I gonyo 10, kiceto cing i iye Daniel kare adek; kare me acaki ki kare me agiki obedo ki Gabriel, ento keto cing ma i tung obedo ki Kristo. En obedo keto cing ma i tung, ka Daniel onongo owinyo i cwiny tutwal bedo marac pa iye; pien alama pa ada ma i tung nyutu kec. Obedo Mikael ma oketo cing i Daniel i kare maryo, pien onongo obito piny i agiki me ceng 21.

Tlawmpui ni pathum leh a chanve hmanlai taka entîr, Thupuan bung 11-a thuthangṭha hriattîrtu pahnihte kawngpui-ah an thi anga an awm zawh hnuah, aw kaṭhin pakhatin thuthangṭha hriattîrtu pahnihte a kaitho leh a. Chu chu vântirhkoh lian ber aw, mi kaithotu aw chu a ni. Daniel bung 10-ah Michael a lo chhukna, ni sawmhnih leh pahnihna-ah chu, kum 2023-a thuthangṭha hriattîrtu pahnihte thawhlehna nêna a inrem a ni. Thuthangṭha hriattîrtu pahnihte chu kawngpui-ah an thi anga an awm lai khân, Ezekiel hnênah an ruhro a ṭhen darh chu entîr a ni a; tin, ruam chhûnga ruhro ro tawh thi chu kaitho leh theih an ni ang em tih a zawh a ni. Tin, Ezekiel chhanna awm chhun chu, “Lalpa, i hria e,” tih a ni.

Ezekiel dok pe owaco ni opokke cik me poro bot yela mago, ci en oporo, kadi bedi ka oporo, gityeko gubedo kacel, ento pe gucako bedo gi kwo. Poro mukwongo pa Ezekiel ne en me coko yela mago kacel, ento poro me aryo pe dwogo twero me cweyo yela mago me cako kwo calo lumony. Poro me aryo pa Ezekiel ne en poro pa cwer me adek, calo kit ma yweyo angwen onyutu kwede ka ogolo kwo i yela mago. Adamu mukwongo ne gicweyo i kit ma opore ducu, ento i ngeye okwanyo cente, ci okelo to i kom nyikwayo weng. Woko me yela ma oto pa Ezekiel rwatte ki cweyo pa Adamu i kit me opore kwede, pien Adamu ne gicweyo mukwongo, ci i ngeye Wod iromo tye onyo i iye yamo me kwo.

Pe twero waco ni lawa aryo gicako kom ma kigwoko ki dwong ka gikweyo gi dwogo i ngima, pien mano pe bino nyaka dwogo marom aryo; ento dwogo gi i ngima rwate ki wangeno pa Daniel me “marah” ma omiyo, ka gipoko i cal ma gineno. Rek i rek, yore me kido gityeko tero maber atir ki lok pa lacoc.

I Buk me Nyutu, chapta apar acel, giko ceng adek ki abar, Roho pa ngima ma oa bot Lubanga odonyo i bot lakit aryo; ci gi ocung i ti gi; ci lworo madit owire bot jo ma oneno gin; ci obedo dwon madit ma oa bot polo waco botgi ni, “Binu malo kany.” Ci gi obalo malo i polo i wingu; ci jo ma kongo gi oneno gi.

Mede, Roho odonyo iyegi; ci gicungo i tiye gi, ci ka gicunge, luoro obino bot jo ma gigenyo gi ma con gumoro ikom tho gi. Eka dwol mo okwaco gi me bino malo, ci jo ma gigenyo gi oneno gin matime. I Buk Ezekiel, mede gi nenone ni gubaro kede githo i piny mabur; ci lok me poro o yabe ma odwoko gi dok acel; eka lok me poro mar aryo omiyo gicung malo calo lweny madwong ma tek. I Buk Daniel, mede oneno rweny madwong ma omiyo yubo kit aryo, ci okete cing iye kare adek.

I kare me acel ma kiketo lwet iye, pe tye ki twero; obedo i nino matek, ci wiye tye i tung piny. Nino nyutu tho. Ento en owinyo lok ma kiwaco.

Kik iparo ni man obedo ojwenge; pien cawa obino, ma iye jo weng ma tye i kabur bi winyo dwone. Yohana 5:28.

Ci Gabriel oketo Daniel i piny ki lima ki tyek, dong ogamo ni ocung; ocungo, kadi bene otye ka ocoyo. Eno dong owinyo lok pa Gabriel, ento pe onongo twero waco. Ezekiel bende oneno nino pa Kirisito, kede omiyo yore me timo otime calo kacel.

I wi polo ma tye i wi wi-gi, obedo kit ma rom calo kom pa rwot, calo nen pa kidi safaya; ki i wi kit ma rom calo kom en, obedo kit ma rom calo dano, malo iwi. Aneno calo rangi pa amba, calo nen pa mac ma i yo weng i iye; ki i kit ma nen pa muc pa iye malo, ki i kit ma nen pa muc pa iye piny, aneno calo nen pa mac, ki tye ler ma i yo weng. Calo nen pa apoka ma tye i abwol i nino me kot, kamano nen pa ler ma i yo weng obedo. Man obedo nen pa kit ma rom calo cwec pa Rwot. Ka aneno ne, abwiro piny i wang an, ki awinyo dwon pa ngat acel ma tye owaco. En owaci bot an ni, Wod dano, obedi i tungi, ci abiwaco bot in. Roho odonyo i an ka owaco bot an, ci ocweyo an i tung an, omiyo awinyo en ma tye owaco bot an. Ezekiel 1:26-2:2.

Neno man ocweyo Ezekiel ki Daniel aryo obale piny i tutu, ka gicwalo wi piny. I kit man, gi aryo dong guwinyo Lok pa Rwot; kacel gu keto gi i tung cing me winyo lok ma kicoyo botgi, ki i kare ma guwinyo lok, “Laro odonyo iyegi.” Kube me kit pa Lubanga kityeko pire ki cano Lok pa Lubanga ma Laro Maleng tye ka kobo. Lok en aye ma kobo kit pa Lubanga i kit pa dano. Ada man myero ogene me weko wa nongo ngec maber ikom piri madwong ki mit pa tuk me con me porofeti ma Gabriel omiyo Daniel i apar acel. Tuk me con me porofeti ma kinyutu i apar acel, en aye yore ma kobo kwede Yabo Maleng bot nyako ma pe gidul ma lanyuto.

Bot Ezekiel, kombedi pe ki loyo cawa omiyo ne cik ni myero ocwalo lok bot Adventism pa Laodikea. Kare me acaki keken, Ezekiel omiyo ngec ni Adventism pa Laodikea pe bi winyo lok mere, pien gin ot me goro. Tem pa Ezekiel obedo calo tem pa Isaia i boc abicel; ci, ki waci pa jo me neno aryo, ka Lubanga cweyo Daniel ki nino, ma en cal me tho, omiyo ne lok pi ot me goro pa Adventism pa Laodikea, ento pe bi winyo.

Eka Kristo kene dok oketo cing bot Daniel pi kare aryo; oketo cing i tug me dwog pa Daniel, macalo ka bene oketo tug me dwog pa Isaya ki kowe me mac ma aa ki i alta. Eka Daniel romo waco; ento dong pe tye ki teko, kacel pe tye ki pum. Kityo ki Ezekiel, pum bino kwede lok pa “yamo angwen,” ma obedo lok pa lanen me aryo pa Ezekiel. Lok pa “yamo angwen” pa Ezekiel rwate ki keto cing me adek pa Daniel, pien en ka kany ma pumi bino i lagi ka gi cungi calo lwak madit. En i keto cing me adek pa Daniel ma omiyo ne teko.

I July 18, 2020, jo pa Lubanga me kare me agiki gicenyo piny, ki gityeko donyo i kare me kuro ma i lok me alama. Lok me con pa sealing kicwalo calo i lok me con pa 22 October 1844, nyo i gonyo me 1863. Rek me con ma kicwalo kon oyotore ki 11 September 2001 nyo i cik me Sunday, ento bende oyotore ki lok me con pa 18 July 2020 nyo i cik me Sunday. Gin me porofetik man obedo i tung mamite ni alama tye ki tyer mapol, kede ni tyer gi myero gikubo ki kabedo me lok ma giketo iye.

Ka watamo pi bino kede tic pa malaika mo keken i bot adek, gi tye ka roto ki rwom acel keken me gin matime. Gibino i kare ma porofesi ma ki tye kwede kityeko yabo. Porofesi meno ki rwate i kanyut adek: bino ne, mego teko iye, kede kagoyo lawote i agiki ne. I gin matime tye ki alama me yo mukene, ento i alama me temo adek, acel ma bedo bino pa malaika mo keken i bot adek, en aye alama me acaki ma iye porofesi kityeko yabo. Kwena ma kityeko yabo kimego teko iye ki moko adaa, kede moko adaa ki mego teko meno dong gitemo laco kede dako me gin matime meno. Agiki me gin matime kelo temo ma nyutu ni joma tye i temo adek gi ngec onyo pe gi ngec.

I riyo ma ocake ki September 11, 2001 tutwal oo i cik me Sande, itwero nongo malaika adek. Me acel obino i September 11, 2001, me aryo obino i July 18, 2020, kede me adek bino i kare me cik me Sande ma bino macok coki (tem me litmus). October 22, 1844 rwate ki September 11, 2001, kede 1856 rwate ki July 18, 2020, kede 1863 rwate ki cik me Sande. Ka maleng, cawa ma aa ki October 22, 1844 nyo oo i 1863 bene rwate ki cawa ma aa ki July 18, 2020 nyo oo i cik me Sande, pien July 18 obedo kare me bino pa malaika me aryo i riyo me keto cing. Riyo ma lubo dong kiketo nying maber calo alama me yoo pire keken pa malaika mo keken.

I nino dwe 18, 2020, ada tye ada ma kiyabo ma pe tye ka dong otyeko yubo, ma romo temo anywola meno. Teko me aryo i kare meno en ka jo neno aryo ocingo ka kiwot i kom too. Ka dong kiwot i kom too, ki temo gi me neno ka gin bitye ka gamo wang tic ma kiyabo i kare meno, ma kombedi tye ka time. Ka dong atemo me Cik me Sunday (atemo ma nyuto ada), kibiyabo ngat mene tye ka nyako ngec, ki ngat mene pe tye ka nyako ngec. Ka wa tammo kare meno ka dong tye ka kit ma ot pa malaika acel, ka dong wa keto October 22, 1844, oo i kom lweny me kwede i 1863, i kom kare me I nino dwe 18, 2020 oo wa i kom Cik me Sunday, wa nongo ni i 1849, Lakica White owaco ni Rubanga odiko cinge dok me rwateko jo ma gubedo ma ogik i among jo pa En.

Ki Ceng 22 me Dwe Okitoba 1844 dok i 1849, jo pa Lubanga gicwalo piny. I 1850, gi oyubo meza abicel me Habakkuk. I Dwe Janwari 1851, gi tye kinyutu kaca manyen i Review. Jo pa Lubanga gicwalo piny, ci malaika ma adek obino ki dic. Ci Lubanga ocako cobo gi dok, ci dok opango ranyisi me wang me kwena ma myero gicwalo, calo kit ma en otimo i 1842. Dic ma obino i Ceng 22 me Okitoba 1844, obedo medo me ngec; ci, i cik pa en, omede yubo; ci i 1856, ma agiki me dic en ogolo piny. Dic en obedo ikom "kare abicel ki aryo," ma obedo dic ma acel ma William Miller ongeyo, ci ma ginyutu calo acel i poropheti ma otyeko tyeko i Ceng 22 me Okitoba 1844.

Ler pa "seven times", i mwaka 1856, ne obedo kacel agiki pa med ngec ma kicwalo bot Miller, Lakwena pa malaika me acel; ento bende, ne obedo ler me agiki pa malaika me adek, ma kicwalo i October 22, 1844. Kwero me ler i 1856, ne obedo kacel kwero pa med ngec ma kityeko yabo i 1798, ento bende pa med ngec ma kityeko yabo i October 22, 1844; en ne kicweyo woko ki bot joma ma, ka kany ki kare meno, giloko woko kitgi ki kit me bedo pa Philadelphia, cen i kit me bedo pa Laodicea. Golo wic me 1863, ne obedo me adek, kede "litmus test", ma kinyutu iye ki cal pe adier ma kigolo woko ler pa "seven times".

Poto me mito ma acel me April 19, 1844, okelo i bot dul pa Philadelphia me malaika ma acel, pien Lubanga ogoyo cinge i wi bal ma nonge i but namba mogo i cal pa pioneer me 1843. Poto me mito ma acel me July 18, 2020, okelo i bot dul pa Laodicea me malaika ma adek, ki jo ma pe giyeyo ni i October 22, 1844, Kricito oyaro cinge i polo kendo okweno ni kare pe dong. I July 18, 2020, kwena kityabo ma ne me temo dul man pa nyako ma pe kicako. Macalo i 1850, i 2023 Rwot Lubanga onywero cinge odoko aryo me atera lacic pa Ezekiel ma kityeko otho i otur ki July 18, 2020. Tyen i 1851, onongo tye cal manyen me nyutu kwena, ma obedo tyeko lamalamo pa Habakkuk i dyel aryo; kono nyutu ni piny ki 2023, Rwot obi bedo ki banâ manyen ma tye ngima me yaro malo, ma kiyaro calo tabu aryo pa Habakkuk.

Pye aryo pa Habakuku gicoyo ne calo kit ki pye aryo pa Cik Apar me Nyasaye, kacel ki makati aryo me yweyo i dite me Pentekos. 144,000 giketo gi calo ofera me acoya, kede gin jo ma i Malaki ma gitero ofera obed “i cawa me con, calo i higni me con.” Gimiyo gi i wi calo ofera me yweyo ma piny weng bino neno.

Gonyo pa 144,000 cako ki pango kacel, kede pango man kitimo ki Lok pa Lubanga, pien lacic pa Ezekiel ma otho gipongo ki winyo Lok pa Lubanga, kun gitye ka otho keken. Ezekiel tye calo dano me tic ma oyubo lok ma pango lacic, ka Rwot yaro lwet ne dok i cawa aryo me pango otum pa En. Isaia, Jeremia, Daniel, Yohana kede Ezekiel weng ginyuto dano ma cwalo lok pa Lubanga bot lacic ma otho ma orumo.

Ka cogo ocul awobi, i Lawoti nyuto medde me ngec ma oyabo ka piny me temo cok otum, kede ngec man pire tek ka “calo bute me profesi pa Daniel ma rwate ki nino me agiki.” I profesi aryo pa Ezekiel, lanyut ma oyabo en neno me adek, ma en kwena pa yat me ceng wang acel ma tye ka kwo cogo i ka cogo, dok i yoo me keto twero miyo gi cung calo jo mony matek me lweny. Lanyut ma onyuti bot Daniel en lanyut ma kiketo calo kabaka me anyim i cabi me apar wiye acel. Ezekiel ki Daniel kacel gi nyutu “calo bute me profesi pa Daniel ma rwate ki nino me agiki,” ma en kwena pa yat me (ceng wang acel) ki kabaka me (anyim).

Ento lok ma aa ki East kacel ki ma aa ki North bi miyo wic pa ne peko; ci obi woto ki tuju madwong me ketho, kede me golo woko jo mapol tutwal. Daniel 11:44.

I mwaka 1856, Ladit ociko me tyeko tic me cing rwatte pa jo megi, ento gin gikwanyo cing. Ngec ma En ociko me tic kwede pi gikwanyo gin ki i kitgi me Laodikia obedo “cawa abiriyo” me Lawitikus mukene acel ki abicel. Ka Ladit ocako rwom jo megi i dwe me July, 2023, En omiyo gin dok keken ngec me “cawa abiriyo,” ci i gin mukene ducu, onyuto ni i Nino me Kwayo Kica ma tye me kit ma lube ki nongo pa lanyut, turu me Yubili nocwako me dwoko dwone, ma bene obedo kare ma turu me abiriyo myero bene odwo dwone. Turu me Yubili en lanyut me “cawa abiriyo,” ci turu me abiriyo en two me adek. Ka Mikael olor piny i Daniel cabi me apar. Daniel ochan jo ma giyabo yub me nongo ngec pa jo ma gitimo lega me Lawitikus mukene acel ki abicel, kacel ki jo ma gidwogo me niang mung me porofeto me Daniel cabi me aryo.

Danieri nyutu jo ma otyeko cokke ki dwon pa Katonda, ka dong gitye ka oo i wi tyen gi, ka kigengo gi pi lando kwano me tito kwena ma aa ki i yot acel ki i kabedo me anyom. Gitye ka tito kwena man wa i kare ma cik me Sande ma cok bino pe oto. Tic me cweyo i polo lweny meno obedo lok me wanoro me profesi ma tino matek, dok kare ma Ubangwi cako rwatte kacel ki dano i pwony me otim piny ki rwom me cing me cing pa jo mia acel gi angwen acel ki aryo cako i lok me anyim ma onyutu i wero me apar ki acel me Daniel apar ki acel. Lok me anyim ma onyutu aa ki i wero me acel me Daniel apar ki acel wa i wero me apar ki abicel tye ka neno lok me anyim ma opong pe, ma en “kabedo meno me profesi pa Daniel ma rwatte ki nino me agiki.”

Ka wa cako tam i kom wer 13 acii 15 me Daniel 11, ma otime mukwongo i lweny me Panium i mwaka 200 BC, pire tek ahinya me niang tere me wer magi. Panium en me adek i kin lweny adek me ajok-kaka. Lweny me acel ogik ki loyo pa papacy kacel ki lobo me lweny ma otum tic i nyinge, ma en United States, i mwaka 1989. Lweny ma olwongo, ma wer 11 ki 12 gilakwako, ma otimme ki Lweny me Raphia, kabaka me kabedo me anyim (Russia), bino loyo kabaka me kabedo me anywal ki lobo me lweny ma otum tic i nyinge i Ukraine. Lweny me adek bino bedo calo me acel, ka papacy (kabaka me kabedo me anywal) oloyo Communism (United Nations), kacel ki lobo me lweny ma otum tic i nyinge (United States). Ento lweny me adek me ajok-kaka, ma en Lweny me Panium, bene bino cako Lweny Madit me Piny me Adek.

Wa bino mede ki pwonye man i coc ma anyim.

Macalo wiri ma kiloko-loko tye piny i loyo pa lwete matye piny i lapur pa Kerubim, kamako keken, gin matime i kit pa dano ma kiloko-loko bene tye piny i loyo pa Lubanga. I tung lweny ki kico me duli me lobo, En ma bedo i wi Kerubim cong tye ka longo gin me tic pa lobo.

Histori me kabila ma acel ikom acel gibedo i kare gi ki i kabedo ma kiketo pi gi, ka pe gitye ki ngec, ento gimiyo cawa i adwogi ma dwon ne, ma gin keken pe ginenge, waco bot wa. Bot kabila weng ki bot dano mo keken pa tin, Lubanga oketo pi gi kabedo i dwene madwong pa En. Tin dano ki kabila gipimo ki olut me pimo ma tye i lwete pa En ma pe otimo bal. Weng, ki yero pa gi keken, giciko gamo pa gi; ento Lubanga tye ka loyo weng me tyeko dwaro pa En.

Lok me con ma An Atye ma Madit ociko i lok pa En, ma tye kagamo acel pacel i rek me poropheti, ki i con nyaka matwal, nyaka i anyim nyaka matwal, omwaco wa kama wa tye kombedi i yore me tuk, ki ngo ma kitwero geno i kare me bino. Gin weng ma poropheti okwaco anyim ni obiro time, nyaka kombedi, kityeko keto i pot buk me lok me con; ci wa twero bedo gi ber cwiny ni gin weng ma pod obino gibitimo i kitgi.

Agiki me kwanyo woko twero weng me piny kiwaco i anyim maber i lok me adier. I poropesi ma kiwaco ka kiwaco kwano pa Lubanga ikom rwot me agiki pa Isirayel, kimiyo lok man:

'En aye ma Rwot Lubanga owaco ni: Kwany tang wii, ki yweko kop me rwot: ... woyo malo en ma piny, ki golo piny en ma malo. Abi wiro woko, wiro woko, wiro woko ne; ci pe obedo dok, nyaka obino en ma twero ne; ci abi miyo bot en.' Ezekieli 21:26, 27.

Taaji ma kikwanyo ki Israel ocwalo ki acel acel bot piny pa Babulon, pa Medo-Persia, pa Giriisi, ki pa Loma. Lubanga owaco ni, “Pe obi bedo dok, nyaka obino en ma twero ne iye; ki abi miyo taaji bot en.”

Kare meno tye macok. Tin alama me kare tye kacwalo ngec ni wan tye i tung me gin matime madit ki ma mere. Piny wa weng tye ka poyo. I nyim wang wa, lok ma Yesu onongo onyuto con ni gin ma obedo anyim dwogo ne, tye kityeko: “Obino winyo pi lweny ki lok pa lweny.... Ogwanga obi cung i wi ogwanga, ki piny pa rwot i wi piny pa rwot: kede obi bedo ki lapar, ki cwec matek, ki poyo piny, i kabedo mapol.” Matayo 24:6, 7.

Kombedi obedo kare ma opong loyo i kwayo me cwiny bot dano weng ma tye kwo. Ladit me piny, ki jo me kit lobo, dano ma tye i tung me geno ki teko, kede dano ki nyeke me dul weng ma gityeko paro, giketo wangegi i gin ma tye ka timore i but wa. Gitye ka neno kit me bedo ma ocuk tek ki ma pe kuc, ma tye i kind duli me piny. Gineno te mapol ma tye ka nywako jami piny weng, kede gi ngene ni gin maduong’ ki ma ocweco tye ka obino time—ni piny tye i wang bal ma opong loyo.

Malayika kombedi tye ka gengo yamo me lweny, pi yamo pe gidiyo nyaka giciko piny weng pi bal ma obino; ento yamo madwong tye ka nyolo, otieka oywaro me kwallo i piny; ka Lubanga omiyo malayika mamegi cik me weko yamo, obedo ki kit lweny ma pire tek ma kalam mo pe twero coyo.

Baibul, ka Baibul keken, omiyo ngec ma atir pi gin magi. Kany ki nyutu tuk ma agiki ma madit i histori me piny wa, gin matime ma dong gitye golo ladugegi i anyim, dwon me birogi timo piny oturur, ki cwiny jo gipotho pi bworo.

‘Nen, Rwot odoko piny opuk, odoko mabalo, oywoko wiye piny, kede oyalo jo ma bedo iye.... Gin obalo cike, giywoko ruk, gigolo kica ma pe giko. Ka en aye, kwer ocam piny, kede jo ma bedo iye gi ocako bedo pire peke.... Pange me bul ogiko, dwog pa gin ma pange ogiko, pange me adungu ogiko.’ Isaiah 24:1-18.

'Aii pi nino! Pien nino pa Rwot tye paka, ka bino calo goro ma oa ki i Rwot ma loyo weng.... Bin ogwono i iye pa potogi, dogola gitye keken, ot me yie ojwang; pien yie oporo. Jami me cawa giyweyo! Dul me dyang gi cangi wii, pien pe gitye ki yak; ee, dul me meme gicako bedo keken.' 'Olut me mwon oporo, ki yom me opok obale; yom me pomogreneti, ki yom me pamu, ki yom me apul, ento yom me poto weng oporo: pien mor ocop woko ki bot nyithinda pa dano.' Joel 1:15-18, 12.

Atye ki ping madwong i cwinya keken; ... pe atwero bedo but, pien iwinyo, o cwinya na, dwon opuk, dwon me lweny. Poto i poto gitye ka waco; pien lobo weng opoto woko.

'Aneno lobo, nen, pe tye ki kit, ci poto; aneno polo, nen, pe tye ki ler. Aneno got weng, nen, gi ocwercwer, ki got ma tin-tin weng gi ocwer kamanok. Aneno, nen, pe tye dano mo, ki layeny me polo weng giwoto woko. Aneno, nen, lobo ma oporo obedo alang, ki kabedo weng me iye gibale opoto.' Yeremiya 4:19, 20, 23-26.

"Aii! Pien kare meno maduŋ loyo, pe tye gin marom kwede; en con kare me peko pa Jakobo; ento obikwanyo woko ki iye." Yeremia 30:7. Education, 178-181.