Lok me ‘saa’ ma i Old Testament ki nonge i Buk pa Daniel keken, kare weng rwate kwede kit mo me ‘judgment’. I chapta adek tye calo cik pa Sande, ki keto wiye matek i ‘ensign’ ma Shadrach, Meshach ki Abednego ginyutu.

I chapta angwen, en nyutu bino pa ciko pa ngec pa malaika acel i 1798. Ka kicako doki aryo i chapta angwen, en nyutu yabo pa kobo me penyo i Oktoba 22, 1844. I chapta angwen, tic pa nyig lok 'cawa' ma ki timo doki aryo nyutu histori pa ngec pa malaika acel ki pa malaika aryo, ki 1798 nyo i 1844. Histori meno aye histori pa twon abicel me Poto apar. Twon abicel ginyutu ki doki aryo ma kicako nyig lok 'cawa' i chapta angwen; ci pien doki aryo meno bende nyutu histori pa malaika adek, ki 1989 nyo i cik me Sande ma obino cito.

I pot pa buk me abic, lok me “hour” bene nyutu cik pa Sande, ento kany dwong obedo bot giko pa lobo pa rwot me abicel i lok pa lanabi me Bibul, United States, ma kiketo calo giko pa lobo pa rwot me acel i lok pa lanabi me Bibul, Babulon. I pot pa buk me adek, dwong obedo bot “ensign” ma i geng me mac; ento i pot pa buk me abic dwong tye bot giko pa Belshazzar ki kwer pa pire kene, kadi bed kamano i agiki Daniel dok bino i lok calo lanyut pa “ensign”.

I kare pa cik me Sande, “saa” pa wero cal me Nebukadneza ki tho pa Belshazar kitye kinyutu. “Saa” ma kinyutu calo yabo me hukumu i chapta angwen nyutu yabo me hukumu me yeny i Okitoba 22, 1844; ki bene nyutu yabo me hukumu me timo i kare pa cik me Sande. Ka obedo yabo pa kitap me hukumu i ot maleng i polo i Okitoba 22, 1844, onyo cakwe me hukumu pa Lubanga ma kicwalo bot joma kiweyo waraga i cakwe me hukumu me timo i kare pa cik me Sande, onyo pi hukumu mo keken ma tye ka bino kinyutu i Daniyel chapta angwen ki coyo me acel me lok “saa”, ki cak matir pa gin aryo me hukumu kinyutu ki coyo me aryo me lok “saa” i chapta angwen.

Nying me yore me leb pi lok “cawa” ma Daniel otyeko tic kwede, tye ni en “polysemy”. “Polysemy” en lok ma tye ki poyo mapol ma twero cano weng i nying acel. Kare abic ma Daniel otiyo ki lok “cawa”, weng gi waco pi bura; ento keken giper but mapol pa bura: nyo bura me dwogo pa Lubanga, ma kwaco ne “executive judgment”, onyo bura me yenyo pa Lubanga, ma iye En tye ka cimo ngat mane binen ogwok onyo pe. Ka obedo bura me yenyo ma ocake i October 22, 1844, onyo “executive judgment” ma cako i cik me Sande ma obino cok piny, bura aryo magi tye ki kit me cet piny piny. Bura me dwogo pa Lubanga, onyo “executive judgment”, cako i cik me Sande, ki medo malo malo, macok ka donyo i giko kare me tem pa dano ki bal abicar’yo me agiki.

Daniel chapta abic tiyo kwede nyig coc ‘cawa’ me nyutu cing pa Obanga ma kiketo i tic, calo ma ki yaro kwede tho pa Belshazzar, ki giko piny ma obedo rwot iye.

I cawa acel keken, mitut me cing me dano gi bino woko, gi coyo i anyim yit mo i lubo wang ot pa rwot; rwot oneno but me cing ma ocoyo.

Cobo ma ki timo tieko cako i cik me Sande, ma bene nyutu ki mi rwom me cal me dahabu pa Nebukadnezzar, ento “cawa” en tye mapol ikom golo woko jogi pa Lubanga i kare me pire tek ma kelo ki cik me Sande. Cobo ma ki timo tieko pa randi pa Tire, ki bene pa United States, cako i cik me Sande, ma en “cawa” ma obedo alama me cobo i Buk pa Daniel.

Awinyo dwong mukene ki i polo, ma waco ni, “Binu woko ki iye, jo na, pi pe obirwate ki richone, ka pe obigamo ki balone. Pien richone oromo i polo, ka Lubanga oparo jami marac ne. Miyi iye cen calo ame ominu; dok miyi iye aryo aryo kun kit tic ne: i kop ma opongone, pong iye aryo. Nininge opak kene ka otye kwo me ber ber, cente peko ki goro miyi iye; pien owaco i cwinyne ni, ‘Abedo rwot nyako, pe an lawi, ka pe abineno goro.’ Peka, balone bibino i nino acel: tho, ki kuor, ki lacamo; ka obi guro woko kede mac piny; pien tye tek Lubanga Rwot ma ocweno ne. Ka ruoth pa piny, gin ma ocoyo kwo me lewic ki iye ka otyeko bedo kwo me ber ber ki iye, gibiyayo iye, gigwoko kuor pi iye, ka gubineno luputu me mac ma oguro iye. Gubed i kure pi bworo me peko ne, gityo waco ni, ‘Yoo, yoo, bung madit Babilon, bung ma tye ki teko! Pien i saa acel con, cweno mamegi obino.’ Revelation 18:4-10.

Cik me Sande i Amerika ma Kacel, ma obedo poc me kwero ma kiketo i timo, ma bene tye ka medo pol-pol, cako i “cawa” ma ludito pa Lubanga ma pud tye i Babilon kikweyo gi woko ki alama. En obedo “cawa” ma kwero obino i wi “poto madit meno, Babilon”. Kwerone, ma kigoyo ne ki lok “cawa”, omo kare ma ludito mapat pa Lubanga kikweyo gi woko ki Babilon.

I kare meno binen bedo tier pa Yese, ma binen ocung calo tutwal pi jo; lwak binen yenyo iye, kuc pa iye binen bedo lamal. I kare meno binen obedo ni LADIT binen oketo cing pa iye doki, pi kare aryo, me dwogo jo pa iye ma kicweyo, ki Asiriya, ki Misiri, ki Pathros, ki Kus, ki Elam, ki Shinar, ki Hamath, kede ki piny matidi me yamo. Kadong binen cweyo tutwal pi lwak, binen cogo jo Israel ma kicwalo woko, kede binen cogo jo Yuda ma kigubu piny ki i tung angwen pa piny. Aisaia 11:10-12.

Rwot okwaco jo woko ki Babilon i tic pa Malaika ma acel i mwaka 1844, kadong kwena pa Malaika ma aryo obi dok cako i cenge me agiki, ka "Rwot bi keto lwete dok aryo me dwogo otir pa jo me en." Otir pa jo ma En "dok" kwaco gi woko, pe obedo cal; pien cal obedo "karo pa Yesse," ma ocungo macalo "cal" ma "jo ma pe Israeli giyeny." Pi cawa ma aryo, Lubanga bi kwaco jo me piny ki Babilon.

En bi timo mano ki ambere acoko “jo ma kijwayo woko pa Isirayel,” ma “jo ma kigoyo piny piny pa Yuda,” ki ma “bino ki tung’ angwen me piny,” ka gi coko dok gidoko acel i agiki me nino adek ki nus me bedo otho piny i yo me Revelation kabit apar acel, ma tye ka yabo i bur pa Ezekiel me lagi ma otho ki ma ojwero.

Cawa ma "goyo kum pa Lubanga" cako pi "Babilon", "kabedo madwong ma tek", obedo acel ki "cawa" pa "cwec madwong pa piny" ma i Revelation chapta 11. "Goyo kum pa Lubanga" cako i "cawa" eno, pien i Revelation chapta 11, tye 7,000 ma ogiko kwo i "cawa" pa cwec pa piny. 7,000 gityeko nyutu gi calo "dano me teko maber loyo weng" pa Nebukadnezzar, ma otho ka gidiyo Shadrak, Meshak ki Abednego i tur me mac ma gipedo tek "kare abiro" loyo kit malube. I French Revolution "7,000" gityeko nyutu gi calo jo rwot me France, onyo jogi me teko. Pe keken Belshazzar ogiko kwo i chapta 5, ento lacar pa iye bene ogero woko. "Cawa" pa "cik me Sande" en ocako kuyo ma gityeko nyutu ki dano pa Lubanga gidiyo gi i tur me mac, ento bene en oketo cing me cako pa "goyo kum pa Lubanga" i kom kabedo madwong Babilon.

En bende “saa” me tur me lobo ma lamal i Buk me Nyuto, Dyer apar acel, ka lup me jo ma otho con, ma lum ma oa ki kop ma pe tye ki piny omac gi i yo, gikwanyo malo i polo macalo cal me labara. Kany bende en aye “saa” acel keken ka “Ole” adek, ma en bende tarumbeta me abiro, giywayo. Tarumbeta me abiro en aye “Ole” adek, ki bedo pa tarumbeta me “Ole” ma agiki pe keken me kelo rwom bot jo ma gicayo woro i Sande, ento bende me keco cwiny pa jong piny. “Ole” adek, tarumbeta me abiro, ki keco cwiny pa jong piny, gin cal weng ma nyuto ikom tic me lanen pa Islam, ki gityeko kube gi weng i “saa” me tur me lobo ma lamal.

Ci gi winyo dwon madit aa ki i polo ma owaco botgi ni, “Bii malo kany.” Ci gi bolo malo i polo i oboke; lacengi onege gi. I cawa acel keken piny otot madit, ki but apar me kabedo obono, ki i goyo piny jo alufu abiriyo onegi; ci jo ma ocwec giluoro, gi miyo duong’ bot Lubanga pa polo. Keca ma aryo ocako woko; nen, keca ma adek biyo oyot. Ci malaika ma abiriyo ogoyo; ki i polo ononge dwogi madit ma gikwaco ni, “Pinyrwot me lobo man giodoko pinyrwot pa Rwot wa, ki pa Kristo ne; en obiro bedo rwot pi kare kare, nono kare.” Ci ludito aryo me apar ki angwen, ma gubedo i anyim Lubanga i komgi, gibono i wanggi piny, gi pako Lubanga, waco ni, “Wamiyi erokamano, Rwot, Lubanga ma Teko Weng, ma itye, ma onongo itye, ki ma obiro; pien ikawo botii teko mamegi madit, ka ibedo rwot. Ki ogwang’a gibedo gi koko, ki koko mamegi obino, ki kare pa jo ma ootho me yaro gi, ki me imi mwat pa tic bot lotic mamegi, lanabi, ki bot jo maleng’, ki bot jo ma luoro nying mamegi, tin ki madit; ki me ibalogi jo ma gubalo piny.” Apokirip 11:12-18.

Okang ma otho pa Ezekiel gicako wot malo "i polo i kube; ci lweny pa gi" neno "gi" i "cawa" ka nino pa Nebuchadnezzar ocako tuke, ci dako me cwer me Tyre ocako gamo, ci Israel ma oweko yie ocako yeyo. Israel ma oweko yie tye ka tyen calo janabi me bwola, rwot Nebuchadnezzar obedo diraagon, ci dako me cwer me Tyre obedo lebi. Yeyo kinyutu ki janabi pa Baal ki janabi pa ‘yar’ i lok pa Elijah. En bene kinyutu ki yeyo pa Salome, nyako pa Herodias. Baal en lubanga me bwola ma dichwo, ci Ashtaroth en janabi pa ‘yar’, ma obedo lubanga ma dako. Ka gibedo kacel, gityen calo rwom pa kanisa (dako) ki twero me lobo (dichwo). Kacel gityen calo janabi me bwola pa United States. Salome nyutu ni janabi me bwola en nyako pa Rome, ma cal pa en obedo rwom pa kanisa ki twero me lobo i United States.

En aye i cawa eni, Kaldayo moko obino bot, gi yiko jo Yahudi. Gi owaco bot rwot Nebukaduneeza ni, O rwot, bedi ki kwo matwal. In, o rwot, iketo cik ni, dano weng ma bino winyo dwon me kornet, flut, hap, sakbat, salteri, ki dulcimer, kacel ki yore me yec weng, bipobo i piny ka giyabo cal me dhahabu; en acel mo ma pe opobo i piny ka oyabo, myero kiket iye i tung ot me mac ma woto matek. Tye jo Yahudi moko ma iketo gi i wi tic me piny pa Babilon—Sadrak, Mesak, ki Abednego; gin eni, o rwot, pe gi paro in: pe gitijo jogi mamegi, kadong pe giyabo cal me dhahabu ma iketo. Daniel 3:8-12.

I “saa” meno, jo ma baro Shadrach, Meshach ki Abednego gineno ni gikwero cal pa cim, eka gi kwayo rwot me tim woko tem ma kiketo. I “saa” meno, cik me Nino, ma obedo yik ma orwenyo ki cim me piny (piny oyiik), cod pa cwinye ki twon pa cwinye pa Nebuchadnezzar onenore.

Dong Nebukaduneeza, i kwec madit ki cwiny tek, ociko ni kikelo Shadrak, Meshak ki Abednego. Dong gikelo jo magi i anyim rwot. Daniel 3:13.

Lalaro ma gitimo bot jo aryo ma miyo cawa pa Lubanga (Shadrach, Meshach ki Abednego) gitimo ka pe gigonyo piny; onyo, macalo kit ma Nino kacoc abicel nyutu ni, gi cung i wi ti gi.

Ci bang nino adek ki nus, Roho pa kwo ma oa i bot Lubanga odonyo iye gi, ci gicung i tiende gi; luoro madwong opolo i botgi ma oneno gi. Ci gi winyo dwon madwong ma aa ki polo ma owaco botgi ni, “Binu malo kany.” Ci gidhi malo i polo i oboke; ci joma okwero gi oneno gi. Revelation 11:11, 12.

Pe gikweyo goyo wi piny, gicung i tianggi macalo dul me lweny madwong pa Ezekiel. Gicung ka gicamo, ci dong gikobo kwena me keto alama, ma kwanyo i cweyo rwom pa kanisa ki gamente i United States, ki ciko bot cik me Sande ma obino cok-cok, ki nyutu ni kwer me dwogo pa Nyasaye obedo ka bino timo ne ki Islam me Woe mar adek. Kwena me “Midnight Cry” kikwero ne calo “siri” ma kinyuto bot Daniel i pot aryo, ci ka jo pa Nyasaye me kare me agiki gicako bedo ribe piny iye “ada” en, goro me piny ma obedo ka bino pe bitwoyo gi.

Tic i Battle Creek tye ki yore acel keken. Ladit me ot yat gibedo ocako kacel ki joma pe tye ki geno, gicayo gi i kacokegi, piny piny; ento en tye calo wot cako tic ka loro wanggi. Pe gitye ki ngene me neno ngo ma obiwoto piny i wa i cawa mo keken. Tye bedo me pe tye ki twero i cwiny, me lweny, ki me golo remo, ki bedo eni bi medo nyo i agiki me cawa. Ka con keken ka jogi pa Lubanga kicimo gi i wang wi-gi—pe obedo cim onyo cal ma twero nene, ento obedo kicweyo gi malite i atir, i wii ki i Roho, kama pe gikweyo—ka con keken ka jogi pa Lubanga kicimo gi kadong kigero maber pi kweyo, obino. Atir atir, dong ocako. Kweko pa Lubanga dong tye i piny, me ciko wa, pi wa ngeyo ngo ma tye kabino. Manuscript Releases, Dul 10, Pot 252.

Keto alama nyutu alama ma i acaki pe kineno ki dano, ento lacen dano weng neno ne. Ka jo pa Lubanga yero kwena me Midnight Cry, ma kinyutu pire kede “secret” ma kityeko yaro bot Daniel i chapter aryo, dong giyero “secret” pa cal pa lwor ma kelo i alama pa lwor, ma kelo kwero pa Lubanga, ma kitimo ki yore pa Islam. En tye katime i cawa ma “spirit of desperation, of war and bloodshed” tye kamedo. Cawa eno tye kombedi. En tye katime ka ladito pa Adventism pe twero neno pi “Laodicean blindness.” I kare me keto alama ma dong otyeko gutimo i Midnight Cry, alama ki keto i lacok pa “wise virgins,” ento pe kineno. Shadrach, Meshach ki Abednego nyutu jo ma gikano matek i adwogi, calo ma nyutu i lokgi kwede Nebuchadnezzar.

Nebukadneza owaco botgi ni, “En atir, oo Shadrach, Meshach ki Abednego, ni pe obedo timo tic bot jogi pa an, ka pe obedo woro cal me bul ma an aketo? Kombedi, ka winyo dwon pa cornet, flute, harp, sackbut, psaltery, ki dulcimer, ki kit jami weng me wer, un muk piny ki un woro cal ma an atimo; ber. Ento ka pe un woro, icawa acel keken gin bi golo wun i tung ot me mac ma oleng; ki Lubanga mene ma bino kwalo wun ki lweta?” Shadrach, Meshach ki Abednego ogamo waco bot Rwot ni, “Oo Nebukadneza, pe watye ka yero waco bot in i kom gin man. Ka obedo kamano, Lubanga wa ma watimo tic bot en, romo kwalo wa woko ki i tung ot me mac ma oleng, ki en bino kwalo wa woko ki lweti, oo Rwot. Ento ka pe, obed ngec bot in, oo Rwot, ni pe watimo tic bot jogi in, ka pe waworo cal me bul ma in aketo.” Daniel 3:14-18.

Kun dong jo adek ma tye ki dwong gubinyutu lamat pa Rubanga ma twero kineno. Keken jo ma i acaki tye ki lamat iye ma pe twero kineno, gubedo ki tic me nyuto lamat pa Rubanga i cawa ma myero kineno.

Ento Nebukadneza opong ki kwero madwong, ki kit wangne okwanyo i kom Shadrak, Meshak, ki Abednego. Omiyo owaco, ociko mit ni kimeyo ot me mac obed malit abiro loyo kit ma onongo kiketo. Bende ociko ni joge ma tek loyo i dul lweny ne kibi Shadrak, Meshak, ki Abednego, ki giyawo gi iye ot me mac ma goringo. Eyo, gin gigi ogiko gi i kotgi, i suruwalgi, i kap me wigi, kede lubarogi mapat-apat, ka giyawo gi iye tung ot me mac ma goringo. Pien cik me rwot onongo odiyo loyo, ki ot me mac onongo malit tutwal, taya me mac okwo jogi ma gicwalo malo Shadrak, Meshak, ki Abednego. En aye gin dano adek, Shadrak, Meshak, ki Abednego, gi oulo piny ka gi ogiko iye tung ot me mac ma goringo. En aye Nebukadneza rwot oyaro, ochung con, owaco, owachone lami tamne ni, “Pe wan oyawo dano adek ma ogiko iye tung me mac?” Gin oyero gi owaco bot rwot ni, “En atir, A Rwot.” En owaco ni, “Dong nen! An aneno dano angwen ma pe gi ogiko, giyoli iye tung me mac, ki pe ginongo gi peko; ki kit pa angwen nen calo Wod pa Lubanga.” Daniel 3:19-25.

Jo me cwalo wac aryo, ma ginyutu ki Shadrach, Meshach ki Abednego, ci giketo gi malo calo bendera, ci muhuri bineno i wang.

Tic pa Tip Maleng en me miyo piny ngec maber ikom richo, ikom bedo atir, ki ikom kwii me yero. Piny romo keken kwongo wac, ka oneno ni gin ma yie i ada ki loko gi maleng ki ada, kengi timo ki kit me bedo ma malo ki maleng, kicoyo pire tek rek me piro ikom gin ma lubo cik pa Lubanga ki gin ma gityo ne i cinggi gi. Loko maleng ma Tip timo nyutu piri ikom gin ma tye ki tam pa Lubanga, ki gin ma gwoko ceng me yweyo ma pe atir. Ka tem obino, biginyutu pire tek ngo ma raka pa le en: en lubo Sande. Gin ma, paka giwinjo ada, gityeko mede yaro ceng eni ni maleng, gitye ki raka pa dano me richo, ma opimo me loko cawa ki cik. Bible Training School, 1 Desemba, 1903.

I cawa me cik me Sande, United States obi dwogo bot United Nations me tyeko tic porofetik pa en. Obi yubu piny kwede cwec ma otimo, ma ki nyutu kwede moyo pa Salome. Ka en tye ka moyo me yubu pa en, dako malaya pa Tyre obi yabo wer pa en, kede banda pa Nebukadneza obi goyo wer. United States obi wot i anyim me ciko piny me yaro wer, kede me kub piny i anyim cal.

Aneno le moro mapat ma oaa ki i piny; ci obedo ki tung aryo macalo otit me lam, ci owaco macalo ryek madit. Ci otimo weng teko me le ma acel i anyimne, ci omiyo piny ki jogi ma bedo iye obed pako le ma acel, ma bala me tho ne ocoyo. Ci otimo alama madit, nyo omiyo mac obino ki i polo woko i piny i wang jo, ci obwoyo jogi ma bedo i piny ki alama magi ma otwero timo i wang le; kowaco bot jogi ma bedo i piny ni gitim cal pa le, ma obalo ki palawar, ento odong kwo. Ci obedo ki teko me miyo kwo i cal pa le, pi cal pa le obed twero waco, ci omiyo gin weng ma pe gibed pako cal pa le gibenego. Ci omiyo gin weng, tin ki madit, lony ki lacak, libere ki tigi, me gamo alama i cing macek, onyo i wi wi-gin; ci me pe ngat moro romo gamo onyo cero, ka ce pe tye ki alama, onyo nying pa le, onyo namba pa nyingne. Kany tye ngec me wii. Ngat ma tye ki ngec obed oyaro namba pa le: pien en namba pa ngat; ci namba ne obedo mia abicel, apar abicel ki abicel. Revelation 13:11-18.

Misri i kare me agiki tye cal pa lobo (i kare en kiloyo ki United Nations), ento tye “Woe” (cal me Islam) ma kityeko waco i kom jo (United States) ma gidwogo bot Misri me kony. Ka jo madwong adek kigobo gi i tong me mac kede gibedo cal me lobo, tong me mac pe obedo adier tong me mac pa Nebukadneza.

Yek bot gin ma cito piny i Misri pi kony; ki moko iye i faras, ki geno i gari me lweny, pien gi tye mapol; kede i jo ma turo i faras, pien gi tye ma tek tutwal; ento pe gi nen bot En ma Maleng pa Isirayel, kede pe gi yenyo Rwot! En bene lalaro, obikelo marac, pe bi dwoko waci; ento obi cwec ikom ot pa jo marac, kede ikom kony pa jo ma timo buc. Jo Misri gin dano, pe gin Lubanga; ki farasgi ringi, pe obedo Jwii. Ka Rwot obiyaro lwete, en ma konyo bi poto piny, en ma kikonyo ne bito piny; gi weng bipoto kacel. Pien kamano ni Rwot owaco bot an ni: Macalo leona ki leona ma nyigic ma tye ka yar i jami megi, ka gicayo jo me gwoko lonyo mapol ikom en, pe obedo ki bogo i dwongegi, kede pe obipinyru pi gongegi; ka mano Rwot me Lwak bi piny i lweny pi Got Sayon, kede pi got me iye. Macalo lapur ma tye ka wuwo, ka mano Rwot me Lwak bikwoko Yerusalem; obigwoko kede obiwaro ne; kede ka oko obigwoko ne. Dwogi bot en ma nyithindo pa Isirayel ginyigoro bot en maber tutwal. Pien i nino ango, dano ka dano obiweko kic pa beth, kede kic pa dhahabu, ma lwetyu osudo pi buchu. Emeŋ jo Asuri bi poto piny ki tong, pe pa dano ma tek; kede tong, pe pa dano ma luco, bime lic en; ento obi bor ki tong, ki luyic pa iye gibicawote. Obi donyo i ot ma twero pa iye pi bugu; kede ladit pa iye gubedo ki bugu i lacem, waco Rwot, ma mac pa en tye i Sayon, kede od me mac pa en i Yerusalem. Yesaya 31:1-9.

Jerusalem en ot me mac mabor ma lobo bi neno bot en, ci gi bineno dano angwen ma gibedo woto i iye.

Ci Nebukadneza okwako cok i wang ot me mac ma cwer, owaco ni, “Shadrak, Meshak ki Abednego, latic pa Lubanga ma Malo Loyo Weng, wuo woko, bi i kany.” Ci Shadrak, Meshak ki Abednego wuo woko i tung mac. Ki lakit pa rwot, ki lalobo, ki lweny madit, ki lamal pa rwot, ka gi ocoko kacel, gin oneno jo magi, ma mac pe onongo tye ki twero i ringgi, ki polo me wicgi pe ocwer, ki lawgi pe oyubu, ki ywe me mac pe obino i gi. Ci Nebukadneza owaco ni, “Pak obed bot Lubanga pa Shadrak, Meshak ki Abednego, ma ocwalo malaika ne, ogwoko laticne ma gigeno iye, ki gi yubu lok pa rwot, ki gimiyo ringgi, ni pe giti bot onyo gipako jok mo keken, poki Lubanga gi keken.” Daniel 3:26-28.

Nebukadneza dong oketo cik mukene. Cik eno obedo alama me nyutu cik ma agiki i nino me agiki. En oketo cik me lao; kadi tem ma en otimo me pako Lubanga me polo obedo macokcoki, ento adada, cik eno obedo alama me lanen pa cik me lao i agiki me piny. Nebukadneza, ma obedo cal pa ladit i agiki me piny, obedo alama pa ladito apar pa nyoka madit ma timo poya ki ryeja pa Loma. Cik matye malubo i kit me lanen obedo cik me lao, kadi bene Nebukadneza tye ka keto cik pi kare ne, ento adada, en tye ka nyutu cik me agiki pa kuc me adek ma orwate i nino me agiki. Cik eno obedo cik me lao ma bi woto i tic abicel kare me temo ogiko, ento pe bi tim te i kom jo pa Lubanga.

Kum eni, an aketo cik ni: jo weng, piny weng, ki leb weng, mo keken ma owaco lok marac i kom Lubanga pa Shadrak, Meshak ki Abednego, obi yubu i kati-kati, ki ganggi obidok gungu me dom; pien pe tye Lubanga mukene ma twero golo ngat woko i peko macalo kam eni. Eka Rwot oyiko Shadrak, Meshak ki Abednego i rwom madwong i lobo Babulon. Daniel 3:29, 30.

Kombedi, wa oketo rwate pa pot buk me acel, me aryo, ki me adek me Daniel i rekod, pi wa cako paro pot buk me angwen ki me abic, ma gitye i tere pa cik me poropheti me "dwogo ki medo". Pot buk me angwen me Daniel nyuto higni 1798 kede cako pa "beast pa piny", kede pot buk me abic me Daniel bene nyuto "cik me Sande" ki agiki pa "beast pa piny" ka owaco calo "dragoni". Myero pot buk aryo magi kiketo but ki pot buk me acel, me aryo, ki me adek i kit me "rek i tung rek", pi medo i tung kobo pa kwena me malaika adek. Pien man, me acaki wa bin ter maber cik me "rek i tung rek".

Wa bi medo i coc ma anyim.

Onongo kimiyo Belshazzar twero mapol me ngeyo ki timo dwon Lubanga. Onongo otyeko neno jajja ne Nebukadneza kikwanyo woko ki bot dano. Onongo otyeko neno ngec ki paro ma rwot ma opako iye kwede kiweyo woko ki bot en ma omiyo ne. Onongo otyeko neno rwot kikwanyo woko ki bot pinyruothne, kityeko timo ne lwak ki le me cawa. Ento laramo me Belshazzar i yeyo ki pak iye kene otyeko kweco woko pwony ma onongo myero pe oweko matwal; ki otyeko timo kwer ma rom-romo ki gin ma okelo kite madwong’ ma lamal bot Nebukadneza. Otyeko gweyo woko twero ma ki kica omiyo ne, kun pe orwako twero ma onongo tye i lwete me nongo ngeyo ada. “Ngo ma myero atim wek ogwok an?” en lapeny ma rwot madwong’ ento pe ngeyo otyeko weko woko keken. Bible Echo, April 25, 1898.