Uriah Smith ocoyo ni, “Roma odoko ka atye kacel ki jo me Katonda, jo Yuda, pien dyer, mwaka 162 BC.” Loyo me kare-ni, lulub ngene me kare mapol keto nino meno ni 161 BC, ka Smith bene tyo karo aryo loko me 161 BC, i buk acel meno. Alimo ni, lok man me 162 BC obedo bal me coc.

“Ki i mwolo 23 ki 24 gitye kawo wa piny i tung-tung man me butu ma obedo i kin Yuda ki Roma, mwaka 161 BC, wa i kare ma Roma otyeko nongo loc pa lobo ducu.” Uriah Smith, Daniel and the Revelation, 273.

Lok apar acel ki apar aryo nyutu loyo ki gin ma omede pi Lweny pa Raphia, ma otime i higa 217 BC, i tung Lwak pa Seleucid, ma Antiochus III Madit otero, ki Lwak Ptolemaic pa Misiri, ma Rwot Ptolemy IV Philopator otero.

Lweny pa Panium, ma otime ka otyeko mwaka apar abicel aryo, i mwaka 200 BC, obedo dok ikome piny pa Seleucid kede piny pa Ptolemaic.

Lweny me Makabee, ma ocake i 167 me anyim Kristo, en gonyo pa Yahudi ikom temo pa lobo me rwot pa Selesid me gengo tic me dini pa Yahudi ki me keto kit pa Giriki.

Dwoko yero me Tempol ma aryo i Yerusalem, ma nyutu gin matime macon ma gi poyo iye i cawa me Hanukkah, otime i higni 164 pi con me Kristo, higni adek pi con me ‘league’ me verse 23. Gin man otime piny ka yore me lweny ma Maccabees otyeko maber bot lwak pa Duk madit me Seleucid, i bug pa Antiochus IV Epiphanes ma nying ne pe ber, ma oyubu Tempol kede ogengo yore me yie pa jo Yahudi. Tho pa Antiochus IV Epiphanes otime manok piny ka loyo ma gi poyo iye i Hanukkah, kendo thone nyutu cako wot piny me twero pa Suriya kobedo kono anyim i gin macon.

I mwaka 200 me anyim bino pa Kristo (ma bene obedo cawa me Lweny pa Panium), Roma, pi kare me acel, oketo kene iye i lok mukato me porofetik me Daniel, i dyer 11. Kany tye cal ma ocwero neno. Teko me lingo pa ne ma ki katiro i lok mukato meno nyutu tic pa Jezebel, cal pa kanisa ma turo tol ki i pot piny. Jezebel onongo i gang i Samaria ka laco pa iye Ahab onongo tye ka neno lanenogi ma Elijah ogero gi. Herodias pe onongo tye i yubu me bino pa Herod, kany ka nyare, Salome, oyaro Herod. I lok mukato me United States, Papasi, ma kiyaro pire calo dako me ribe pa Tyre, kiketo iye piny, tino i otum pa higa 70 me cal. Ci dong cako yabo wer me bwonyo bot rwodi me piny. Mwaka 200 me anyim bino pa Kristo cimo cal pa cawa ma ocako yabo, pe ki mung, bot rwodi i kare me agiki, ma con anyim bino pa cik me Sande ma tye ka bino cok coki, calo kit ma kicimo iye i tito 16.

Mapwod pe otime “rwom” me Yahudi i 161–158 BC, Makabee gi dok cweyo Ot pa Lubanga pi tic me Lubanga, calo ma gityeko coyo i Leyo me Hanukkah i 164 BC. Bang hinyen adek, kun gi tye ka mede i lweny ki Jo Siriya, Yahudi me Makabee gi kwayo Roma pi kony. “Rwom” ki Roma ma i kare eno kicweyo obedo temo me porofeti pi lakwana me porofeti pa Lubanga i kare me agiki.

Historia nyutu ni 161 BC obedo kabedo ma “league” otime; ento jo macako gibaro ni en 158 BC. Miller obedo atir, onyo jo historia ma kombedi gin aye gitye atir? Miller omedo mwaka 666 i bot mwaka 158 BC, kacel ki meno otamo ni obedo mwaka 508, cawa ma “the daily” kikwanyo woko. Yaro nininge; ento bino bedo tek loyo tutwal, ka pe con pe romo, me nongo kony me historia pi 158 BC calo “league” ma i tung Jo Yahudi ki Jo Rumi.

Wek 16 obedo cik me Nino pa Yat, ento ma pe ka dano oo i kare meno, Roma donyo i ngec me tic me yore me cako cing i mwaka 200 BC me cweyo anyim. Peko pa Maccabean ocako i Modein i 167 BC, dok i agiki gin odwoko ot lega me Yehova me lwongo kwo doko i 164 BC. Ka dok aa i 161 BC nyaka i 158 BC, jo Yahudi donyo i kubo pa cik ki ryeko pa Roma. 161 BC nyaka i 158 BC nyuto kare ma mito me cweyo “kubo.” Ngec man nyuto “kubo” ka rwate ki tyen lok pa jo moko ma neno akwana me kare, dok bene ki cati ma cing pa Rubanga ociko, ma pe myero lokke.

Jo me lok pa yore gi mino wa ngec ni kit me gonyo cikke me rwom i kin lobo macon, calo Juda ki Ruma, i abicel aryo me kare ma pud pe obino Kristo, onongo okato-kato ki kit ma obedo kwede, protokol me diplomatik, kede yore me twero ma kitye kwede. Makwako jami, kit en onongo cako ka but acel oyaro mito me keto cikke me rwom onyo rwom me kony kwede but mapat. I kit pa Juda ki Ruma, Juda ocako kube ki Ruma me tet rwom me kony ma kicike ki cik.

Yo me diplomatik gubed kiketo i tic me cwalo lok me kwayo ki cako waco me cobo. Man myero obed kwede cwalo ambasada onyo envoyi i Roma me oro pire kwede rwodi onyo lamat ne. Ka waco me cobo ocake, dul aryo gubed waco lok me cik me cobo ma kikwayo. Man twero bedo ki dii mapol me waco, cwalo ki dwoko baruwa me diplomatik, kede bene bedo ki joma i tung cen onyo lamedo me konyo mede waco. I kare me waco me cobo, dul acel gubed paro lok ma dul mukene okwayo, ki twero cwayo lok me dwoko onyo yiko lok mogo. Kit man twero bedo ki paro ma pire tek, waco kwede lami me tam, kacel ki teto lonyo ki bal ma twero aa ki cik me cobo ma kikwayo.

Ka tung aryo ogola lok me gonyo, ki coyo coc ma lamal me cato lok ki cik ma tung aryo ogola. Ci gonyo obinongo mito moko ada bot jogi ma tye ki twero i lobo acel acel. I kit pa Lom, man romo bedo ki yeyi pa Senet onyo pa dul mukene me lube. Kamacalo, i Yuda, gonyo bino mito yeyi bot lupwot ne onyo bot kac me lube pa lobo. Ka dong kimoko ada, gonyo bino keto i tic, ki tung aryo bino bedo me winyo lok ki cik ne. Man romo bedo ki kit mapatpat me tiyo kacel, gonyo me gwoko kacel, rwate me yubo ki yuto, onyo kit mukene me tic me lobo ki lobo ma ki keto piny i gonyo.

I cawa aryo me anyim Kristo, wot ki Judea (ma tye i tung arii me Mediterranean) dok i Rome (ma tye i tung cen me Italy) obedo tic ma tek kede ma mito cawa mapol, pire tek ka paro peko me yore me wot ki kobo gi pa kare macon. Dira ma i bot Judea ki Rome orom ki 1,500 ci 2,000 kilometer (930 ci 1,240 mail), yube ki yoo ma kiyero. I kare macon, wot i pi madit dong otito loyo ki wot i te piny, kede ma tiyo maber; entono wot i pi madit tye labolo ki yamo ma loyo. Wot ki bote ki poto me Judea dok i poto me Italy (macalo Ostia, poto pa Rome) romo ako cabita mapol, yube ki gin calo kit yamo, rwol me pi, ki kit pa bote ma kityeko tic kwede.

Wot i lobo ki Judea dok Rome onongo obedo ma tingo kacel ki tek madit. Jo wot myero gikwanyo i lobo mapol, macalo got, bur, ki wang pi, kede gicoo kwede peko macalo jokwac ki lobo ma pe giwelo dano. Giyero ni wot ka tyen onyo i gari ma farasi golo twero kato dwe mapol. Cawa me wot bene onongo gimiyo bedo ki gin calo: kit pa yoo, tye pa kabedo me bedo ki kabedo me ce, kede mito ce ki medo jami me tic i yoo.

Ka Yahudi me Makkabeo otemo me yubo kica ki Rome, onongo myero gi ocwalo ambasada bot Rome. Ka jotelo me Rome otyeko ywayo ambasada magi, bene obedo kare me lok me cobo. I tamo me gin mukato, pien peke rekot ma kicoyo maber, ka kica ocwinyote maber, onongo myero kikelo odok i Yudea pi moko, ci romo myero kikelo dok i Rome pi moko ni Yahudi oywako ne. Pe yot keken me geno ni pore me yubu kica i kare meno onongo romo tieko i cawa acel, ka en aye, twero ni “kica” nyuto pore ma ocako ki 161 BC nyaka 158 BC rwate maber ki rek mapatpat me lok me lanabi ma nyutu gin mukato ma kelo bot cik me Sande i tem apar abicel.

“Ligan” ma lulubbe jami acel ma joloko me yat acel-aciwo awobe ni Judio me Maccabean pe aye ocako, otyeko i Yudia i mwaka 161 BC. Cik me kwede obedo ni Judio dong mito kony i kom jo Syria ma gucako lweny kwede cake ikwanyo megi i mwaka 167 BC. Ikwanyo meno ocako pien Mattathias, lawoti me Judio, kacel ki awot-nyare dyer lima, tutwal Judas Maccabee, gucako kwero cik me Hellenization ma rwot me Seleucid, Antiochus IV Epiphanes, ocwalo i wigi. Cik magi ocako ka i tye ka temo jukwo tic me dini me Judio kede ka balo jo ni gugam doggola me Greek ki nak me tic megi kede adwogi megi.

Gin ma ocako gonyo en otum ma otimore i gweng Modein, kama Mattathias ogamo woto ki cik ma ocimo ni omi miyo cegi bot nyasaye me Grik. “Modein” kicako ne ki Leb Heberu “modi’a,” ma tito “nyuto” onyo “goyo kong.” I goyo kongone, Mattathias ogeno Yudayo ma oweyo yie, ma obedo ka otur me miyo cegi; en kede nyithine gi owil, gi odonyo i got, gicako lweny me timo i imaro me got gonyo luti pa Seleucid. Gonyo pa Maccabee odongo pi higa mogo, ikare man Maccabee gicamo i lweny mapol gonyo Seleucid gi luywara-gi. Ata ka Seleucid gi luywara-gi gitye ki dano mapol woko maloyo Maccabee, kede gik me lweny ma rwate maloyo pa Maccabee, ento Maccabee ginywako lamal madit moko mapol.

Ker mar Seleucid no tye ka temo cako keto dini me Girik i kom Jo Yuda, dok Jo Girik miyo gin acel ki jo globalist me nino me agiki. Dinigi otye ka nyutu i woke-ism ma kombedi tye ka icwalo i kom United States ki i kom lobo, ki teko me jo globalist ma tye i yo me banki, media mapol ma lobo lwongo mainstream media, kabedo me pwony, kacel ki kwanyo peko pa peko me twero me gwoko kit me woko pa wi lobo acel acel, ki i yoo me cako donyo me jo mobo ma pe tye ki cik. Ka Antiochus Epiphanes otye ka cako keto dini me Girik i kom Jo Yuda, jo Yuda mukene bene no tye ka kube ki ticce. Jo Maccabees nyutu kibina acel pa jo Yuda ma opok ki yubu adwong, ma no tye ka gengo dini me Girik, ento bene no tye kibina mukene pa jo Yuda ma opok ki yubu adwong ma no tye ka konyo tic me cako twero dini me Girik.

Lok matidi apar abicel en cik me Sande ma tye ka bino cok coki, ki rwate me adek pa diragon, le, ki lanen ma pe adier. I anyim pa lok me kare man, tye lok matidi apar adek nyaka apar abich, kama lweny adek me lok matidi apac tye ka time: i lok matidi apar (1989), i lok matidi apar acel ki apar aryo (lweny me Ukrein), ki Lweny me Panium. Lweny me Panium nyutu lweny ma iye le me piny ma tye ki tung aryo oloyo filosofi me dini ki me poritiki pa jo globalist.

I lweny meno, Raisi me agiki pa United States myero oyubo bal me loyo pa Putin, kacel ki poto ne ma odugo lacen, ma kinyutu i rek namba 11 ki 12. Obi medo kube ki NATO onyo ki United Nations pi yubo bal ma obino ki poto pa Rasha; ci i kare me kube meno obi cako lweny ki United Nations i Lweny me Panium. Lweny me adek me rek namba 40, obi bedo calo lweny me acel me rek namba 40. Cal ka Dul me Soviet obol woko i teko me cente kacel ki teko me lweny pa United States, jo globalist pa United Nations gibed ma pire tek me time dok “perestroika,” gin ma dit i temo pa Gorbachev me yubu odoko Dul me Soviet; kadi bene i agiki, gin ogikonyo i ngolo kit-tic pa Soviet kacel ki opoto woko lacen pa Dul me Soviet.

Lweny me adek ki nyutu ki lweny me acel, kede paco me cente ki paco me lweny, Trump, macalo ma kityaro ne ki Reagan, bimiyo Dul me Lobo Kacel donyo i “perestroika,” ma nyutu ni obedo “dwoko kit” onyo “dwoko kwo.” Dwoko kit en bimiyo Amerika ma Kacel bedo i wi kit pa larwot apar, ma en aye Dul me Lobo Kacel. I lweny ci, twero pa Papa binyutu pire kede i gin matime, kwongo ni en obedo ogwok pa kit ma Trump ci tye ka mako.

I gintic acel acel man, Trump obi nonge ki lweny me i agiki ma biterone me dwogo ne, macalo Abraham Lincoln bene iterone me dwogo ne. Lweny me i agiki bino bedo i tung dul aryo ma gilo keken, ma ocako woko ki yie, i iye United States me Amerika. Dul acel obedo jo ma kicamo dini ki tito me paro pa woke-ism, ma gin globalists ma golo anyim i dul aryo me polityik. Dul mukene (MAGA-ism) giloko ni gin Protestants ma atir, kadi ka gi rwenyo likwong meno i 1844.

Dul pa Rupirident, ma kicako nying MAGA-ism, obedo ma kigamo i waci ma pe kakare ni gicungo Protestantism ma ada ki Konstituson. Woke-ism waci ne ni obedo dini pa Dako Lobo, New Age, ki geno ni Konstituson gitiyo kwede kaka kit me yore pa lwak dong tye kombedi, ento pe ki tam ma ojuki pa Founding Fathers.

Mattathias (Trump) bi tyeko temo pa Demokarat ma globalist-ki progresiv i United States me Amerika, calo kit ma ki nyutu kwede lweny me gelo teko ma ocake i Modein i 167 BC. Ci Trump bi dwogo keto kit ma otime i 164 BC, ka Makabee ne dwogo kwero tempul, calo kit ma ki gwoko ki gam pa Hanukka. Ci i kare ma ki nyutu ki 161 BC oo i 158 BC, Trump bi cako tuk ma agiki pi cweyo cal pa lwak pa Papa, ma obedo cal me nyutu rwom ma pe ki cik me teko pa dini ki teko pa politiki. I 158 BC leegi bi keto i tic, ka cik me Ceng Sande me coc me apar abicel, ma obino oyot, kibigwoko matek.

Rwom 11 pa Daniel acaki nyutu kit ma Ruma i piolitik omako twero me loyo; ci kuno, Daniel dwoko odoco ki yubu ne mapol gin matime acel acel, kede yore mukene ma nyutu kit ma Ruma otimo bot jo pa Lubanga i gin matime man keken. Ki rek 16 nyo rek 19, kityeko yaro gin adek ma gengo Ruma me adwogi omako lobo weng. I rek 16, Ruma me adwogi oloyo Suriya i 65 BC, ci kinyi Pompey oloyo Yudea i 63 BC. Rek 16 nyutu kare ma Ruma myero obedo i piny ma lamal, ci ka timo mano obedo cal pa cik me Ceng Sande i rek 41 i rwom 11 kene.

Gin ma pire tek me nyutu ni lok me con pa tic me loyo otime i 63 BC [ma rwate ki 1863], i tung lweny me iye jo ma otime i Jerusalem. Uriah Smith owaco ni, "Kun Pompey odwogo ki dwec me lweny mabalo bot Mithridates, rwot pa Pontus, jo me poro aryo, Hyrcanus ki Aristobulus, gitye ka poro pi rwot pa Judea."

Nying “Hyrcanus” ki “Aristobulus” duc obedo ma gubino ki i dho Grik, ci gitye ki tero me dano i kare me lok me itic, mapatpat i kit me lok pa jo Yuda i kare me Hellenistic ki i kare me odynasti me Hasmonean. “Hyrcanus” oaa ki i lok me dho Grik “Hurkanos,” ma twero bedo ni oa ki i lok “hurkan,” ma tego ne “rwot” onyo “ogwok” i dho Persian. Hyrcanus obedo nying ma lulam Hasmonean mapol gucwalo. “Aristobulus” tego ne “latit cing maber tutwal” onyo “lajuko maber tutwal.” Aristobulus bene obedo nying ma lulam Hasmonean mapol gucwalo. “Hyrcanus” ki “Aristobulus” duc obedo nying ma gubedo kacel ki jo ma tye ki tero me dano i lok pa jo Yuda i kare me Hasmonean. Gin gubedo lulam ma guwoto ki tic mapol madit i rweny me gwoko kwaro ki cweyo me piny me Ker me Hasmonean i Judea. Jokwede ma gubedo nyik pa Hasmonean kingdom i kare pa Christo, ki jo ma gucako nyutu gin i kit me lanebi, obedo jo Pharisees.

Ka Pompey omako Jerusalem ki lweny, dul aryo me cing weng gikwanyo acakki gi dok i cawa me lweny me golo cing ma kicako i Modein i 167 BC. Ka gicelo Pompey iye i lweny man, ogamo maber ni omako Jerusalem, ci dul me cing pa Aristobulus ogamo maber ni gigengo ne, ento dul pa Hyrcanus ogamo maber ni giyabo bur bot Pompey. Enokare Pompey ocako lweny i Jerusalem, ci inyo pi dwe adek Jerusalem obedo i kom twero pa Rome kare weng.

I lok 19, Misiri—geng ma adek, ma agiki—Loma otyeko ogoyo ne. Dong, i lok 20, nywol pa Kirisito kimiyo angeyo, ka Daniyel cako yaro kit ma Loma bino yiko jogi pa Lubanga i gin matime man. I loke 21 ki 22, Kirisito kigobo i musalaba. I lok 23, kwer ma ocako i 161 BC dok otum i 158 BC, kimiyo angeyo manok piny i loke ma tito musalaba, ka jo Yuda ma golo yore giporo ni, ‘pe watye ki rwot, ento Kaesara.’ Rek pa jo Yuda ma golo yore—ma giyaro gi Makabbi—ma gigengo ceto me filosofia pa dini pa Giriki, kede ka gitimo mano gigero rwom ma pe ler ki Loma, bino anyim lok ma kimiyo angeyo gin matime pa musalaba, kun puo me rwom ma pe lergi onyutu weng.

Shekinah pe odwogo i Hekalu ma kilweyo bang kare me otongo i lweny ma oromo pi 70 mwak. Raka me laneno ma agiki, ma Malaki oyaro, kimiyo macalo i tung cen pa karne me abicel anyim Kristo. Pe onongo tye gin ma ngene onen pa Lubanga, kede pe tye raka me laneno, pi mia mapol me mwak, mapat ki kare ma Maccabees ojeng bot lony pa Jo-Greek ma tye ka cwako piny weng. I cako me goyo cinggi, gityeko gin ma pire keken ma Ptolemy ki Ladit Uzziah onongo gutemo, ka ladito aryo onongo gutemo bedo calo jadolo kede me miyo sadaka i Hekalu.

Jonathan Apphus (bene pe nge tye ka lwongo en ni Jonathan Maccabeus) obedo acel ki i otino pa Mattathias, ma ocako Maccabean Revolt, kede en oyubo tic maduong i telo rwot me jo Yuda me kwanyo lwen ikom Seleucid Empire. I nyuma to pa owote Judas Maccabee i lwen, Jonathan ojolo tel pa jo lwen me Maccabean. Makato tel me lwen kede me polityk, Jonathan bene ojolo tic me lakwena madit, ka tye ka timo tic calo jatelo me cwiny pa jo Yuda. Tic pa Jonathan me rwot kede bene lakwena madit ociko lok maduong i kite me kwena pa jo Yuda, pien ogwoko teko me polityk kede me dini weng but ka i dynastiya pa Hasmonean. Tel pa en okonyo me cingere cwercwiny me jo Yuda me bedo gi rwot pa gin kengi, kede me cako cing me rwot pa Hasmonean i Judea.

Adwong atata ma Ptolemy otwero timo ka lakwena me Raphia otyeko, ne otimere atata i cako me cuny Maccabees. Ne en adwong acel ma layub me lubanga gengo i kare me kabaka Uzziah, ento obedo ni kony ma Maccabees ne giyero ni gitye ka gwoko tic me hekalu pa Lubanga, ne obedo nyut me bal ma pe olube ber, kadi wa ki ngol me cemo, pa rwom me rwate me kanisa ki pa stato; ci ka man, eni nyutu ngol pa Protestantism ma odwong ni oto labongo adwong me apwoyo, ma kombedi tye ka coko kendegi me konyo Trump i kwede rwate me tieko me woke-ism pa Biden ma tye pa globalist.

Baibuli pwonyo ni ibi ngeyogi ki nyigogi, dok Farisayo i kare me Kristo ne gin jopok mapol adok me dynasti me Hasmonean ma ocako ki Mattathias. Mattathias, kacel ki ngol ma en ocako, ne oywalo nyig me Farisayo, calo kwo joma Protestanti ma olal i ye ma tye ka cingo tung me “Make America Great Again”. America ne obedo ma dit ka Cik me Constitution ne oneno ni kereke ki gavumenti myero pe oribore keken, ento i cing cing me cura marac ma kikelo ki loc ma kiyubo piny i dyel me Hanukkah, rwom me cako cik me Sunday bino wawoto i lela.

Wa bino mede ki pwonye man i coc ma anyim.

Pud con, gin ma gityeko cwalo adiera pa kwena pa malaika me adek kityeko pi kare mapol kicano gi calo gi ma cweyo lworo keken. Lok ma gi ocoyo ni pe-yiko me dini biromo bedo ki twero i United States, ni kanisa ki gomenti bibedo keken me cweko piny bot jo ma gicungo cik pa Lubanga, kigamo ni gin ma onge mot, kede gin ma pe rwate. Gicoyo ki cwiny mapol ni lobo man pe biromo bedo mapat ki gin ma obedo con—lwak pa yot me dini. Ento ka lapeny me keto cik me gwoko Sande kikingo matek i piny weng, gin ma pi kare madit gityeko wiyemo ci pe ki geno dong kineno ni tye ka tulo ikom wa, ci kwena me adek bi kelo lapok tic ma onongo pe romo bedo kwede con.

I karo keken, Lubanga dong ocweyo latica pa En me ciko bale, i piny ki i kanisa. Ento jo mito lok me lec me kirwaco botgi, ki ada ma maleng, ma pe kiyiko, pe gi yeo. Jo mapol ma gitye ka yubo kit, ka gicako ticgi, gicimo wiya me timo gin gi ki poyo wii madwong i guro bale pa kanisa ki pa piny. Gibedo ki geno ni, kun yero pa kwo pa Kricito ma maleng, gibiro ywayo jo me dwogo bot lok me kwena pa Bayibul. Ento Roho pa Lubanga obino ikomgi calo obino ikom Elija, omiyo en ociko bale pa rwot marac ki pa jo ma odwogo woko bot Lubanga; pe ginywako wii me waco lok me Bayibul ma oyot ma malara—lok me kwena ma ginywako wii pi cweyo. Gipungo cwiny me nyuto ada ki ngwec madwong, kacel ki kine ma kelo peko bot cwinyo. Lok ma Rwot omiyogi giwaco, pe ki lworo pa ngo ma bito bino, jo myero winyo yabe me keb.

En aye, kwena pa lami maleng me adek obiwaco piny weng. Ka cawa obino me miyo en ki teko madwong loyo, Rwot obitiyo ki gin me tic ma piny, obitel cwinye pa gin ma gicoko kene maleng pi tic pa En. Latic gibibedo kigeno pi luco pa Cwinya pa En, ok pe pi pwony me kacung me buk. Dano me yie ki kwayo gibigonye wot woko ki kwec maleng, giyaro lok ma Lubanga omiyo gi. Richo pa Babilon gibiyabo piny. Adwogi ma goro cwiny me gengo matek kit me timo pa kanisa ki twero pa lobo, donyo pa sipirituwalizimu, keno ma mape gineno ento oyoto maber pa twero pa Papa—gin weng gibiyabo piny. Ki cik ma goro cwiny magi, dano gibipungu cwiny. Alufu ki alufu bibewinyo, ma pe giwinyo kare mo keken lok calo man. Ki cwiny ma goro, giwinyo lagam ni Babilon en aye kanisa, ma opoto piny pi balo pa en ki richo pa en, pi kwanyo woko ada ma adwong ma ki cwalo bot en ki i polo. Ka dano gidok bot lapwonygi me con ki lapeny ma goro cwiny, “Gin man en kamano?”, lapwony pa kanisa ginyutu lok me yabu, gilago gin ma lubo cwiny, me piyo lworogi ki cego cwiny ma ogoyo. Ento pien jo mapol gikwanyo woko conge cwinye ki twero pa dano keken, gi kwayo lok maler, “En aye ma Rwot owaco,” latic pa kwena ma dano mapol gikwanyo, calo Farisi pa con, ka twero gi gipenyo, gibipongo ki kreno, gibiwaco kwena ni en aa ki bot Setani, kede gibiyubu jo mapol mamegi mito richo me kemo gi ki lok marac kede me poto gin ma giyaro en.

Ka kec man omedo opong i kabedo mapat manyen, kede wii pa dano kikwayo bot cik pa Lubanga ma kityeko tuko piny, Satani ocako matek. Twero ma ocunge kwede kwena obimiyo keken jo ma gikwanyo en cwinyo matek. Lam pa ker gibitemo ki rwom ma romo yaro pa dano me kwanyo i kan ler, pi pe oler bot diergi. Ki yo weng ma tye i komgi, gibitemo gidoko piny lok me lapeny magi ma tye pire kwo. Ker kwayo lwak ma tek pa twero me Gavumenti, kede i tic man, jo pa Papa kede Jo Protestanti gicako obedo acel. Ka gol me buko yaro Sande omedo bedo ma cwiny tek kede ma gicimo maber, cik bibikwayo ikom jo ma gwoko cik pa Lubanga. Gibiyaro gi ki fine kede gibiketo gi i ot me twec; kede mogo, gibimiyogi kabedo me dwong, kede gonyo ki ber mamoko, calo yewone me weyo genegi. Ento lagamgi ma tek en ni: “Nyutowa ki lok pa Lubanga bal wa”—dwaro acel keken ma Luther otyeko yubo i kare calo eni. Jo ma giyubo gi i wang Kot gikwanyo ada ki rwom madwong; kede mogo ma winyo gi, gikwanyo gi me cano bedo me gwoko cik weng pa Lubanga. Kany ki eni, ler bibweyo i wang jo mapol dok mapol, ma ka pe, pe gingeyo gin mo ikom gin ada magi. The Great Controversy, 605, 606.