Lok pa con ma kigwoko i mung i rek 40 tye ki twer me Purezidenti abicel, kacako ki kare me agiki i 1989, nyo i 2020, ka Biden, Purezidenti me abiro, omac kabedo me Purezidenti. 2020 obedo cako pa lok pa con ma kigwoko i mung, ki kare meno nyo bot "Alexander the Great", ma nyutu cawa ma lobo me abiro i poropesii pa Bibul kiketo i kare me "Sunday law" ma tye oko me bino. Rwodi apar ceng-ken gubedo keken i lok me walo lobo me abiro pa gi bot lobo me aboro, ma obedo pa abiro—twero pa Papa. Lok pa con ma kigwoko i mung eni cako ki Purezidenti me abiro, ki otum ki lobo me abiro.

Ka lok me con onyutu ni i iye Xerxes—ma tye calo rwot ma rwate ma ocoyo Giriki—nyo i bot Alexander Madit, ne tye rwodi me Peresia aboro, wanongo ni lok me con ma okan i iye agiki me rek aryo ki rek adek nyutu cawa me temo pa cal me le ki limo aboro. Cal me le i Amerika obedo opong keken ka kigolo cik me Sande; ci i kare en piny me rwot me abicel, ci dong me aboro, gibino. Rwodi me Peresia aboro gityeko i bot Alexander Madit; eka limo aboro nyutu ranyisi pa cawa me temo pa cal me le, ma tyeko i cik me Sande.

Paragi 10 ci i 15 waco wa ni cawa me temo pa cal pa le en ma adek i gin alama me yoo adek ma ki ranyisi kwede gin matime pa Maccabees, ki ni alama me yoo ma adek en cawa ma ocako i 161 BC ki otum i 158 BC. Cawa meno lubo alama me yoo ma acel me 167 BC, ma onyutu cako pa lweny pa Maccabees i Modein, gweng ma nying ne nyutu ‘protest’. 164 BC lubo protest me Modein, ki onyutu loro me aryo pa tempu me aryo. 164 BC onyutu inauguration me aryo pa Donald Trump calo Puresident me abongwen ki cakke ki Reagan i 1989, ma obedo i bot aboro. Inauguration ne i 20 January 2025 kityeko ranyisi kwede 164 BC, ki kit loro odoco, ma ocweyo miracle me satanic ma tye ki yubu aryo ikom en me abongwen ma obedo i bot aboro.

Kamano, rwodi Persia aboro nyutu itera me larem pa Yahudi ki Roma icako ki 161 BC dong i 158 BC, ci i timo kam gimiyo lagam mar aryo pi cal pa ciny me kare me tem ma lubo keto Trump i dul i 2025. Rek aryo dok mede i yubu ma gicweyo i 2020, kany otweyo woko nyo dong ci ka kityeko keto lagam me itera pa rwodi Persia aboro, ci giromo keto gi i tic inyuma me keto Trump i dul mar aryo. Ka kityeko keto rwodi Persia aboro i wi itera ma i tung rek aryo ki rek adek, pol tye kare ma kigengo ki icako ki keto Biden i dul dong i keto Trump i dul mar aryo.

Lok me mukato ma okan gineno i Nyutu pa Yohana chapta apar acel, ma nyama marac me pe-geno Lubanga ogolo kwo pa latiement aryo i 2020. Ci inyim nino me alama adek ki nusu, Mikael oa piny me dwogo kwo pa latiement aryo. Trump ma "odwogo kwo" ocako kampeeni me pulezidenti maromo adek i nino 15 me November, 2022, ci "dwol i tim" ma odwogo kwo ocako kwaco 144,000 i agiki me July, 2023.

Rek apar, apar acel, ki apar aryo me Gonyo apar pa Kwon Daniel nyutu lweny pa Ukrein ma ocake i 2014, ma bino otum ki Larusia bedo ma loyo i lweny; ci i lacen rwatte pa Larusia ma kombedi bino buto piny, calo obuto piny pa Rwatte me Soviet i 1989.

Vese apar adek dok i apar abic nyutu rek adek me porofesi. Rek me yweo pa Papasi, ma ocake ka kahaba pa Tiro owuoko ki igamo, kiketo calo kit me vese apar angwen, ka tyeko pa iye i gin matime obedo 200 BC, ka Romo me lela odonyo i gin matime me porofesi calo jomaro pa jo pa in, ma giyello gi i malo, ento gilwar.

I lok adek, rek me porofetik pa Repablikanizim ma ogol woko kinyutu ki gin matime i kare pa Antiochus ma acel adek, ma onyutu calo kit me Trump calo Purezidenti ma aboro, ma obedo pa abiro. Lok meno bende ginyutu rek me porofetik pa Protestantizim ma ogol woko calo kinyutu gi kare pa Maccabees.

Rek me porofeti pa horn me Protestanti ma atir, ma ocako calo lunyodo pa Philadelphian pa Millerites, ki ma tyeko calo lunyodo pa jo 144,000, bende myero kiketo i wi histori ma ki mung me verse 40. Seven Thunders me Revelation chapta apar obedo alama pa lunyodo me Philadelphian pa Millerites kacel ki jo 144,000. Loro porofesi kede yabo porofesi gin tic ma Kristo otimo, ka otimo kamano, onyuto yene calo Lejon me kaka Yuda. I chapta apar, malaika ma Sister White owaco ni “pe ngat mo manok, ento Yesu Kristo keken,” “owuo ki dwon madit, calo ka Lejon kuro; ka oweyo wuwo ne, Seven Thunders owaco dwon gi.”

Kristo, macalo Leona me dul me Yuda, oketo "Goro Abiro" i mukato pa lok me poro i mwaka 100 macek, ci en nining ocigo ne; pien, "ka onongo goro abiro ocwalo dwon gi," Yohanna "onongo ocake me coyo; ci" owinyo "dwon ki polo ma waco," "cigo gin meno ma goro abiro ocwalo, ka pe i coyogi."

Kit ma otime con me “verse 40” ma onongo okano iye, kombedi kityabo ki Leone pa kaka me Yuda; i kit en, rek pa rwak pa Protestant ma atir kityeko nyutu calo “Seven Thunders.” Ka dwon i thim ocako yubo matek i dwe July 2023, Leone pa kaka me Yuda oyabo nyutu mapat i kom ngo ma “Seven Thunders” tito.

"Seven Thunders" nyutu kit me lok pa kare ma woto ki ceng 18 me July 2020, ka dul me 144,000 ogoyo gi otho i yore, nyo i Cik me Sannde ma bino cok. Rek me "Seven Thunders" nyutu "events" ma time i kit me kare meno. Ma acel en kwer cwiny; i anyim obedo ngec me Dwon me Otum; ci i lacen Cik me Sannde. Ka Dako White onongo nyutu "Seven Thunders", onyo calo lok me kare pa malaika me acel ki me aryo, onyo calo gin ma bino i anyim, i yore aryo weng onongo nyutu ni gi nyutu "events".

Wac pa “Kwaco me Otum” twero winyo calo gin ma pe obedo “gin ma otimore”; ento i lok pa mukato pa Millerite, “kamp miting” pa Exeter me ceng 12 dok i ceng 17 me Agwost, 1844, obedo “gin ma otimore”, ki lok mapol ma orwate kwede. Ento bino pa wac pa “Kwaco me Otum” i “kamp miting” en bene obedo rwate ki pil pa nyako maleng apar i Matayo 25. “Gin ma otimore” pa “kamp miting” pa Exeter en obedo ogolo piny me “Seven Thunders”, ento pil pa nyako maleng apar pe owaco pi jami ginen; en owaco pi “tuk” pa nyako maleng.

Lok me tam me nyako apar, ma i Matayo 25, bene nyutu gin ma otime ki jo Adventist. The Great Controversy, 393.

Calo keken Dyer abiro nyuto lok pa con ma rwate me wot pa malaika me acel ki me adek, kamano bene lok me calo pa nyako apar ma pwod pe gitye gi laco nyuto lok pa con aryo ma rwate.

Dok dok gicwalo an i lok me yubu pa nyiri apar, ma abic gitye ki wii maber, kede abic gitye ki wii marac. Lok me yubu man dong otyeko ki i rek, kede obino tyeko ki i rek, pien tye ki yore me tic ma pire tek pi kare man; boti, macalo ngec pa malak ma adek, dong otyeko, kede bi mede bedo ada pa kare man nyaka giko kare. Review and Herald, August 19, 1890.

Alama me Seven Thunders tyer calo ‘gin ma timi’ me lok ma parallel, ki nyako abicel ma pe gityeko bedo ki lacoo tyer calo ‘experiens’ me nyako ma tye ki ngwec ki nyako ma pe tye ki ngwec i lok aryo ma parallel mene. Experiens me Millerite, nyo pud i 1856, obedo experiens me Philadelphia, ki experiens me movement me 144,000 obedo experiens me Laodicea, nyo pud i kare manok oko ki July, 2023. I lok aryo mene, nyako ma pe gityeko bedo ki lacoo ma tye ki ngwec ki ma pe tye ki ngwec bianyutu piny ka ngec me ‘Midnight Cry’ obino; pien kono kibineno ngat mane tye ki mafuta me preparasion.

Kit pa Kanisa ma kinyutu ki nyako mapur ma pe gin ngec, kigwongo bende kit pa Laodicea. Review and Herald, August 19, 1890.

Gin ma gikwero camo lok ma tye i lwet pa Maikael, malaika madito, ma obiro piny i agiki me Julai, 2023, gibedo i kit me Laodicea; ento gin ma gikawo buk matidi ka gicamo ne gibiro loko kitgi, gubedo i kit me Philadelphia. Kit me Laodicea nyutu jo, onyo ngat, ma Kerisito tye woko ki iye, ento tye ka yubu me donyo, ento kit me Philadelphia nyutu calo kaceto pa Lubanga ki dano. Seven Thunders ginyutu “gin ma otime” i rek pa horn pa Protestant ma ada, ma kiketo iye i lok ma kikano i mung i “verse” 40, ma cako i 18 me Julai 2020, katieko i cik me Sunday.

Lok me nyutu pa nyiri apar nyuto “experience” pa gin ma kicako me bedo i tung 144,000 i kare acel keken. “Events” ma nyuto tale pa 144,000 ki kare pa 18 July, 2020 okato i “Cik me Ceng”, kede “experience” pa dul aryo i tale man, rwatte ki nyutu pa tic ma con kimiyo kede ma kombedi kimiyo i tale aryo ma rwatte. Tic en kinyutu ki malak me Pogo Cal apar angwen, kede tic pa jo Miller kinyutu ki malak mokwongo kede mar aryo, kede tic pa 144,000 kinyutu ki malak mar adek.

An atye ki twero maler me nongo rwom. An atye ki rwom i kwena pa malaika me acel, me aryo, ki me adek. Gi ki nyutu calo gi tye ka rweny i tung tung me polo, ka gi tito bot piny weng kwena me keco, ka gi tye ki rwatte matir bot jo ma tye ka bedo i cawa me agiki me gin matime pa piny man. Pe dano mo winyo dwon pa malaika man, pien gi obedo cal me nyutu jo pa Lubanga ma tye ka tic i rwom ki lobo pa polo weng. Lacoo ki dako, ma Lamo pa Lubanga ocweyo cwinygi maler, ki ma gi opako kun adwogi, gi tito kwena adek i kitgi. Life Sketches, 429.

Tic ma kimiyo bot jo pa Lubanga me kare me agiki, i ceng apar acel me dwe September me mwaka 2001, i acaki pa kare me keto layeny, dok kimiyo bot jo pa Lubanga me kare me agiki i agiki pa kare me keto layeny, ka Mikael ocito piny ki malo i dwe July me mwaka 2023.

Yohana oneno, “Malaika moro mapat o aa piny ki i polo, ma tye ki teko madit; kede piny weng odoko ler ki dugu pa en.” Revelation 18:1. Tic man obedo dwon pa jo pa Lubanga ma tye ka waco lok me ciko bot lobo. The 1888 Materials, 926.

Macalo kwede “gin matime” ma Pur abiro tye ka yiko, kede “tim me bedo” ma nyako maler apar tye ka yiko, tic pa malaika adek bende tye ka yiko lok me con aryo ma rwate ki rwate.

Lubanga omiyo kwena me Revelation 14 kabedo gi i rek me porofeti, ki tic gi pe onego ogiko nyaka nityeko lok me kare pa piny man. Kwena me malak ma acel ki ma aryo pud tye atir pi cawa man, ki onego gitye ka pire tek ki kwede ma bino. Malak ma adek owaco ciko ne kwede dwol madwong. ‘Kun gin magi otyeko,’ Yohana owaco ni, ‘An oneno malak mukene obur ki polo, tye ki teko madwong, ki piny obedo lacer ki dwong ne.’ I lacer man, lam pa kwena adek weng ogamo kacel. The 1888 Materials, 804.

I buk Daniel, diro apar acel (11), i lok apar adek dokki i apar abicel (13–15), kityeko nyutu tic me poropheci pa rek me Protestantism ma opoto (Maccabees), ki Republicanism ma opoto (Antiochus III), ki lako marac me Tyre (lajoo pa jo mamegi). I yore acel keken man, rek me poropheci pa ryek me Protestant ma atir pa 144,000 kinyutu ticgi, “experience”, ki “events” ma time iye jo Lubanga me kare me agiki. Rek pa ryek me Protestant ma atir kitedo calo Seven Thunders, ma obedo poropheci keken i buk me Revelation ma kityeko nyutu ni kigubu. Mapwod pe kare me kica ogiko, cik obino ki bot Leona pa dul Judah, En ma ogubu poropheci pa Seven Thunders, me golo gubu i poropheci pa buk man.

Yweyo lacim pa Icek abicel aryo i agiki pa cawa me goyo lacim pa jo 144,000, ma ki nyutu anyim kwede yweyo lacim pa Icek abicel aryo i caka pa cawa me goyo lacim, myero kiketo ne (rek i tung rek) i but pa buk pa Daniyel ma cwinyone ki nino me agiki, kede but eno obedo gik ma otime con ma okano pa nyig coc 40. Ka yweyo lacim eno otyeko woko, calo ma ki nyutu ne ki yabo pa lacim abicel aryo, Lubanga bi loro mac pa Tipu Maleng pa En i wi jo 144,000, calo ma otime kwede jopuonj pa Yesu i Pentecost. Pentecost otuk kwede cik me Ceng Acaŋo ma bino cokki.

Ki cwiny matwal, atye ka neno anyim i kare ma gin ma otime i nino pa Pentekos bi dwogo dok time ki teko madwong mapol loyo ma onongo obedo kanyo. Yohana owaco ni, ‘Aneno malaika mukene obur ki i polo, ki bedo ki teko madwong; kadong piny ocwerre ki jeng ne.’ Eka, macalo i cawa pa Pentekos, jo bi winyo adwogi ma kiwaco botgi, dano acel acel i leb me kene.

Lubanga twero cege kwo manyen i cwinya pa dano weng ma mito atir me timo tice pa En, ci twero meco labi kwede tutunu matye pye ki i kac, ka miyo gi bedo gi leb maber i pako pa En. Teko me waco woko adier ma lamal me Lok pa Lubanga obipongo i dwon pa alufu mapol. Leb ma waco ki peko obiyab, ci gi ma tye ki cwiny macok coki obi miyo gi rwate me cwalo laloc ma cwiny matek ikom adier. Myero Rwot okony jo pa En me yweyo ot pa cwinya ki gin weng ma pe maler, ci me gwoko kube ma rwate ki En, pi bedo gitumo i kot ma ogiko ka bi cwalo woko. Review and Herald, July 20, 1886.

Cako pa kare me keto cal nyutu agiki pa kare me keto cal. I cako, kot me agiki o bino piny i rwom; i agiki, o bino piny labongo rwom. Malaika ma o cen piny i ceng me September 11, 2001, en aye malaika acel keken ma o cen piny i agiki me dwe July, 2023. Lok pa Pentekote ocake i dwogo i bedo pa Kristo, ki agiki pa tyeko matwal me Pentekote ma maler obedo i dwogo i bedo pa jo 144,000.

Tic pa Kristo me pumo Roho Maleng ikom landini pa iye, ki me miyo botgi kuc pa iye, obedo calo pi manok manok i kare me acaki pa kudhi ma opol madwong ma obimiyogi i ceng me Pentecost. Spirit of Prophecy, volume 3, 243.

Kirisito opukogi lutic pa En bang’ en ochier ki tho, kombedi keken ka en oloro malo i polo i bot Wuon pa En. Ka obiro piny woko ki bedo ki Wuon pa En, oneno pire kene bot lutic pa En, kede opukogi “pi manok manok” ma ocako anyim “kuc me pi madwong pa Pentekoste.” Pi manok manok nyutu acaki pa cawa me loro, kuc me pi madwong nyutu agiki pa cawa me loro. Acaki pa cawa me loro otime dok i agiki; kede, macalo ka Kirisito opukogi lutic pa En i acaki pa kare pa Pentekoste, En bene opuko i wi jo pa En me kare agiki i agiki pa kare meno.

Luny ma ojuk mito ni Tipu Maleng pa Lubanga opoyo i wi gi, pi gicako tic, macalo ki dwogo ki tho. Bible Training School, December 1, 1903.

Tho pa jo me ratiro aryo ocano ni jo ma oyaro lok marac me Nashville ki July 18, 2020, otimo kamano calo jo Laodikea. Dwogo pa ogongo ma ojwongo ma otho nyutu cuke ki woko ki i kit pa Laodikea, ma obedo kit pa tho, dwogo i kit pa Filadelfia, ma obedo kit pa bedo. Pum ma cweyo dwogo ki tho ki cuke en lok pa janabi.

Teko mane myero wa nongo ki bot Lubanga, wek cwiny ma ocol matek, ma tye ki lamo me cik keken, gineno gin maber ma kiketo pi gi—Krais ki bedo makare pa-En! Myero obedo kwena me kelo kwo me miyo kwo bot liti ma ogogo. Manuscript Releases, volume 12, 205.

Kare ma dong ki dwogo ki tho pa Kristo kityeko poko i kare aryo: kare acel en nino 40, ka con en odonyo malo i polo; ci dong nino 10 ma i anyim Pentekote. 40 obedo alama pa lurem, keken bende nino adek ki abar, onyo mwaka 1260 onyo nino 1260.

Ka Mikael odonyo piny i dwe me July me 2023, ceng adek ki imorom acel me tho i yore ogiko, ka Kristo ocako tic me miyo kacel kit pa En pa Lubanga ki kit pa dano i tung 144,000. Tic man onongo nyutu kwede ceng apar mapwod pe i Pentekote, ka kwer okweyo woko, kuc me acel kacel i tung owadogi otime. Apar nyutu kit me tem, ki kit me tem ogiko i Pentekote, ma nyutu cik pa Sande.

I gonyo acel keken ma i nyig coc 40, ka rwote aboro pa Peshia ki gonyo pa rwate ma i kin Yawudi ki Roma tye ka nyutu kit me temo pa cal pa le, kit me temo pa bikira tye ka nyutu i nino apar ma tero bot Pentekote. Ryen ma godo ki adwogi pa Protestantisimu ki Republikanisimu gimedo kacel i gonyo meno me cweyo cal pa le, ento ryen pa Protestantisimu ma atir medo kacel kit pa dano pa gi kwede kit pa Lubaŋa pa Kric, kun gicweyo cal pa Kric i kit me timo ma yabu dul aryo pa jolworo Lubanga.

Gin me mukato ma kiloro calo ‘Seven Thunders’ giyabo i mukato ma kiloro i vasi 13–15 me Daniel 11, keken gi rwate ki mukato ma ocip ma i vasi 40, ma otum i cik me Sande ma bino macokcok, kun tem pa jogwoko Sabat okano woko.

Odoco, parabol man gipwonyo ni pe tye twero me cako odoco inyuma me kero. Ka tic me Lok Maber ocweyo, con otum-otum opoko ber ki marac, ki lim pa dul mo keken dong oketo atir pi kare weng. Christ's Object Lessons, 123.

Golo piny i kin ngat ma wic ber ki ngat ma wic marac, Laodiceans ki Philadelphians, onyo ngano ki magugu, kitimo ki malaika.

Wek magugu ki godi omed kicel nyaka cawa me keyo. Ci en malaika ma gitimo tic me yabo. Ngec ma kiyero, buk 2, 69.

Kwena ma ki yabo woko anyim ki ciko pa kare me tem nyutu tic pa jo Lubanga, kit ma malaika tye kanyutu kwede. Kwena ma kigamo i gin lok man kombedi kityeko cwalone i piny weng i leb mapol loyo 60 (wic). Man kombedi tye ka timone anyim ki ciko pa kare me tem, kede en aye tic pa jo Lubanga me nino agiki me cwalo kwena man. Kwena man nyutu gin ma otime ma kikwayo-gi calo Seven Thunders, kede tic me ngeyo maber kede me cwalo kwena man kel bedo pa nyako matino ma paro maber.

Wa bino mede ki pwonye man i coc ma anyim.

I neno me otum, gin mo ma goro cwiny tutwal ocapo i anyim an. A oneno bolo me mac madit tutwal opoto i iye ot maber maber mogo, omiyo ogiko gi woko keken i kare acel. A winyo ngat mo waco ni: “Wan onongo wangeyo ni kop pa Lubanga obino i wi piny, ento pe wangeyo ni gibino macon keken.” Jogi mukene, ki dwon me balo cwiny matek, gi waco ni: “Un onongo ung’eyo! En pingo ento pe un mii wa ngec? Pe wangeyo.” I tung weng a winyo lok malube me yubu ma gicako waco.

Ka cwinyi tye ki tek madit, an oweko nindo woko. Adwogo nindo, ci calo an obedo i lwak madit. Ngat acel ma tye ki twero ne tye ka waco bot lwak, i anyimne ki yabo map me lobo weng. Owaco ni map eno obedo calo ogom me waini pa Lubanga, ma myero kikitemo. Ka ler ma aa ki polo ocango bot ngat mo, ngat eno myero odwogo lero bot jo moko. Bel myero kiketo i kabedo mapol, ci ki bot bel magi, bel mukene dok myero kiketo.

Lok man kicoyo doki: ‘Un obedo limo pa piny; ento ka limo ocweyo cwe ne, gibedo kwede ngo me dwogo cwe ne? Pe dong tye maber pi gin mo, makmana me kwanyo woko, ci kikub iye ki cing jo. Un obedo ler pa piny. Gamo ma kicako iye goro pe twero ocano. Jo pe gicako diro, giketone i apim; ento gikitore i kom diro, ci omiyo ler bot weng ma tye i ot. Wek leryu omyero orieny bot jo, pi ginyen tic maber ma itimo, ci gi pak Wonwu ma tye i polo.’ Matayo 5:13-16.

Aneno tung me cal ma cako wuoko ki i dyere ki i gweng, ki i kabedo ma malo ki i kabedo ma piny i piny. Lok pa Lubanga kityeko rwakone, ci omiyo ne tye gin me poyo pa En i dyere weng ki i gweng weng. Ada pa Lubanga kityeko tito i piny weng.

Ci kikwanyo map man, ki kiketo map mukene i kabedo pa iye. Iye, lɛr ne onenore ki kabedo manok manok keken. Piny mogo mukene weng ne tye i otum, ki lɛr ma manok pira-pira kany ki kany keken. Lapwony wa owaco: “Otum man bino pien dano giluwo yoregi keni. Gi kimako ki cwiny rut marac ma oaa ki kwaro, kede rut marac ma gikeyo keken. Gi otimo penyo-penyo, nongo bal, kede cwalo bal bedo tic madit pa kwo gi. Cwinygi pe tye kakare ki Lubanga. Gi ocano lɛrgi i piny apeny.”

Ka jalwak mo keken pa Kristo onongo otyeko rwom pa iye, ka jogwoko i ogweng pa Sayoon onongo gimiyo tarumpeta dwon ma adada, piny weng onongo dong owinyo ngec me ciko. Ento tic dong okure higa mapol. I kare ma dano otyeko nindo, Satani otyeko oyo anyim wa labongo pe wanongo ngec. Testimonies, volumu 9, 28, 29.