I kare macokcoki, Russia bi giko lweny i Ukraine ki loyo; kede loyo man bi nyutu ni obedo cako me agiki pi Putin ki Russia. Macalo kit ma Gorbachev oyubo odoko (perestroika) piny ma tye i cing ne, ci orwate i United Nations, Russia me politik bi bedo piny i twero pa United Nations, ento Russia me dini bi bedo piny i twero pa papacy. Gi bi yero Trump i 2024, ci obi loyo Democrats me globalists ki globalists me Republican ma gi yabo ni gin globalists, ci obi keto kube ki globalists pa United Nations, pi weko maber jami ma bi aa ki agiki pa Putin ki Russia. Ci dong, dako me yeyo pa Tyre obi kwayo pi Russia.
I lweny me Panium, historia me lweny mukwongo i lweny adek ma tye i ayat piero abicel ki angwen dok tye ka rwatte. I lweny mukwongo, ma ki nyuto ki cub mar Soviet Union i mwaka 1989, mukwongo i jodito aboro me agiki tiyo calo lweny me yore pa papi. Jodito mukwongo man obedo Republican, ka nyuto ni ngat ma agiki bene obibedo jodito me Republican. Jodito mukwongo no ngene pi lokke me agiki ikom ot me pwod me “iron curtain,” pien ka cal me profet oboto kane Berlin Wall oboto i November 9, 1989. Jodito me Republican ma agiki obingene pi lokke me agiki ikom ot i dogola me piny me ceng me United States, ci cal me profet ma obiketo cing me cing pa Trump me adeil ot no obibedo cike me Ceng Pa Mungu, ka “ot me pwod me kibedo keken ikin kanisa ki gavumenti” ma obedo cal kicwalo woko.
Pulezidenti ma okwongo meno onongo obedo ngat lamego i mediya, ma gineno pi twero me waco lok ma rwate ki pi tiyo kic. Pulezidenti ma agiki en onongo obedo ngat lamego i mediya, ma gineno pi twero me waco lok ma rwate ki pi tiyo kic. I mwaka 1989, Impaya ma gineno calo Soviet Union opoto woko, kede lweny ma agiki i lweny adek me coc namba abicel nyutu apoto woko pa Impaya ma gineno calo Russia.
Lweny me Panium obedo lweny adek, kede ma agiki, i verse 40; ki mere pa ne kiti oyube ki lweny me acel. Ka lweny me acel otyeko, piny weng ogamo ni twero madit mo keken i piny en United States. Bedo loyo piny weng man bi dok otime i giko pa lweny ma agiki; pien kany keken, kadi ki rwom ma kicweyo ikom Antiochus III ki Philip me Macedon (the United States and the United Nations), United States (the false prophet) bikete ne rwot ma i wi rwote apar (the dragon-the United Nations).
Yore adek me lweny i tyen apar angwen tye rwate lacim me "Ada," pien yor mukwongo keto calo yor ma agiki, ki yor ma i atir keto calo ribelyon. Dul me lweny ma tye lwenyo pi dano mukene ma mukwongo ki ma agiki (United States) omino; ento dul me lweny ma aryo ma tye lwenyo pi dano mukene pe omino, ki dul me lweny ma aryo obedo Nazism, cal me piny me ribelyon.
Kaŋa adek me kacung-ot pa Donald Trump adekito cing me “Adaŋa,” pien en omero kwede i kacung-ot me acel kacel ki me agiki, ento i kacung-ot me dye en olwongo ka i tic pa lee me kwo ma pe tye ki Lubanga, ma en teko pa smok, doki odok cen cal me kwena ma coc ki waraga me apar wiye adek me alfabet me Iburu, ma ka kigweyo kacel ki waraga me acel kacel ki me agiki, gilwongo lok me Iburu ni “Adaŋa.”
Akar apar me abiro i Daniel 11 nyutu cawa me agiki i mwaka 1989, dok akar apar me abicel nyutu cik me Cawa me Yweyo ma tye ka bino cok. Akar apar me abiro nyaka me abicel gi abipicel mito kite me anyim ma piny peke me akar me artam, ma en butuku me Daniel ma onywako dok opong woko nyaka i nino me agiki. Ka akar me abiro nyaka me abipicel gi abicel ki akina, ka giketo gi (riny i cing riny) i itic me anyim ma piny peke me akar me artam, butuku me Daniel ma watye kwede i nino me agiki oyabore. Butu man oyabore ka piny pe opongi ka i anyim me tyeko me kare me kica pi jo ma gwoko Sabato i kare me cik me Cawa me Yweyo ma tye ka bino cok. Pi meno, en nyutu lak opal acel me agiki, onyo opal me abiro.
Ka otyeko yabo lacim me abiro, pe tye dwon mo i polo pi kare macalo abicel me cawa. Kede an aneno malaika abiro ma gicungi i wang Lubanga; kede omiyo gi tarumpeta abiro. Kede malaika mukene bino ocung i kidi me misango, obedo ki bakuli me ubani me dhabu; kede omiyo ne ubani mapol, pi oket kwede lamo pa jo maleng weng i kidi me misango me dhabu ma tye i wang kom. Kede moshi pa ubani, ma owuo kwede lamo pa jo maleng, omalo malo i wang Lubanga ki i cing pa malaika. Kede malaika ocwako bakuli me ubani, opong kede mac pa kidi me misango, okobo i piny: kede obedo ki dwon, ki radi, ki liru, ki cobo piny. Kede malaika abiro ma tye ki tarumpeta abiro, giyubo piregi me oyoyo tarumpeta. Revelation 8:1-6.
Anjo abiro ki turumbeta abiro tye kicako kwano tyen lok me ngol maber ma cako i cik pa Cawa pa Laceng i United States, kede gi tye ka nyutu tyen lok me ngol maber ma cako ka Mikael otingo iwiye dok kare me temo dano otum tyeko. I kare me acel, ki i cik pa Cawa pa Laceng wangwen nyo ka Mikael otingo iwiye, ngol pa Lubanga otinye ka oyal ki kica, ento ka dong otum gitye, twa abiro me agiki tye ngol pa Lubanga ma pe oyal ki kica. Yab me lacen me abiro tye kare ma ngol maber tye ka giyubo ter, calo ma anjo abiro onyutu.
Pot buk Daniel me 2 ki me 9 ginyutu “lamo pa jo maleng” calo lamo me nongo ngec ikom gin matime ma rwate ki “dream” pa Nebukadneza ma kicano ikom cal pa jami, kacel ki dwogo i cwiny ki nyuto richo ma rwate ki “seven times” i Pot buk Leviticus me 26. Lamo ma kikwedo gi incense i “golden censer” ma obino malo anyim Lubanga, gin lamo pa jo ma kicoyo gi nying me bedo i anywak 144,000, ma i kare meno gicako nongo gir pa Lubanga matye ngima, ka mac ma ki “altar” kicwalo i piny.
I buk Ejekiel kabedo abicel wiye adek, jolemo gin ma tye calo bene, dong gitye ka yweko anywola ki kok me cwercwiny pi jo marac ma otimme i lobo ki i kanisa; ka gitye ka nyuto lwor cwinygi matek pi gric, malaika me pwony ma keto alama keto cing me alama i wi cingegi. Calo i kabedo abicel wiye aryo me Niyabo, ngoloc ma ginyuto ki malaika jo tye ka balo, tye kun nyuma ka kuro cik ma pwony dong otum tyen lok ni tyeko.
Ki atir ma pe tye bal, Lubanga ma pe tye giko dong tye ka gwoko rekod ki piny weng. Ka kica pa En dong tye ka cwalo lwak me lok cwinya, rekod man obedo oyab; ento ka gonyo ocopo i pim ma Lubanga oketo, tice me cwiny marac pa En cako. Rekod ocung. Pito kare pa Lubanga otum. Pe dong tye kwayo kica pi gi.
Lanen, ka oneno i cawa ma obino, neno cawa man i wang neno pa. Pinye me cawa man gi okwako kica ma pe otime con. Lagam ma maloyo weng me pol oketo ne gi; ento cwiny mamalo ma medore, lamal, yabo cal, nindo Lubanga, ki pe opwoyo marac matek, kicoyo i komgi. Gitye peya ka loro lok pa gi ki Lubanga.
Ento gin ma miyo an acobo en ni, joma otyeko bedo ki ler madwong loyo weng ki twero madwong loyo, dong gi oyako ki tim marac ma oloyo piny. Pire kwo me jo ma pe tye atir i tunggi, jo mapol—bene i tung jo ma waco ni gitye ki adiera—cwinygi ocello, kede gi tye kitele i piny ki yuto matek me tim marac. Kwer pa piny weng ma gicweyo iye i lworo Lubanga matir ki bedo maleng miyo jo ma pe rwate piny ki Lubanga golo lworo i cik pa En. Ka gtyeko woto ikom ler kede gituro adiera ki cwinygi, cik man maleng obinyutu ber loyo botgi ikare ma gicwero ki giyweyo iye kamano. Kun yweyo ki kwero i cik pa Lubanga dok kineno cingi matek, rek me yubu i tung jogwoko cikke ki piny dok maler loyo. Mer pi cik pa Lubanga medo i tung dul acel, kun kwero iye medo i tung dul mukene.
Kec madwong tye ka cabo tutwal. Namba ma tye ka med tutwal nyutu ni kare me limo pa Lubanga kadok obino. Kadi bene pe ohero yubu, ento obiyubu tutwal. Gin ma woto iye ler bigeno alama me peko ma tye ka cabo; ento pe myero gibed i kuc ma otum, ma pe gicako cwiny, ka gitye ki kigeno pa bal ma obiro, ka gilego cwinya gi yie ni Lubanga obigwoko jogi i cawa me limo. Pe obedo kamano. Myero ginen ni myero gitic matek me waro jo mukene, ka gicano wanggi bot Lubanga pi kony ki yie ma tek. “Lamo ma pye pire tek pa ngat ma atir tye ki twero mapol.”
Teko pa yie pa lamal pe olal weng. Ka cawa ma peko ki cwiny piny pa Kanisa obedo madit loyo, lwak manok ma tye ka tung i can bibedo goyo cobo ki goyo dwon pi kwer ma kitimo i piny. Ento maloyo tutwal, lamo megi bibi yaro malo pi kom Kanisa, pien jo pa Kanisa tye ka timo calo piny timo.
Lamo ma tek pa jo ma ribe i geno manok magi pe bi bedo peke. Ka Rwot obiro me dwoko loka, obiro bende bedo lagwoko pa jo weng ma ogwoko geno i malengne, kendo gi ogwoko gi keken pe gi pyem ki piny. En i kare man ni Lubanga oketo kite ni obidwoko loka pi jo oyierne kene, ma giywak bot en i odiechieng ki i oturo, kata bene tye ki paco madit kwede gi.
Cik en ni: 'Wot i tung pa poto, i tung pa Jerusalem, ci i keto cal i cing wii pa dano ma gi tongo cwiny ki gi loro pi tim piw weng ma kitye kitimo i tung mamego.' Dano magi ma gi tongo cwiny ki loro gi tye kinyuto lok me kwo; gi nywaro, gi tero, ki gi kwayo matek. Jo acel acel ma gicayo Lubanga gidwogo i cwiny, gi piny cwinygi i anyim Ne. Ento kica pa Rwot orweny woko ki Israel; kadi ni jo mapol mede ka gi timo kit pa dini, tekone ki bedo ne pe tye. Testimonies, volume 5, 208-210.
Nyig coc 10 dok 15 gikwanyo gonyo woko ki gin me con ma okano me nyig coc 40; kendo, ka gitimo kamano, gi nyutu kacel ni keto gonyo pa 144,000 kombedi tye ka time bot jo ma gityeko lum cik me kwayo ma kiyubo ki Daniel kede lare adek i rwom 2, kede ki kwayo ma kiyubo ki Daniel i rwom 9. Gamo ma i kwayo aryo twero nyutu calo eni: kwayo acel obedo pi ngec me gin ma i woko me poro (Daniel 2), kede kwayo mukene obedo pi nongo bedo ma iye me poro (Daniel 9). Gamo mukene tye kamano ni, i tung dano weng jo maleng’ tye ka yenyo ngec me lok me tem pa cal pa leca (Daniel 2), ento pire keken myero gi tyeke tic pa dwoko cwiny ma opong weng (Daniel 9). Kwayo gi myero obed i kit Ezekiel rwom 9, pien myero gibed ki goro i cwinya bot richo ma tye i lobo kede i kanisa.
I cawa ma kwac pa En bi woto piny i kica, jo ma piny, ma gicwalo cwinya bot Kristo, gibed ginyutu ki jo piny mukene pi cwinya gi ma tye i peko madwong, ma ginyutu i loro ki riyo, i keco ki i ciko. Kun jo mukene gitemo gobo peko ma dong tye ki cal, ki gitemo yiko marac madwong ma ocami piny weng calo pe obedo peko, ento jo ma tye ki cwiny ma tek pi ducu pa Lubanga ki hera pi cwinya dano pe gibedo mung pi nongo kuc i wang ngat mo. Cwinya gi ma atir gipoto kare ki kare ki tic ma pe maleng ki lok ma pe maleng pa jo pe atir. Pe gitye ki twero me gengo lopi ma ocwer me keca, ci pien cwinya gi opong ki peko ki lworo. Gin loro i nono bot Lubanga pien gineno yore me yeko Lubanga gicako piny itung gang pa jo ma gityeko nongo lela madwong. Gicako loro ci gicwilo cwinya gi, pien kom, mito moni madwong, cwiny ma mito keken, ki bwoc i kite mapol weng, tye i kanisa. Roho pa Lubanga, ma cwanyo i keco, gityeko gwogo i ti, kun lutic pa Setani gicako cano. Lubanga gityeko golo ducu pa En; ada gityeko kwanyo teko.
Dul pa jo ma pe gityero cwiny pi dwogo piny i kit pa lamo megi keni keni, kede pe gicwer pi bal pa jo mukene, gibipoko labongo alama pa Lubanga. Rwot omiyo anjelu megi cik, lacoo ma tye ki gin me neko i cinggi: ‘Wuturu i cenne i kom poto, kede ugoyi; pe myero wangwu kube, onyo ubed ki kica; unek pire kene ladit ki jonge, nyako ma pe oruc, kede lutino matidi, kede dako; ento pe oburom i laco mo ma i iye tye alama; kede caki i ot maler pa An.’ Ci gicako ki ludito ma tye i anyim ot.
“Kany wa neno ni wa neno ka kanisa—Abala pa Lubanga—obedo me acel ma omiyo cwer me can pa mirimiri pa Lubanga. Dano ma lacen, jo ma Lubanga ne omiogi lyec madit, dok ma ne gityeko tye calo jo gwoko me ber marac pa cwiny pa lwak, gubedo jo ma gubalo amanat ma ne kimiyogi. Gukwako kweri ni pe myero wayubujogi cing me anyim me cing pa Lubanga ki nyut me twerre ma piny ka i nino mukato. Kare olokke. Lok man miyo pegi me ye bedo tek, dok gikwano ni: Lubanga pe bino timo maber, bene pe bino timo marac. En lacel miya atika matek tutwal me bino i gang lokege ki kwer pa ngolo. I kit man, ‘Kuc ki ber bedo’ en koko ma aa i jo ma pe gibino dok tingo dwogi calo turumbeta me nyuto jo pa Lubanga balgi, ki odi pa Yakobo tipobalgi. Gwok ma pe giworo ma pe giromo dwogo ni jo magi aye gibino yamo ngol ma atir pa Lubanga ma kikelo can. Dano, nyako, ki lutino matidi, dong gibalo weng karacel.” Testimonies, volume 5, 210, 211.
Rek acel ki aryo me Daniel chapta apar acel, cako i cawa me agiki i mwaka 1989, calo keken rek apar. Rek aryo kelo lok me gin ma otime obino i dii acel me cing pa Donald Trump, ki dong weko lok me gin ma otime ma ocok, aa ki i President ma obedo me namba abicel i bot rurwate, nyo obino i dugu me abiro (United Nations), ma kiyero kwede Alexander the Great. I kin Xerxes, ruoth ma rwate i rek aryo, ki Alexander the Great, ne tye ruodhi me Peresia aboro. Lok me gin ma otime ma ocok i bot rek aryo nyo i rek adek, nyutu ruodhi aboro. Kany, ki i agiki me dii acel me cing pa Trump nyo obino i dugu me abiro me porofesi me i Bibul, tutwal tye ruodhi apar, ma tye i weng lok me gin ma otime ma ocok i bot rek aryo nyo i rek adek me Daniel chapta apar acel.
Namba apari obedo cal me tem, dok tem ma time i kom loko me gin ma tye i yo man aye cweyo cal me lela. Prejident ma omedo lonyne bedo me abicel ki onego cako puk globalists ki i kampeni ne me acel i mwaka 2015, dok ka timo hivyo, omako cako me lweny ma tye kin witness aryo me Iyonjo 11 ki lela-smok me atheism, ma pe ogik woko nio ka ciko me Sunday me ayat 16 ki 41. I wang lweny meno Donald Trump obedo prejident me acel ma omiyo dragon ocako puk, dok en bene aye me agiki. Trump aye prejident me agiki me lela me piny, dok Trump bibedo laloc me acel me ker me abiro. Ka timo hivyo, Trump oromo me acel ki me agiki me rwot apari, dok apari oromo cal me tem.
1776, 1789 ki 1798 nyutu rek adek ma giketo cing ni Presiden ma namba 8 obedo me abicel aryo. 1776 nyutu keto i wang dano pa Deklaresion me Indepedens, ki rek pa Kongres me Kontinental me Acel ki me Aryo. 1789 nyutu kare pa rek ma Atikol me Konfederesyon kicweyo. Kare en ocako i 1781, ki otum ki keto i wang dano pa Konstitusyion i 1789. 1798 nyutu keto i wang dano pa Cik me Alien ki Sedision, ki cako pa le me piny macalo lobo ma namba abicel acel i poropes me Baibul.
Kare me poropheti pa Continental Congress tye aryo: me kongres makwongo ki me kongres agiki. First Continental Congress onongo tye ki Purezidenti aryo, kede Peyton Randolph onongo obedo Purezidenti makwongo. Second Continental Congress onongo tye ki Purezidenti 6. Peyton Randolph onongo obedo Purezidenti makwongo i First Continental Congress, kacel ki i Second Continental Congress. I mukato pa First ki Second Continental Congress onongo tye Purezidenti 8. Peyton Randolph onongo obedo Purezidenti makwongo i First kacel ki i Second Continental Congress; en kare me poropheti ma iye onongo tye Purezidenti 8, ento Purezidenti makwongo i kare aryo en dano acel keken. Ka bene ne tye kare me tic pa Purezidenti 8, ento dano ma obedo Purezidenti ne 7 keken. Purezidenti makwongo obedo i kare aryo Purezidenti makwongo ikom jo 7 ma obedo Purezidenti, ki mano Randolph tye calo me namba 8 ma obedo i jo 7, ki ikom witness aryo en nyutu cal pa Purezidenti makwongo ma atir, ma en George Washington.
Washington kinyutu ki Randolph, omiyo Randolph, calo cal me nyutu pa Washington, nyutu gin aryo: kite me lam pa Randolph, Purezidenti makwongo, kacel ki ni Randolph obedo ma aboro, ma oaa ki abiro. Kadong George Washington, calo Purezidenti makwongo ki Ladit me Lwak makwongo, bene i kit me lam en ma aboro, ci oaa ki abiro, ci Trump, calo Purezidenti ma agiki, bene obi bedo ma aboro, ma oaa ki abiro.
Pirisiden ma aryo pa Second Continental Congress en John Hancock. Second Continental Congress ogiko i mwaka 1781. Kare ma i mwaka 1781 dok i 1789 obedo mukato pa Articles of Confederation. Kare man kiketo cal ki mwaka 1789, kun kityeko cwalo Constitution. I kare meno bene tye pirisiden aboro. Articles of Confederation obedo Constitution ma acel, ento rweny pa Articles of Confederation omiyo gikeloko ne, ki ratification ma koloni apar adek otime pi Constitution i mwaka 1789.
I cawa no, puresidenti aboro onongo otye ki puresidenti abiro ma pe onongo gi puresidenti i lok mukato pa cawa ma kityeko nyutu ki Kongires me Kontinental aryo ma mukato, kede acel ma onongo obedo puresidenti i cawa porofetik me acel. John Hancock otimo tic i Kongires me Kontinental me aryo, kede bene i cawa ma kityeko nyutu ki Atikol me Konfedereson. I rwom porofetik, otye kende dano abiro ma obedo puresidenti i kare me Kongires me Kontinental aryo; ci, i rwom porofetik, John Hancock obedo acel ki aboro i cawa pa Atikol me Konfedereson, ento obedo bene acel ki abiro ma aa ki cawa ma mukato. En ci en puresidenti ma aboro, ma obedo pa abiro.
Kare me janabi me aryo, ma kirwate ki mwaka 1781 dok 1789, calo kare me janabi me acel, nongo tye ki Purezidenti (Hancock) ma obedo aboro, dok obedo pi abiriyo, calo kit ma Randolph obedo i kare me janabi me acel ma kirwate ki 1776.
I kareni aryo me pirezidenti 8, misteri me 8 ma obedo i tung 7 ki nyute. Kareni aryo magi gimiyo cing ni pirezidenti ma acel ma ada (Washington) bene onongo tye ki misteri me porofetik ma oconge kwede rwom me simbol pa iye, ki kit-cal pa iye ma Randolph otyeko nyute. Lami cing adek magi gimiyo cing bot Trump. Trump, ma ki nyuto i ves 1 ki 2 i chapta 11, kicano calo keken kuni kare ma acel me kit pirezidenti pa iye, ma otum ka elekison ma 2 kicawo ne ki Beast ma aa ki cungu ma pe tye piny.
Kit ma otime con ma omoko lok me coc meno, tye ki histori ma kiguro i tung ki kare pa rwot ma tye ki rwat maloyo (Xerxes) ki kacako me Aleksanda Madit, ma nyuto cik pa Sande, ka rwodi apar pi cawa macek gibedo piny me rwot ma abicel. I tung ki rwot ma tye ki rwat maloyo ki rwodi apar ma giconye me miyo piny me rwot ma abicel piregi bot Papasi, onongo tye rwodi aboro. Rwodi aboro meno, ma gicweyo histori ma kiguro me lok me coc aryo dok adèk, gineno lawi aryo me purezidenti aboro i kit ma otime con i 1776, 1789 ki 1798.
Gin ma tyenyo rwom me mwaka abiro ki aryo, ma nyutu ni en aye tyenyo me keto cing me cing i wi mia acel ki pyer adek ki pyer angwen me jo, ka Lareme rwatte ki dano. Bene obedo gin me cing cing me “Ada,” pien cako twero nyutu bedo me nywal pa lwak, dok tum nyutu kwanyo bedo me nywal pa lwak, ka mwaka apar adek pien kiromo 1776, koloni apar adek giye Katiba. Bene nyutu kare aryo pa rwom me lukwong apar wiye abicel (president), ma obedo gi gin ma pe ngene ni me lukwong me abicel obedo ka i kin me abiro.
Trump, calo Purezidenti ma abicel i 2016, kacel ki calo ladit ma ogiko pa lobo me rwot ma abicel, bende nyutu ni en mokwongo ki mokato i rwodi apar ma gidonyo i rek. Namba apar nyutu yore me tem pa lok me con eno, ki tem ma oyweto anyim ki ogiko i Cik me Sande, en cweyo cal pa lagoro. Cal me neno i oturo pa Nebukadneza me lagoro nyutu lobo me rwot abic adek, ki timo man nyutu ni tem me cal pa lagoro gicwalo calo namba “abic adek”.
Iye ka matye i yubo me tatwero i nyinge jo Maccabees, ma kelo nyinge tung me Protestantism ma odwong i tic ki tung me Republicanism ma odwong i tic ma Antiochus III kelo wang iye, nyinge gi tung gu rwatte kacel bedo tung acel, ma en cal me papacy. Iye ka acel man, cal me Katonda odok keto woko i kit ma opong dok ma pe olok keken i jo ma kikelo cal kadi pe ni gin jo mia acel ki angwen piero angwen.
Mukato ma okan pa vesi 40 gineno iye i mukato ma okan pa vesi 2 dok i 3, kacel ki mukato pa vesi 10 dok i 15. Ka Trump obedo Pulezidenti ma namba 8, ma tye i tung 7, i kare me kwanyo yie ne i Janwari 20, 2025, rwodi 8 ma i iwidho Xerxes ki Alexander the Great gicoyo kare me bino pa cweyo cal pa Beast, ki Trump nyuto me acaki ki me agiki pa rwodi 10 ma tye ka ikin.
Wa bino mede ki pwonye man i coc ma anyim.
Aneno i cing tung acaki pa en ma obedo i kom, buk ma gicoyo iye ki i pot iye, ma gicigo kwede muhuri abicaryo. Aneno bene malaika ma tek onongo owaco ki dwon madwong’ waco ni, “Ng’a ma rwate me yabo buk, ki me kweyo muhuri ne?” Pe tye ngat mo i polo, onyo i piny, onyo i iye ikom piny, ma twero yabo buk, onyo neno iye. Acako wuwo mapol, pien pe ginyange ngat mo ma rwate me yabo buk ki me kwano ne, onyo me neno iye. Kede ladit acel owaco an ni, “Pe i wuwo: nen, Simba me dul Juda, Muolo pa Dawid, ooyo me yabo buk ki me kweyo muhuri ne abicaryo.” Ka an neno, nen, i wii kom ki i tung jami ma tye ki cwinya angwen, kede i tung ladit, ocung’ Miel-otino macalo ni kiloro ne, matye ki pembe abicaryo ki wang abicaryo; mag gin Lamo abicaryo pa Jwok ma gicwalo-gi woko i piny weng. En obino ocako buk ki cing tung acaki pa en ma obedo i kom. Kane ocako buk, jami ma tye ki cwinya angwen kede ladit 24 obut piny anyim Miel-otino, ngat mo keken tye ki nanga, kede kere me dhahabu ma opong ki mwuju, ma gin kwayo pa jo maleng. Kedgi oyweyo were manyen, waco ni, “I rwate me cako buk ki me yabo muhuri ne; pien kiloro in, i golo wa pi Jwok ki remo ni ki i dul weng, ki i leb weng, ki i jogi weng, ki i piny weng; Kede iketo wa bot Jwok wa rwodi ki lamogi; kede wabino bedo rwot i piny.” Revelation 5:1-10.