuak nikakik niyol itajtol, nimotlalij ipan se weyi kochi ipan noixpan, wan noixayak tlayakanik kampa tlali. Wan, xikita, se ima nechajsik, wan nechketz tijpak notlankwawayo wan ipan nimaixpalmeh. Wan nechilwij: “Tlakatl Daniel, tlen miyek motlasojtla, xikajsikamati in tajtolmeh tlen nimitsilwia, wan ximoketza kuali; pampa axan nimitsitlanitok mopan.” Wan ijkuak yokijtoj in tajtol nopan, nimoketzki wiwiyokatinemi. Tonses nechilwij: “Amo ximomawti, Daniel; pampa desde in achtopa tonali ijkuak tikpewki tiksetilia moyolo para tikajsikamatis, wan timotlakokoltili iixpan moDios, motajtolmeh mokakkej, wan nejwa niwalah por motajtolmeh. Pero in príncipe de in reino de Persia onechixnamikki se semanaj wan ome tonali; pero, xikita, Miguel, se de in tayekankej príncipes, owala onechpalehui; wan nepa onimokaj inwan in reyes de Persia. Axan niwalah para nimitstakasikamatiltis tlen panos ipan mopueblo ipan in tonalmeh sa ikpejpan; pampa ok in tlanextili kajki para miyek tonalmeh.” Daniel 10:5–14.

Ka otyeko waco lok man bot an, aketo wi na i piny, kede pe onongo atwero waco. En aye, jal acel ma calo nyithindo pa dano ocoi lapipi na; eka acako waco, kede awaco bot en ma obedo anyim an ni, “Rwot na, pi neno ma an oneno peko oloko bot an, kede tek pe obedo keken i an. Pien nining latic pa rwot na man twero waco ki rwot na man? Pien an, dong tek pe odong keken i an, ki pum pe odong i an.” Daniel 10:15-17.

Dong, kicobo Daniel pi cawa me adek, i kare me neno pa Gabriel, pe pa Kirisito.

En dong ngat acel ma calo kit me dano obino dok, oketo lwete i an, ocweyo an. Owaco ni, O dano ma ohero tutwal, pe i ruo; kuc obed kwede in; bed ma matek, en, bed ma matek. Ka otyeko owaco ikom an, an ocweyo matek, ci owaco ni, Wek rwot na owaco; pien icweyo an matek. En dong owaco ni, In ngeyo pingo ma abino i bot in? Kombedi abi dwogo acak lweny ki ladit pa Peresia; ci ka awot woko, nen, ladit pa Gireki obino. Ento abi nyuti in gin ma kicoyo i coc me adier; ci pe tye ngat mo ma obedo ki an i gin man, ento Mikael, ladit pa in. Daniel 10:18-21.

Omoko Daniel kare adek, ki i kare me acel ki kare me adek lacar Gabriel omoko ne. I kare me aryo, Kristo omoko ne. Daniel otimo ki nyig lok acel keken me Leb Ebru i kare me angwen; ento i kare me acel me angwen, i lok acel, ocoyo ni ongeyo ‘lepa.’ Ngeyo ada obedo mit, ento pe rwate ki bedo i ngimo me ada, macalo ma otime i kare mukene adek.

Ka nino me kwalo cwinya pa Daniel otyeko woko, kimiyo ne dong oneno neno man, ma onongo oŋeyo iye mapwod pe nino me kwalo cwinya pa en otyeko woko. Tuk man otime gi yo adek, ma kityeko miyo cal kwede keto cing adek. Keto cing ma me acaki ki ma me agiki, Gabriel ema otime gi; keto cing ma i mucung obedo pa Kristo. Keto cing ma me acaki ki ma me agiki, gin nyukuta ma me acaki ki ma me agiki i abuc me nyukuta me Leb Ebru. I yo ma me aryo, Daniel oneno kit pa en calo ngat ma otimo kwer ma ogolo cik bot Rwot pa en; ci kamano keto cing ma i mucung tito golo cik, calo kit ma kiyaro kwede nyukuta me apar adek i abuc me nyukuta me Leb Ebru.

Ento Petero kombedi pe oparo ki lawo onyo ki jami ma gicwalo iye. Tim me lalingo man, ma loyo weng gin mukene ma oneno con, obedo bot pire nyutu twero pa Lubanga. I Yesu, oinongo oneno ngat acel ma tye ki loyo ikom kit piny weng i cing pa en. Bedo pa Lubanga onyutu pe maleng pa keni. Hera pa en bot Ladit mame, kec me pe geno pa keni, apwoyo pi pinyruok pa Kiristo, ki loyo weng, neno me pe maleng pa keni i bot maleng ma pe giko, opongo cwinye. Kun larem mame tye ka cwako gin ma tye iye i yubu, Petero opoto piny itiende pa Yesu, kowaco ni, ‘Weki woko ki an; pien an dano mar richo, A Rwot.’

En aye bedo acel keken pa lamaleng pa Lubanga ma omiyo lanen Daniel opoto piny calo ngat ma otho i anyim Lakwena pa Lubanga. En owaco, ‘Laber na odwogo iye obed bal, ki pe agwoko kom keken.’ Ento ka Isaya oneno kitibwa pa Rwot, ogoyo dwon waco ni, ‘Aii! agiko woko; pien an aye ngat me muk ma pe maleng, kede abedo iye jo ma mukgi pe maleng: pien wange na oneno Rwot, Rwot pa jolweny weng.’ Daniel 10:8; Isaya 6:5. Dano, ki pe komne kede balne, oketo iye i kato ki maber ma opong weng pa Lubanga, kede onwongo owinyo ni pe opong weng kede pe maleng. En calo man aye obedo bot jo weng ma kigiweko neno dit ki kitibwa pa Lubanga.

Petero owaco ni, ‘Wek icet ki an; pien an en dano ma tye ki kwer;’ ento ocango cenge pa Yesu tek, ki cwinyne ni pe romo kiweyo woko ki En. Yesu odwoko ni, ‘Pe ibedo i bilo; kombedi ibiko mako jo.’ En dong, ka Isaya oneno maleng pa Lubanga, ki pe twero pa piri kene, dong kityeko miyo ne kwena pa Lubanga. En dong, ka Petero otyeko yweyo piri kene, ki geno i twero pa Lubanga, dong gikwanyo en i tic mare pi Kristo. The Desire of Ages, 246.

Lok me neno “marah” obedo neno pa nining pa Kristo, ento malaika Gabrieli en ma ki nyutu i kare mar aryo ki mar angwen ma Daniyeli otiyo kwede lok eno. Kare ma acel obedo lok ma waco ni Belteshazzar tyeko ngeyo lok me neno, ento kare adek ma agiki nyutu ni Daniyeli onongo oneno “marah.” I kare adek magi ma Daniyeli oneno “marah,” bene kigumo ne.

“mareh” vīzija ir Kristus parādīšanās vīzija, bet eņģelis Gabriēls tiek attēlots otrajā un ceturtajā reizē, kad Daniēls lietoja šo vārdu. Pirmajā reizē tas bija paziņojums, ka Beltešacars saprata vīziju, bet pēdējās trīs reizes ataino Daniēlu, kas piedzīvo vīziju. Trijās reizēs, kad Daniēls piedzīvo vīziju, viņam arī pieskaras.

Ka kare me acel ma Gabriel oketo cing iye, ci Gabriel oketo Daniel i cuk ne ki i lwete ne. Eka omiyo cik bot Daniel ni owinyo lok ma owaco ki ocung; en otimo kamano, ento tye ka ruru. Eka Gabriel oyubu Daniel maber gin ma otime i ceng piero aryo acel me peko pa Daniel. Owiye Daniel ngec ni, pi ceng piero aryo acel ka ogwoko lweny ki rwodi pa Peresia, Mikael obino ki polo piny me donyo i lweny; ci Gabriel obino me dwoko lamo pa Daniel ki me yubu bot Daniel, “gin ma biro otime bot jo ni i kare me agiki.” Ka Mikael obino ki polo piny, gicwalo Gabriel me yubu Daniel pi kare me agiki.

Lok me poyo pa Gabriel omio Daniel i agiki pa nino 21 me yaro; man, i keto tic me “rek ikom rek” pa buk Revelation, dul 11, nyuto cawa ma Ezekiel, i dul 37, kelo cik aryo ni obed oporopeta bot lulu me otho, me weyo laporophet aryo woko ki i kwergi. Man tye i cawa ma Mikael obeno piny ki i polo kede odwoko ring pa Mose ki bot tho, ka pe omako wii me loko lok ki Setan i buk Jude. Daniel obedo dok ocweyo ne aryo mapol, inge ka Gabriel dong omio ne yubu weng pa nino me yaro.

Ka Gabriel ogiko waco ne, Daniel aketo wii ne i piny, ci adoko atum; ci Kristo kene omako labi pa Daniel; ci Daniel oyabo cwe ne, owaco, owaco bot en ma obedo anyim an ni, A Rwot na, pi neno man pore me cwinya odwoko i an, ci teko peke i an. Pien ango ma latic pa Rwot na man romo waco ki Rwot na man? Pien an, tutwal, teko pe odong i an, pum peke i an.

जब गब्रिएल समाप्त कर चुका, तब दानिएल “अपना मुख भूमि की ओर किए रहा, और वह गूंगा हो गया”; फिर स्वयं मसीह ने दानिएल के “ओठों को छुआ”, और तब दानिएल ने “अपना मुंह खोला, और बोला, और जो मेरे सामने खड़ा था उससे कहा, हे मेरे प्रभु, इस दर्शन के कारण मेरे दुःख मुझ पर पलट आए हैं, और मुझ में कुछ भी बल नहीं रहा। क्योंकि इस मेरे प्रभु का दास इस मेरे प्रभु से कैसे बातें कर सकता है? क्योंकि जहां तक मेरा प्रश्न है, तुरंत मुझ में कोई बल न रहा, और न मुझ में श्वास ही बाकी रही।”

Gin me neno ci waco ki Kristo omiyo Daniel orii piny i twer. Obedo pe romo waco, ci con obedo kamano ka pe Kristo oketo cing i lapoth pa ne, macalo ma ki keto makala ma ki golo ki kac i lapoth pa Aisaia.

A dɔ ɔ nɔ mɔkɔ kɛlɛŋ cɨn kɛ̂n nì àrìklè à jà.

Malaika me polo omiyo cik bot lakwena ma tye ka kuro, ‘Wot, i waco bot jo eni: Winya maber, ento pe i ngene; ki neni maber, ento pe i ngeyo. I mii cwinya pa jo eni obed madit, ki i mii winyo gi obed ping, ki i cado wang gi; mondo kik gi neno ki wang gi, ki kik gi winyo ki winyo gi, ki kik gi nenge ki cwinya gi, ki kik gi dwogo, ki kik gi cobo.’ Rwom 9, 10.

Tic pa lanen obedo nining; myero omiyo dwol pa iye madit me yweyo peko ma otyeko rwate i lobo. Ento olworo donyo itic ka pe tye ki dwoko atir me geno. “Rwot, nyaka kare nining?” en openyo. Verse 11. Pe tye ngat mo i jo ma i yero pa in ma dong gubed gi ngeyo, gi loki cwiny, kede gibed yot?

Peko me cwiny pa en pi Yuda ma obalo yoo pe obedo pire kene. Cik ma ki mii en pe myero obedo pe rwate adwogi weng. Ento tim marac ma dong obedo medo pi ceng mapol pe onongo romo kwanyo woko i ceng pa en. I cawa weng me kwo pa en, myero obed lapwony ma cwiny oyoto ki ma cwiny oduny—lanen me geno kacel kwede lanen me goro. Ka dwaro pa Lubanga dong otyeko, adwogi weng ma opong pa tije pa en, kede pa tije pa lapak pa Lubanga ma atir weng, biwene. Otiri myero kigwoko. Pi weko man obed, yegi me ciko ki me kwayo myero kimiyo i dul ma pe giwinyo, Rwot owaco ni: “Nyaka pach obale labongo ngat me bedo iye, Ki ot labongo ngat, Ki piny obedo ogore weng, Ki Rwot okwanyo jo macok coki, Ki bed weko madit i dyer piny.” Cik 11, 12.

Kot ma malit pa Lubanga ma obino donyo i wi jo ma pe dwogo—lweny, kwalo woko i lalo, bwono, golo twero kacel ki ywe i tung dul piny—gin weng magi obino, pi bedo ni jo ma guneno iye lwete pa Lubanga ma gicoyo miyogi dwogo. Ludito abicel pa bok me anyim ne ka manok bin poko gi i tung dul piny, ki komgi ogweng; lwak me ogo pa dul piny ma lagam bi loco pinygi ka i ka; Yerusalemu bene, i agiki, bi pobo, ki Yuda bi kwalogi woko i lalo; ento Piny ma kigamo pe bino bedo ogweng tutwal abada. Lok me gwoko cwiny pa jo me polo ma obino bot Isaya en ni: “Iye obi bedo abicel, obidwogo, ki bi goyo piny woko: macalo yic teil ki yic oak, ma ocok pa gin tye iye, ka gi weko copgi piny: kamano keken, siid maler obedo ocok pa iye.” Verse 13.

"Atir man me giko timo dwon pa Lubanga omiyo cwiny pa Aisaia bedo ma tek. Ango ka twero pa piny gicako bedo i kom Yuda? Ango ka lami pa Rwot odonyo i kwero ki loro? Aisaia oneno Rwot, Rwot pa jolweny weng; o winyo nyim pa serafim, 'Piny weng opong ki dwong pa En;' obedo ki kica ni lok pa Jehova bot Yuda ma odok cen bi wot ki twero me moko cwinya pa Tipu Maleng; ci lanabi omako teko pi tic ma ocabe anyim. Rek 3. I kare weng me tic pa en ma macol ki matek, o gwoko ka kelo kede pupuru me neno man. Pi mwaka 60 onyo mapol, ocung i wang nyithin Yuda calo lanabi me geno, ka cwiny pa en omede matek kede matek i yaro pa en pi lacer me anyim pa Dul pa Lubanga." Prophets and Kings, 307-310.

"Atir man me giko timo dwon pa Lubanga omiyo cwiny pa Aisaia bedo ma tek. Ango ka twero pa piny gicako bedo i kom Yuda? Ango ka lami pa Rwot odonyo i kwero ki loro? Aisaia oneno Rwot, Rwot pa jolweny weng; o winyo nyim pa serafim, 'Piny weng opong ki dwong pa En;' obedo ki kica ni lok pa Jehova bot Yuda ma odok cen bi wot ki twero me moko cwinya pa Tipu Maleng; ci lanabi omako teko pi tic ma ocabe anyim. Rek 3. I kare weng me tic pa en ma macol ki matek, o gwoko ka kelo kede pupuru me neno man. Pi mwaka 60 onyo mapol, ocung i wang nyithin Yuda calo lanabi me geno, ka cwiny pa en omede matek kede matek i yaro pa en pi lacer me anyim pa Dul pa Lubanga." Prophets and Kings, 307-310.