I Pot Buk apar me Apokir, ma ka lok me con pa kwena pa malaika acel ki aryo kityeko nyutu, Yohana, calo alama pa jo Lubanga me kare me agiki, kityeko miyo ne ngec con ni bino bedo kwanyo cwiny i lok me con ma otyeko nyutu ki cal; kede kwanyo cwiny eno obedo but me lok me con pa kwena pa malaika acel ki aryo ma kityeko kano ki muhuri kun ngec pa jo Millerite, me roto geno gi.

Dwol ma ne awinyo ki polo ne owaco bot an dok kacel, owaco ni, ‘Wot, ikawo buk matidi ma tye oyabe i cing pa malayika ma ocungi i wi pi madit kede i wi piny.’ Ne awot bot malayika, ne awaco bot en ni, ‘Mi an buk matidi.’ Ne owaco bot an ni, ‘Kawi, cam weng; obi miyo puk pa in bedo macar; ento i leb pa in obi bedo macaa calo oya.’ Ci ne akawo buk matidi ki i cing pa malayika, ne acam weng; ci ne obedo i leb pa an macaa calo oya; ento ka keken acamone, puk pa an obedo macar. Revelation 10:8-10.

I gonyo apar, John nyutu wot pa gin matime, ki dwe 11 me August, 1840, ka malaika madwong obot piny ki buk matidi i lwete, nyo oko i "Great Disappointment" i dwe 22 me October, 1844. Pud pe onongo onyutu wot man i kit me calo poro, "dwon ma owinyo ki i polo" owaco ne, ma pwoyo ni ka ocamo buk matidi, "obi miyo tyen ni obed more, ento i twal ni obi obed mamit calo asali." Nyono marac man obedo ma oruto yie pa Millerites, kede pe obedo maber ni gin ngene ikom nyono meno mapwod pe obino; ento John nyutu jo me kare me agiki, ma myero ginenge adwogi me gin atir ma rwatek ki nyutu pa gintic, ma obedo wot pa gin matime pa lok pa malaika me acel ki me aryo.

Lok me gin maleng meno nyutu ni tem bi keto i wi jo me kare me agiki, kede tem ma i kom gin mo ma pe obedo maber ni gi ongenyo anyim pa tem; ento pe obedo tutwal calo gin ma Millerites gicilo kwede, kadi bed ni en otugore maber ki piro me gin ma tim ma ki nyutu gi ki Malaika ma Acel ki Malaika ma Aryo; pien “Seven Thunders” bende nyutu, “gin ma bi time anyim ma binyutogi ki coro pa gi.”

Kadi bene myero ngene lok me gin mukwongo pa jo Millerite, jogi pa Lubanga me kare me agiki bi tyeko rwom acel keken pa gin matime calo jo Millerite; ento gin ma otemo jo Millerite—ma obedo maber ni pe gitye ki ngec con—bined tye temo mapat, ma okelo ne gin acel ma kikano piny nyaka kare obino pi Leona pa dul me Yuda me yabu woko Pweny pa Yesu Kiristo, ma tye i lok me gin ma ocano piny i rek apar angwen pa Daniel apar acel.

Gin ma kicango woko ne kimaro ni obed pi temo jo pa Lubanga i cawa agiki, ci temo en obiro rwate ki alama me yo ma jo Millerite kitemo iye; pien, ka obedo i pongo woko me acaki i gin pa jo Millerite onyo i pongo woko me agiki me cawa agiki, the Seven Thunders obedo “goyo rek me gin matime” “ma gibiro yaro gi i reke gi.”

Gin ma loyo pe gineno en ni, macalo ka John nyutu kit matime pa bino piny pa Kristo ki buk matin i ceng 11 August, 1840 nyaka Great Disappointment i ceng 22 October, 1844, kit matime man keken bene ki nyute ne kwede bino piny pa Malaika me aryo i ceng 19 April, 1844. Disappointment me acel twero ngeyo calo disappointment pa John, ma inyuma me ocamo buk matin i ceng 11 August, 1840, oromo ki disappointment i ceng 19 April, 1844. Ka disappointment man obino, Malaika me aryo obino piny ki “coc” i lwet pa en.

Malak ma tek madwong mapat kityeko miyo ne cik me beo i piny. Yesu oketo i cingi coc acel, kun obino i piny, oyaro ni, ‘Babylon ocopo, ocopo.’ Eka anyeno jo ma cwinygi opoto dok gi goyo wanggi i polo, kun giceto ki yie ki geno ni Rwotgi obino onen. Ento jo mapol nininge calo gibedo i laloc, calo ma gikume; ento pud anyeno mer me cwiny piny madwong i wanggi. Jo ma cwinygi opoto oneno ki i Coc pa Lubanga ni gitye i kare me bedo-woko, ki ni myero gikenyo ki yubu cwiny opongo pa neno. Ngec acel keken ma otero gi me yeny Rwotgi i 1843, en aye ma otero gi me geno ni obino i 1844. Ento anyeno ni jo mapol pe gitye ki teko man ma onongo yiko yiegi i 1843. Poto cwinygi omiyo yiegi orwenyo. Early Writings, 247.

Tariik me Millerite ma Yowani nyutu i chapta me apar, obedo tariik me lacar me acel ki bene lacar me aryo. Obote i piny pa lacar me acel kwede kwena, ki obote i piny pa lacar me aryo kwede kwena, gitimo alama me cako pa tariik magi keken ma pire tek gikato ki cwiny ma opoto, ento Yowani dong nyutu maberoyot tariik weng pa lacar aryo. Kadi bene inge i ceng 22 me October, 1844, ka lacar me adek obino kwede kwena, cwiny ma opoto pa cwalo wii me 1863, omiyo lami me adek pi kare ma cako ki kwena ma kato ki cwiny ma opoto.

Poto me cwinya ma acel pa dul me malaika ma adek i Julai 18, 2020, obedo rwom ki poto me cwinya ma acel pa jo Millerite. Gin atir acel kigubo piny, macalo kit ma gin atir me 1844 kigubo piny, ki Rwot oketo lwete i wi bal ma otye i namba mogo, ma en aye oyubo poto me cwinya ma acel pa jo Millerite. Ka dong bal kigeno, gubo ma i iye kigolo, pien Simba me dul pa Yuda okweyo lwete. Bal me Julai 18, 2020, ocake ki pe ogamo ni i 22 me Octoba, 1844, En kiyweyo lwete, ka owaco ni "cawa pe dong."

Ka obedo wot pa Philadelfia me cwiny ma opoto ma acel pa malaika ma acel, onyo cwiny ma opoto ma acel pa wot pa Laodicea me malaika ma adek, cing pa En nyutu aler me yo. I ceng 19 me dwe Apirii, 1844, ki i ceng 18 me dwe Julae, 2020, cwiny ma opoto okelo kare me opungu. Joma kicoko gi i ceng 11 me dwe Agosti, 1840 onyo i ceng 11 me dwe Septemba, 2001, gipungu, ci oko ne Kirisito ocako odoco coko jogi pi kare ma aryo.

En ocako akwano jo i September 11, 2001, pien, macalo ma kinyutu iye ki baptiiso pa Kristo, obedo ka alama me Lubanga o aa piny ka en cako akwano latic pa en, to pe con. Ci, bang yubu, Kristo dok okwano jo pa en pi kare me aryo. Kristo ocako akwano latic pa en i kare me baptiiso pa en; ci bang yubu ma kityeko cwe ki musalaba, ocako dok akwano latic pa en pi kare me aryo. Ada me porofesi pa akwano me aryo ma ocako i July 2023, obedo but acel me gin ma kityeko gono i July 18, 2020, ento atir atir obedo but acel i kit ma otime con pa Millerites.

I Daniel 11:40, lewic ma obino ki wel ma pe tye cing o aa, ci okwo tung aryo pa lewic me piny i mwaka 2020. I July 2023, Rwot ocako coko jogi me kare me agiki dok i kare aryo. Kit me coko ki mi calo i mukato ma maleng pa Millerite, ci i mukato meno tye jo lagony aryo me mukato ma nyuto ni ocoko jogi dok i kare aryo. Kit me coko en gin me porofetik ma ki gengo woko nyaka July 2023. Tic me coko jogi dok i kare aryo otyeko woko i kare me mukato pa Lweny pa Ukraine, mapwod pe me yubu me aryo pa Piresident ma 8, ma obedo pa 7.

I August 11, 1840, Rwot ogamo kacel dul me Millerite, ci omiyo ranyisi pa kacelo ni ki cako chart me 1843, ma gipab i May me 1842. Chart no onongo nyutu kwena me tieng, pi en onongo oketo tieng pa temple me Millerite. Donyo piny pa malaika me Kitap me Revelation dyer apar i August 11, 1840, tye rwate ki Baptiiso pa Kristo, ma, kacel ki gin mukene, onongo omiyo ranyisi pa cako me Kristo yero jopuonj pa en.

Ki kwaco Yohana, Anderea, Simoon, Filipo ki Natanael, ocake gero pa Kanisa me Krisitiani. Yohana ocwalo joluwo ne aryo bot Krisito. Eka acel ikinyegi, Anderea, ocunge ki odume ne, okwaco ne me bino bot Lakony. Filipo bene okwayo, ci oceto me yenyo Natanael. The Desire of Ages, 141.

Tic pa William Miller, ki kare me agiki i 1798 nyo i August 11, 1840, ogol calo tic pa Yohanna Baptiista; ento ka malak me Revelation chapter 10 oboro piny, kitye ki cal me pobo piny pa Roho Maleng i batisa pa Kiristo, Rwot “ocweyo kacel” lacam pa en me cungu. Ngat me moko aryo magi ginyutu ni Kiristo ocweyo kacel jo pa en me kare me agiki i September 11, 2001, ka malak me Revelation chapter 18 oboro piny; ento, macalo kwede Millerites, gi myero gipim ki but acel me Seven Thunders ma kityeko gigengo woko, ci eka Rwot bino ocweyo kacel jo pa en ceke aryo.

Dwogo me aryo pa jo pa Lubanga me kare me agiki ocake i kit me gin matime ma kiloko i agiki matwal pa ves apar acel me chapta apar acel pa Daniel, manok piny ki lumal pa Putin ikom Ukraine, kede manok piny ki ves apar aryo ma iye waci me lanen pa Russia ki Putin otyeko. Omiyo Daniel chapta apar acel, ves apar acel, rwate ki Revelation chapta apar acel, ves apar acel; pien en kany ma lami aryo gi dwogo tye ngima.

I i lok me Millerite ma maler, Lubanga ocako dwogo jogi dok aryo kanyim cwiny ma oremo i nino me 19 April 1844; kit ma Lubanga otyeko tic kwede me dwogo jogi i cawa meno en yaro ni gitye ka piko kare me kuro ma i lok me nyiiri apar i Matayo boc 25, kacel ki Habakuku boc 2. Pi Millerite me yaro kitgi keken ka dwogo, myero giyaro gi keken calo gin ma kiweyo i iye i Lok pa Lubanga ma poro. Myero gineno ni gin joge pa Lubanga, i lwongo piny ki gin ma giwaco keken ni gin joge pa En. I ka Lubanga obedo ka dwogo jogi ma cwinygi oremo, obedo kinyuto calo alama ma kiweyo malo pi jo ma pe Yahudi; kono onongo tye ka nyutu matek ricer i akina me gin aryo: joge ma ada ento cwinygi oremo, kede jo ma mere keken giwaco ni gin joge.

I kare meno binen bedo tier pa Yese, ma binen ocung calo tutwal pi jo; lwak binen yenyo iye, kuc pa iye binen bedo lamal. I kare meno binen obedo ni LADIT binen oketo cing pa iye doki, pi kare aryo, me dwogo jo pa iye ma kicweyo, ki Asiriya, ki Misiri, ki Pathros, ki Kus, ki Elam, ki Shinar, ki Hamath, kede ki piny matidi me yamo. Kadong binen cweyo tutwal pi lwak, binen cogo jo Israel ma kicwalo woko, kede binen cogo jo Yuda ma kigubu piny ki i tung angwen pa piny. Aisaia 11:10-12.

Ka Janabi Yeremia onongo nyuto jo ma genogi opoto i April 19, 1844, onongo onyuto ni pe dong obedo kacel ki “lwak pa jopoko,” ma gitiyo kwede lok me yaro ma opoto me 1843 calo ranyisi ni jo ma Yeremia onongo nyuto gin janabi mape atir.

Pe abedo i lwak pa jo mapobo, pe bene amoro; abedo keken pi cingi: pien ityeko opongo an ki cwiny marac. Yeremia 15:17.

“Kacel pa jo ma cobo” dong gikwanyo woko jo ma Yeremia onongo nyutu.

Jo mapol gubedo giket gi peko ki owete megi ma pe yie. Pi gwoko kabedo megi i kanisa, ngat mogo giyee ni obed mung kom keno megi; ento jo mukene ginenyo ni bedo gi dutu bot Lubanga ogengo gi ni pe gitim kamano me keto i mung ada ma En oketo botgi me gwoko. Pe gin manok keken ma gikwanyo woko i rwom me kanisa, pe pi lok mukene, ento keken pi nyuto yie megi i bino pa Kiristo. Ber tutwal lok pa lanabi obedo bot jo ma gubedo gutik tem me yie megi: “Owete mewi ma gikwero we, ma gikwanyo we pi nying An, gi waco ni, Wek mii ducu bot Rwot; ento En obi nyute bot we pi mor mewi, gin gibedo ki sonyi.” Aisaia 66:5. The Great Controversy, 372.

Ka Rwot oketo cal bot jo piny, mano obedo ka En oyaro lwete dok i kare aryo me coko jo pa En ma dong ocako bedo, ma gin jo ma kijwero woko ki Israel. Gin jo ma pe dong bedo i "bungu pa jo me kwede."

Yil pa Yese obedo alama me rek aryo me remo: acel aa ki tito pa Yahudi, ki acel ma aa ki woko ki tito pa Yahudi; kede pe keken nyutu rek me remo pa Yesu, ento obedo bende alama me rwomruom pa kit pa Lubanga ki kit pa dano, pien bendera ma ki cwal malo nyutu jo ma kityeko ketogi alama ma pe oyubo, matwal, i kit ki tem pa rwomruom pa kit pa Lubanga ki kit pa dano; ma bende kinyutu i apar pa bab apar acel me Daniel ki alama me “ngome”. I apar pa bab apar acel me Daniel, kare me keto alama pa jo 144,000 kibalo ki ngec pa lanen ikom “ngome”, ma en “wiye”. I gin mukato me i apar acel pa bab apar acel kede i Lweny pa Ukrain, Laa Rwot oyiko lwete odoco me cobo jo ma gicweyo woko, ma kicako gi kica.

Omiyo, kwede waci pa Daniel apar acel calo kit, wa onongo onyutu donyo pa Upapa i gin matime pa lok pa lanen, kakare mapwod pe obot cik me Sande. Wa oneno tic pa lawi pa Ripablikan, ma kilanyutone ki Trump, ka obedo namba 8 ma obedo pa 7, kede cako tic me yubo Kanisa ki Dola kacel. Wa tye ki rek pa lawi pa Protestanti ma odonyo woko, ma kilanyutone ki Maccabees. I raco acel ma kilanyutone ki rek meno, wa kicwako rek pa Seven Thunders, ma obedo bende rek pa lanyut pa nyako mapore apar, ma nyutu tyen pa 144,000, kede bende rek pa malaika adek ma ginyutu tic pa lawi pa Protestanti matir. Cing acel i gin matime pa lawi pa Protestanti matir i raco meno obedo cobo aryo.

Cunge ma aryo otime i gin pa kare me lok pa Malaika ma aryo, kede bene otime i gin pa kare me Malaika ma adek, cako ki 1844 nyo i 1863, me keto janeno aryo ki gin pa kare pa Millerite, ma nyutu ni Rwot oyaro cingone kare ma aryo me ocogo yimone ma opore.

Ceng 23 me September, Rwot onyuta an ni obedo oyweyo lwete odii aryo me dwogo otum pa jo pa En, kacel ki ni rwom me tic myero omed aryo i kare man me cobo. I yubu, Israel omwene ki oyare, ento kombedi i kare me cobo Lubanga bino oyiko ka oboko jo pa En. I yubu, kit ma kityeko timo me nyutu lok me atir onongo opore keken; kityeko gutimo manok tutwal onyo peke; ento i cobo, ka Lubanga oketo lwete ni me cobo jo pa En, kit me nyutu lok me atir bino tye ki rwate ma kityeko bedo kwede. Gin weng myero obed gi kuc ki cwiny marwate i tic. An oneno ni pe atir ni dano mo keken okwanyo yubu me aloka me miyo wa cik kombedi i cobo; pien ka Lubanga onongo pe otimo mapol pi wa kombedi calo gin ma otimo macon, Israel pe dong bino cobo piny. Early Writings, 74.

I agiki pa buk Early Writings, Dako White opoyo lok ma kicito kombedi:

3. Neno ma i pot 74, me ni Rwot “oketo lwete ne odur aryo me dwogo jo pa En ma odong,” tye ka nyutu keken ikom bedo cing acel ki twero ma con obedo iye joma tye ka yaro Kristo, ki ikom adwogi ni En ocako dok keto gi i cing acel ki woyo malo jo pa En. Early Writings, 86.

Nyutu maleng pa Seven Thunders ma tito ki 11 August, 1840 i 22 October, 1844, obedo cal pa nyutu maleng ki 22 October, 1844 i Rebellion me 1863. Rek ikom rek, rek me acel ma tito ocoyo rwenyo pa dako ma pe gicako cegi ma lube, ento rek me aryo ma tito omiyo rwenyo pa dako ma pe gicako cegi ma poya. Nyutu aryo weng ocako ka anjel obino piny ki kwena ma myero ki-cham. Obino pa anjel i nyutu aryo weng ocako kit me tem ma ocweyo yubo; kadong i 1849, ne ki nyuto bot Sister White ni Rwot dok odiyo cingone pi kare aryo, ki kare man me cobo jogi ma onongo giyubo i 22 October, 1844.

Keco Madit gucane piny gi, macalo jo ngec i April 19, 1844 gucane piny pi kecomegi me acel. Kacoke me aryo onyutu ni Rwot, “ocako miyo jogi obed kacel ki ocako yubu jogi doki.” I kacoke me aryo, tic pa Rwot tye ki yubu malo bendera ma jo tye gicel i kwena, ki ma kit pa dano ne odoko acel ki kit pa Lubanga ne. Kican pa bendera obedo me lwongo lwak pa Lubanga mapat aa ki Babylon, ma kiteko ka laco ki nyako kineno bendera.

Bendera en lwak me lweny pa jo ma oketo kacel kit pa dano pa gi ki kit pa Lubanga pa Kristo i cawa me tem me cik me Sunday. Dong, cobo me aryo bi nyutu “tig pa Jesse,” ma bi kete malo, kengi cal pa nabi mapat aryo me Ruth, apagani ma kicobo ne ki bendera, ka oketo kube ki Boaz, cal pa 144,000, kede bende cal pa Jawar, ma opoko rwate pi Ruth, ki obedo lanywal ne macek. I donyo i ring pa Kristo, ka kit pa Lubanga pa En oketo kacel ki ring ma opoto pa kit pa dano, en obedo lanywal wa macek. Bendera ma kiceto malo gin jo ma okete kacel pi kwena, ma gityeko tic me keto kacel kit pa dano pa gi ki kit pa Lubanga pa Kristo, i anyim cik me Sunday.

Wa bino mede ki pwonye man i coc ma anyim.

Maro pa Baibul medo ka ki kwanone. I yoo mo keken ma lami romo yiko, obi nongo ni ngec maber ma pe tye agiki kede maro pa Lubanga noneno pire kene.

Miti pa kit me tic pa Yahudi pe onongo gityeko ngeyo tek tek. I cik me tim ne ki alama ne, ada ma madwong ki matutwal gityeko kitero ne. Kabaru ma Ber obedo lagony ma yaro gin ma oigudo iye. Kun ngec pa yo me waro, ada ne giyaro bot ngeyo. Maloyo ma watimo kombedi, obedo twero pa wa me pwoyo ngeyo lok magi ma lamal. Myero wapwoyo ngeyo gin ma matutwal pa Lubanga. Malaika mito meneno iye ada ma ginyutone bot jo ma ki cwiny ma ocwinyre, ma tye ka yeny Lok pa Lubanga, kacel ki leco pi boro, ki lac, ki piny, ki malo maloyo pa ngec ma en keken romo miyo.

Ka wacungi ikom agiki me lok me kit ma otime i piny man, lok pa poropheci ma orwate ki nino me agiki mito tutwal ni wa kwano gi. Buk ma agiki i coc pa Cik Manyen opong ki atir ma wa myero ngeyo maber. Setani odoko piny pwonya pa jo mapol, kono gubedo mor ki cal mo keken me pe gikwano Buk me Nyutu. Ento Kristo, ki lacakone Yohana, o nyutu kany ngo ma obi time i nino me agiki, ci owaco ni, ‘Maber en ma kwano, kede gin ma winyo lok pa poropheci man, ki gwoko gin ma kicoyo iye.’ Nyutu 1:3.

‘Man en ngima ma pe otum,’ Kristo owaco ni, ‘ni gibed ngeyo in, Lubanga ma atir acel keken, ki Yesu Kristo, ma in ocwalo.’ Yohana 17:3. Pingo ni pe wa nongo ber pa ngec man? Pingo gin atir ma lamal magi pe gimiyo lam i cwinya wa, pe gikoŋo i cing lebwa, ki pe gi yaro bedo wa weng?

Ka Lubanga omiyo wa lok pa En, otero wa i bedo ki aco weng ma mito pi ruwate wa. Alufu mapol gicayo pii ki tyen pi me kwo man, ento pe pi man obuto. Alufu mapol gitero Rwot i nyimgi, ki kun gineno, gubedo giloko gi i cal acel keken. Tipu megi tye ka tur mac i iye ka giwaco ikom kit pa En, giwaco ngo ma Kilisito obedo botgi, ki ngo ma gin obedo bot Kilisito. Ento jo yeny man pe gityeko kato weng jami ma dit ki maleng man. Alufu mapol mukene romo cako tic me yenyo gibich pa ruwate. Ka kwo pa Kilisito ki kit pa tic pa obino pa En gitye ka paro iye, keng me lero bi bolo piny nining i cawa mo keken ma gitemo neno aco. Yenyo manyen mo keken bityeko nyutu gin mo ma cwiny mito tutwal loyo gin ma otyeko nyut con. Kom jami man pe kitwero kato weng. Keno ikom bedo dano pa Kilisito, laro pa En me loko kica, ki tic pa En me lamo anyim Lubanga pi wa, bityeko cwalo wic pa luyub ma tye ka tek paka kare opong; ci, ka neno polo ki mwaka pa en ma pe gipyero, obiwaco ni, “Madit atika gibich pa bedo maleng.”

I kare ma pe giko wa bin ngeyo gin ma, ka onongo wa omako lumeny me wic ma onongo twero nonge kany, onongo oyabo wic wa. Lok pa cwaro ki woko binen tic i cwiny, i wic, ki i leb pa joma ma ocwarogi ki woko i kare ma pe giko. Gin binen ngeyo gin ma adier ma Kiristo onongo dwaro maber me yabo bot latic pa En, ento pe onongo gi tye ki yie me mako gin man. I kare ducu ma pe giko, neno manyen me kit ma opong maler ki kitiibwa pa Kiristo binen aa. I kare ma pe giko, Won-ot ma tye ki geno binen kelo aa ki i dogola pa En gin manyen ki gin macon. Christ's Object Lessons, 132-134.