Lok pa con ma kigwoko i mung i rek 40 tye ki twer me Purezidenti abicel, kacako ki kare me agiki i 1989, nyo i 2020, ka Biden, Purezidenti me abiro, omac kabedo me Purezidenti. 2020 obedo cako pa lok pa con ma kigwoko i mung, ki kare meno nyo bot "Alexander the Great", ma nyutu cawa ma lobo me abiro i poropesii pa Bibul kiketo i kare me "Sunday law" ma tye oko me bino. Rwodi apar ceng-ken gubedo keken i lok me walo lobo me abiro pa gi bot lobo me aboro, ma obedo pa abiro—twero pa Papa. Lok pa con ma kigwoko i mung eni cako ki Purezidenti me abiro, ki otum ki lobo me abiro.
Ka lok me con onyutu ni i iye Xerxes—ma tye calo rwot ma rwate ma ocoyo Giriki—nyo i bot Alexander Madit, ne tye rwodi me Peresia aboro, wanongo ni lok me con ma okan i iye agiki me rek aryo ki rek adek nyutu cawa me temo pa cal me le ki limo aboro. Cal me le i Amerika obedo opong keken ka kigolo cik me Sande; ci i kare en piny me rwot me abicel, ci dong me aboro, gibino. Rwodi me Peresia aboro gityeko i bot Alexander Madit; eka limo aboro nyutu ranyisi pa cawa me temo pa cal me le, ma tyeko i cik me Sande.
Paragi 10 ci i 15 waco wa ni cawa me temo pa cal pa le en ma adek i gin alama me yoo adek ma ki ranyisi kwede gin matime pa Maccabees, ki ni alama me yoo ma adek en cawa ma ocako i 161 BC ki otum i 158 BC. Cawa meno lubo alama me yoo ma acel me 167 BC, ma onyutu cako pa lweny pa Maccabees i Modein, gweng ma nying ne nyutu ‘protest’. 164 BC lubo protest me Modein, ki onyutu loro me aryo pa tempu me aryo. 164 BC onyutu inauguration me aryo pa Donald Trump calo Puresident me abongwen ki cakke ki Reagan i 1989, ma obedo i bot aboro. Inauguration ne i 20 January 2025 kityeko ranyisi kwede 164 BC, ki kit loro odoco, ma ocweyo miracle me satanic ma tye ki yubu aryo ikom en me abongwen ma obedo i bot aboro.
Kamano, rwodi Persia aboro nyutu itera me larem pa Yahudi ki Roma icako ki 161 BC dong i 158 BC, ci i timo kam gimiyo lagam mar aryo pi cal pa ciny me kare me tem ma lubo keto Trump i dul i 2025. Rek aryo dok mede i yubu ma gicweyo i 2020, kany otweyo woko nyo dong ci ka kityeko keto lagam me itera pa rwodi Persia aboro, ci giromo keto gi i tic inyuma me keto Trump i dul mar aryo. Ka kityeko keto rwodi Persia aboro i wi itera ma i tung rek aryo ki rek adek, pol tye kare ma kigengo ki icako ki keto Biden i dul dong i keto Trump i dul mar aryo.
Lok me mukato ma okan gineno i Nyutu pa Yohana chapta apar acel, ma nyama marac me pe-geno Lubanga ogolo kwo pa latiement aryo i 2020. Ci inyim nino me alama adek ki nusu, Mikael oa piny me dwogo kwo pa latiement aryo. Trump ma "odwogo kwo" ocako kampeeni me pulezidenti maromo adek i nino 15 me November, 2022, ci "dwol i tim" ma odwogo kwo ocako kwaco 144,000 i agiki me July, 2023.
Rek apar, apar acel, ki apar aryo me Gonyo apar pa Kwon Daniel nyutu lweny pa Ukrein ma ocake i 2014, ma bino otum ki Larusia bedo ma loyo i lweny; ci i lacen rwatte pa Larusia ma kombedi bino buto piny, calo obuto piny pa Rwatte me Soviet i 1989.
Vese apar adek dok i apar abic nyutu rek adek me porofesi. Rek me yweo pa Papasi, ma ocake ka kahaba pa Tiro owuoko ki igamo, kiketo calo kit me vese apar angwen, ka tyeko pa iye i gin matime obedo 200 BC, ka Romo me lela odonyo i gin matime me porofesi calo jomaro pa jo pa in, ma giyello gi i malo, ento gilwar.
I lok adek, rek me porofetik pa Repablikanizim ma ogol woko kinyutu ki gin matime i kare pa Antiochus ma acel adek, ma onyutu calo kit me Trump calo Purezidenti ma aboro, ma obedo pa abiro. Lok meno bende ginyutu rek me porofetik pa Protestantizim ma ogol woko calo kinyutu gi kare pa Maccabees.
Liny ma lok me porofeto pa tung adieri me Protesitanti ma ocako calo mot me Filadelifia pa jo Millerites, ka dong ocako tumo calo mot me Filadelifia pa luk me mia acel ki abicel ki angwen, bene myero kiketo iwiye me historie ma opong ka piny me olok me adadek. Dudum abiro me Kwan me Niyabo adadek apar ki acel en calany me mot me Filadelifia pa jo Millerites ki pa luk me mia acel ki abicel ki angwen. Ka loko porofeto me twero kanyo, ki ka yubo porofeto piny ki tung acel, ki gin magi weng Kristo aye otimo, ci ka En otimo kumeno, En oyubo pire calo Labongo me dogola pa Yuda. I adadek apar, malaika ma Laco White owaco ni en “pe en dano mukene matidi kato Yesu Kristo kene” “olwongo ki dwone madit, calo ka labongo oyworo: ci ka en dong olwongo, dudum abiro oywayo dwogi.”
Kristo, calo Lwong me pok Juda, okwanyo guro abiro ci me polo i kom tarih me porofeto cok i mwaka 100, dok oyot-oyot otwero gi; pien “cawa ma guro abiro ci onongo gityeko waco ducu,” Yohana “onongo tye me coc: dok” “owino dwon ki i polo ma owaco,” “twero jami ma guro abiro ci owaco, kadi pe icoc gi.”
Akwan ma piny ma pe onen pi akitini mar angwen acel kombeddi ka dong tye ka yabe ka Lacoo me dongo pa Juda, dok i akwan meno, dyan me tung ma adier me Porotestanti kinyuto ki dund abiro. Ka dwon i tim piny onongo ocako koko matek i dwe maracel me July 2023, Lacoo me dongo pa Juda oyabo dok nyuto mukene me gin ma “Dund Abiro” kitye ka kwanyo.
Dwol me abiro represe nti gin kit ma otimme ki ngec pa kare aa ceng dwe me abicel acel ki aboro, mwaka 2020, ka tic pa jo alwaka mia acel ki apar angwen ki angwen neko i yoo me gangi, oo wa i cik me Sunday ma tye cok tye ka bino. Ryen me dwol me abiro nyuto “gin ma otimme,” ma time i yo me kare meno. Yec me acel me cwer cwiny, lube ki kwena pa Koko me Dyewor, dok lube ki cik me Sunday. Ka Lacoo White onyuto dwol me abiro, onyo calo gin me kare pa malaika me acel ki me aryo, onyo calo gin ma obedo me kare ma pud obino, i kit me nyutu aryo ni, en onyuto ni gireprese “gin ma otimme.”
Coo me Wo Midino nywako twero nen calo gin mo ma pe en “gin ma otimme”, ento i historia pa jo Millerite, lukwongo pa Exeter ma otimere ki 12 nyaka 17 August 1844 obedo “gin ma otimme”, kun tye ki matut mapol ma oribe ki gin ma otimme no. Ento bene bino pa kwena me Wo Midino i lukwongo no obedo timo ma opongiwoko pa ngec me nyako apar ma tye i Matthew 25. “Gin ma otimme” me lukwongo pa Exeter obedo timo ma opongiwoko pa dud apar abiriyo, ento ngec me nyako apar pe lok ikom gin ma otimere magi, en lok ikom “aneno” pa nyako magi,
Lok me tam me nyako apar, ma i Matayo 25, bene nyutu gin ma otime ki jo Adventist. The Great Controversy, 393.
Kaka dong gwokwi adek me polo abiro nyuto ginacoya marac acel me tic pa angela me acel ki me adek, dong bene przypa me nyako apar boro bene nyuto ginacoya marac aryo ma tye ka rwatte.
Dok dok gicwalo an i lok me yubu pa nyiri apar, ma abic gitye ki wii maber, kede abic gitye ki wii marac. Lok me yubu man dong otyeko ki i rek, kede obino tyeko ki i rek, pien tye ki yore me tic ma pire tek pi kare man; boti, macalo ngec pa malak ma adek, dong otyeko, kede bi mede bedo ada pa kare man nyaka giko kare. Review and Herald, August 19, 1890.
Cim me dudum me abiro aryo tye ka lanyut me “gin ma timme” i lok me gin ma timme aryo ma rwatte, ci nyako apar lanyut me “tic pa adwogi” pa nyako ma ryeko kacel ki nyako ma pwal i lok me gin ma timme aryo ma rwatte. Tic pa Millerite, nyaka i mwaka 1856, obedo tic pa Philadelphia, ci tic pa dul me lukwongo wiye acel ki angwen me lacel aryo obedo tic pa Laodicea, nyaka manok i nyuma pa July, 2023. I lok me gin ma timme aryo weng, nyako ma ryeko kacel ki nyako ma pwal bicako nyutu ka kwena pa Midnight Cry oo, pien obedo ka meno ka gibineno ngat mo ma otyeko kwanyo mafuta me tero aler.
Kit pa Kanisa ma kinyutu ki nyako mapur ma pe gin ngec, kigwongo bende kit pa Laodicea. Review and Herald, August 19, 1890.
Jo ma gengo camo kwena ma tye i cing Mikael malaika madit ma otyeko cako piny i agiki me dwe maracel me Julai, 2023, gibedo pud i kit me Laodikia, dok jo ma gami buk matidi kendo camo go gibed i lok me kato ki i kit me Laodikia ma dong tye i kit me Filadelfia. Kit me Laodikia nyuto lwak, onyo dano ma Kristo tye ka i kor owoko ki en, ento pud oyeto donyo iyie; dok kit me Filadelfia onyutore calo rwom me rwatte pa Lubanga ki dano. Dudum abiriyo nyuto “gin matimo” i lain pa tung ma ada me Purotesitanti ma keto i wi historia mopondo me wola me angwen, ma cako i 18 Julai, 2020 kendo tum i cawa me cik pa Cawa me Pa Nino.
Lok me nyutu pa nyiri apar nyuto “experience” pa gin ma kicako me bedo i tung 144,000 i kare acel keken. “Events” ma nyuto tale pa 144,000 ki kare pa 18 July, 2020 okato i “Cik me Ceng”, kede “experience” pa dul aryo i tale man, rwatte ki nyutu pa tic ma con kimiyo kede ma kombedi kimiyo i tale aryo ma rwatte. Tic en kinyutu ki malak me Pogo Cal apar angwen, kede tic pa jo Miller kinyutu ki malak mokwongo kede mar aryo, kede tic pa 144,000 kinyutu ki malak mar adek.
An atye ki twero maler me nongo rwom. An atye ki rwom i kwena pa malaika me acel, me aryo, ki me adek. Gi ki nyutu calo gi tye ka rweny i tung tung me polo, ka gi tito bot piny weng kwena me keco, ka gi tye ki rwatte matir bot jo ma tye ka bedo i cawa me agiki me gin matime pa piny man. Pe dano mo winyo dwon pa malaika man, pien gi obedo cal me nyutu jo pa Lubanga ma tye ka tic i rwom ki lobo pa polo weng. Lacoo ki dako, ma Lamo pa Lubanga ocweyo cwinygi maler, ki ma gi opako kun adwogi, gi tito kwena adek i kitgi. Life Sketches, 429.
Tic ma kimiyo bot jo pa Lubanga me kare me agiki, i ceng apar acel me dwe September me mwaka 2001, i acaki pa kare me keto layeny, dok kimiyo bot jo pa Lubanga me kare me agiki i agiki pa kare me keto layeny, ka Mikael ocito piny ki malo i dwe July me mwaka 2023.
Yohana oneno, “Malaika moro mapat o aa piny ki i polo, ma tye ki teko madit; kede piny weng odoko ler ki dugu pa en.” Revelation 18:1. Tic man obedo dwon pa jo pa Lubanga ma tye ka waco lok me ciko bot lobo. The 1888 Materials, 926.
Calo “gin ma otino” ma cidwoko ki adudicwen abiro, ki “ngec” ma cidwoko ki nyako apar, tic pa malaika adek cidwoko lok me kare aryo ma tye ka wot kacel.
Lubanga omiyo kwena me Revelation 14 kabedo gi i rek me porofeti, ki tic gi pe onego ogiko nyaka nityeko lok me kare pa piny man. Kwena me malak ma acel ki ma aryo pud tye atir pi cawa man, ki onego gitye ka pire tek ki kwede ma bino. Malak ma adek owaco ciko ne kwede dwol madwong. ‘Kun gin magi otyeko,’ Yohana owaco ni, ‘An oneno malak mukene obur ki polo, tye ki teko madwong, ki piny obedo lacer ki dwong ne.’ I lacer man, lam pa kwena adek weng ogamo kacel. The 1888 Materials, 804.
I yo 13 adwogi i yo 15 me Daniel 11, tic pa ajononyo me lain pa Protestantism ma otwal bal (Maccabees), republicanism ma otwal bal (Antiochus III), kacel ki ladonyo pa Tyre (jolac pa lwak mamegi), ki nyutu. I historia acel kuno, lain me ajononyo pa twol me Protestant ma adier pa jol me mia acel ki angwen apar ki angwen nyutu ticgi, “aneno marac”, ki “gin ma timore” i kin lwak me nino agiki pa Katonda. Lain pa twol me Protestant ma adier ki rwate calo dud muoi abiriyo, ma en ajononyo keken i buk me Revelation ma ki nyutu ni ki tweyo. Ceng acel ma pe ka ceng me temo opong, cik bino ki i Kwo pa Juda, Jal acel ma otweyo ajononyo pa dud muoi abiriyo, me yabe ajononyo me buk man.
Yabo abedo me yweyo me dud me gagi abicel aryo i agiki me kare me keto cing me kwano me lukwongo mia acel aryo abicel aryo wangwen, ma onywako kit ma kijuko kwede i yabo me dud me gagi abicel aryo i acakki me kare me keto cing me kwano, myero kiwot kwede (rwom i rwom) i kabuk me Daniel ma rwate ki nino me agiki, dok bute ma en historia ma opong ki piny ma piny me nyig coc artam. Ka yabo meno otum tyeko ducu, calo kinyutu kwede i yabo me kidiba me gagi abicel aryo, Lubanga biculo mac me Cwinye Maleng i kom lukwongo mia acel aryo abicel aryo wangwen, calo otyeko timo ki lutino kwan i kare me Pentecost. Pentecost rwate ki cik me Nino Pa Lacen ma cok bino.
Ki cwiny matwal, atye ka neno anyim i kare ma gin ma otime i nino pa Pentekos bi dwogo dok time ki teko madwong mapol loyo ma onongo obedo kanyo. Yohana owaco ni, ‘Aneno malaika mukene obur ki i polo, ki bedo ki teko madwong; kadong piny ocwerre ki jeng ne.’ Eka, macalo i cawa pa Pentekos, jo bi winyo adwogi ma kiwaco botgi, dano acel acel i leb me kene.
Lubanga twero cege kwo manyen i cwinya pa dano weng ma mito atir me timo tice pa En, ci twero meco labi kwede tutunu matye pye ki i kac, ka miyo gi bedo gi leb maber i pako pa En. Teko me waco woko adier ma lamal me Lok pa Lubanga obipongo i dwon pa alufu mapol. Leb ma waco ki peko obiyab, ci gi ma tye ki cwiny macok coki obi miyo gi rwate me cwalo laloc ma cwiny matek ikom adier. Myero Rwot okony jo pa En me yweyo ot pa cwinya ki gin weng ma pe maler, ci me gwoko kube ma rwate ki En, pi bedo gitumo i kot ma ogiko ka bi cwalo woko. Review and Herald, July 20, 1886.
Cako pa kare me keto cal nyutu agiki pa kare me keto cal. I cako, kot me agiki o bino piny i rwom; i agiki, o bino piny labongo rwom. Malaika ma o cen piny i ceng me September 11, 2001, en aye malaika acel keken ma o cen piny i agiki me dwe July, 2023. Lok pa Pentekote ocake i dwogo i bedo pa Kristo, ki agiki pa tyeko matwal me Pentekote ma maler obedo i dwogo i bedo pa jo 144,000.
Tic pa Kristo me pumo Roho Maleng ikom landini pa iye, ki me miyo botgi kuc pa iye, obedo calo pi manok manok i kare me acaki pa kudhi ma opol madwong ma obimiyogi i ceng me Pentecost. Spirit of Prophecy, volume 3, 243.
Kirisito opukogi lutic pa En bang’ en ochier ki tho, kombedi keken ka en oloro malo i polo i bot Wuon pa En. Ka obiro piny woko ki bedo ki Wuon pa En, oneno pire kene bot lutic pa En, kede opukogi “pi manok manok” ma ocako anyim “kuc me pi madwong pa Pentekoste.” Pi manok manok nyutu acaki pa cawa me loro, kuc me pi madwong nyutu agiki pa cawa me loro. Acaki pa cawa me loro otime dok i agiki; kede, macalo ka Kirisito opukogi lutic pa En i acaki pa kare pa Pentekoste, En bene opuko i wi jo pa En me kare agiki i agiki pa kare meno.
Luny ma ojuk mito ni Tipu Maleng pa Lubanga opoyo i wi gi, pi gicako tic, macalo ki dwogo ki tho. Bible Training School, December 1, 1903.
Tho pa jo me ratiro aryo ocano ni jo ma oyaro lok marac me Nashville ki July 18, 2020, otimo kamano calo jo Laodikea. Dwogo pa ogongo ma ojwongo ma otho nyutu cuke ki woko ki i kit pa Laodikea, ma obedo kit pa tho, dwogo i kit pa Filadelfia, ma obedo kit pa bedo. Pum ma cweyo dwogo ki tho ki cuke en lok pa janabi.
Teko mane myero wa nongo ki bot Lubanga, wek cwiny ma ocol matek, ma tye ki lamo me cik keken, gineno gin maber ma kiketo pi gi—Krais ki bedo makare pa-En! Myero obedo kwena me kelo kwo me miyo kwo bot liti ma ogogo. Manuscript Releases, volume 12, 205.
Kare ma dong ki dwogo ki tho pa Kristo kityeko poko i kare aryo: kare acel en nino 40, ka con en odonyo malo i polo; ci dong nino 10 ma i anyim Pentekote. 40 obedo alama pa lurem, keken bende nino adek ki abar, onyo mwaka 1260 onyo nino 1260.
Ka Mikael owoto piny i dwe me Julai mwaka 2023, nino adek ki kabedo me nino acel me oto i yoo gukwong tyeko, ka Kristo ocako tic me rwateko Lonyo pa En ki dano i kin lukwongo mia acel ki abicel piero angwen ki angwen. Tic meno pe kelo cal i nino apar ma obedo ka dong Pentecost pe otito, ka bal olony woko kede rwom me bedo acel i kin omyere. Apar nyuto yub me temo, dok yub me temo meno otyeko i Pentecost, ma nyuto cik me Cengacel.
I kare acel acel i lok me agikki abicel, kama rwot Persia adek aboro ki gin ma obedo i lok me kagengo i kin Yuda ki Roma nyutu tic me temo cal pa lee, e tic me temo pa nyako apar bene kinyutu i diec apar ma ocako pieng Pentekoste. Tiŋgi ma olokke me protestantism ki republicanism iwirwokore kacel i lok meno me keto cal pa lee, ento tiŋ me protestant ma atir olwongo dano gi Lubanga pa Kristo kacel, ci tye ka keto cal pa Kristo i tic acel ma lworo kucel marac i kin gurupu aryo pa jo ma rwatte.
Tic me gin ma kinyuto calo dudu abiro gikwanyo loyo i kare me gin ma kinyuto i Daniel apari wiye acel, wel 13 nyaka 15, dok gin ducu gityeko rwatte kacel ki tic me kare ma oneko ma kinyuto i wel 40, ma tyeko i cik me Dyeng Nino me Cawa ma cok bino, ka kare me ngole pi jomak i Sabato tyeko.
Odoco, parabol man gipwonyo ni pe tye twero me cako odoco inyuma me kero. Ka tic me Lok Maber ocweyo, con otum-otum opoko ber ki marac, ki lim pa dul mo keken dong oketo atir pi kare weng. Christ's Object Lessons, 123.
Golo piny i kin ngat ma wic ber ki ngat ma wic marac, Laodiceans ki Philadelphians, onyo ngano ki magugu, kitimo ki malaika.
Wek magugu ki godi omed kicel nyaka cawa me keyo. Ci en malaika ma gitimo tic me yabo. Ngec ma kiyero, buk 2, 69.
Kwena ma pe ginywolo kulu ma oyot ikare ma temo mar lweny tye ka tyeko, lonyo tic pa lwak pa Katonda, kit ma ka gin konyere ki malayika. Kwena ma tye i but jupapula magi kombedi tye ka ginywalo i wi piny duto i leb mapol moloyo acel ki abicel (tongues). Man kombedi tye ka timo tuon pe temo mar lweny otyeko, dok en aye tic pa lwak pa Katonda me nino mag agiki me keto anyim kwena man. Kwena man lonyo tim mapat ma gikonyere ka dudu abiriyo, dok tic me niangane ki me keto anyim kwena man kelo yub pa nyako ma lacam.
Wa bino mede ki pwonye man i coc ma anyim.
I neno me otum, gin mo ma goro cwiny tutwal ocapo i anyim an. A oneno bolo me mac madit tutwal opoto i iye ot maber maber mogo, omiyo ogiko gi woko keken i kare acel. A winyo ngat mo waco ni: “Wan onongo wangeyo ni kop pa Lubanga obino i wi piny, ento pe wangeyo ni gibino macon keken.” Jogi mukene, ki dwon me balo cwiny matek, gi waco ni: “Un onongo ung’eyo! En pingo ento pe un mii wa ngec? Pe wangeyo.” I tung weng a winyo lok malube me yubu ma gicako waco.
Ka cwinyi tye ki tek madit, an oweko nindo woko. Adwogo nindo, ci calo an obedo i lwak madit. Ngat acel ma tye ki twero ne tye ka waco bot lwak, i anyimne ki yabo map me lobo weng. Owaco ni map eno obedo calo ogom me waini pa Lubanga, ma myero kikitemo. Ka ler ma aa ki polo ocango bot ngat mo, ngat eno myero odwogo lero bot jo moko. Bel myero kiketo i kabedo mapol, ci ki bot bel magi, bel mukene dok myero kiketo.
Lok man kicoyo doki: ‘Un obedo limo pa piny; ento ka limo ocweyo cwe ne, gibedo kwede ngo me dwogo cwe ne? Pe dong tye maber pi gin mo, makmana me kwanyo woko, ci kikub iye ki cing jo. Un obedo ler pa piny. Gamo ma kicako iye goro pe twero ocano. Jo pe gicako diro, giketone i apim; ento gikitore i kom diro, ci omiyo ler bot weng ma tye i ot. Wek leryu omyero orieny bot jo, pi ginyen tic maber ma itimo, ci gi pak Wonwu ma tye i polo.’ Matayo 5:13-16.
Aneno tung me cal ma cako wuoko ki i dyere ki i gweng, ki i kabedo ma malo ki i kabedo ma piny i piny. Lok pa Lubanga kityeko rwakone, ci omiyo ne tye gin me poyo pa En i dyere weng ki i gweng weng. Ada pa Lubanga kityeko tito i piny weng.
Ci kikwanyo map man, ki kiketo map mukene i kabedo pa iye. Iye, lɛr ne onenore ki kabedo manok manok keken. Piny mogo mukene weng ne tye i otum, ki lɛr ma manok pira-pira kany ki kany keken. Lapwony wa owaco: “Otum man bino pien dano giluwo yoregi keni. Gi kimako ki cwiny rut marac ma oaa ki kwaro, kede rut marac ma gikeyo keken. Gi otimo penyo-penyo, nongo bal, kede cwalo bal bedo tic madit pa kwo gi. Cwinygi pe tye kakare ki Lubanga. Gi ocano lɛrgi i piny apeny.”
Ka jalwak mo keken pa Kristo onongo otyeko rwom pa iye, ka jogwoko i ogweng pa Sayoon onongo gimiyo tarumpeta dwon ma adada, piny weng onongo dong owinyo ngec me ciko. Ento tic dong okure higa mapol. I kare ma dano otyeko nindo, Satani otyeko oyo anyim wa labongo pe wanongo ngec. Testimonies, volumu 9, 28, 29.