I Pot Buk apar me Apokir, ma ka lok me con pa kwena pa malaika acel ki aryo kityeko nyutu, Yohana, calo alama pa jo Lubanga me kare me agiki, kityeko miyo ne ngec con ni bino bedo kwanyo cwiny i lok me con ma otyeko nyutu ki cal; kede kwanyo cwiny eno obedo but me lok me con pa kwena pa malaika acel ki aryo ma kityeko kano ki muhuri kun ngec pa jo Millerite, me roto geno gi.
Dwol ma ne awinyo ki polo ne owaco bot an dok kacel, owaco ni, ‘Wot, ikawo buk matidi ma tye oyabe i cing pa malayika ma ocungi i wi pi madit kede i wi piny.’ Ne awot bot malayika, ne awaco bot en ni, ‘Mi an buk matidi.’ Ne owaco bot an ni, ‘Kawi, cam weng; obi miyo puk pa in bedo macar; ento i leb pa in obi bedo macaa calo oya.’ Ci ne akawo buk matidi ki i cing pa malayika, ne acam weng; ci ne obedo i leb pa an macaa calo oya; ento ka keken acamone, puk pa an obedo macar. Revelation 10:8-10.
I gonyo apar, John nyutu wot pa gin matime, ki dwe 11 me August, 1840, ka malaika madwong obot piny ki buk matidi i lwete, nyo oko i "Great Disappointment" i dwe 22 me October, 1844. Pud pe onongo onyutu wot man i kit me calo poro, "dwon ma owinyo ki i polo" owaco ne, ma pwoyo ni ka ocamo buk matidi, "obi miyo tyen ni obed more, ento i twal ni obi obed mamit calo asali." Nyono marac man obedo ma oruto yie pa Millerites, kede pe obedo maber ni gin ngene ikom nyono meno mapwod pe obino; ento John nyutu jo me kare me agiki, ma myero ginenge adwogi me gin atir ma rwatek ki nyutu pa gintic, ma obedo wot pa gin matime pa lok pa malaika me acel ki me aryo.
Akwan maleng man nyutu ni ne biwot ka tem ikom lwak me nino agiki, dok tem meno obedo me twero pi gin mo ma pe obero botgi ni ginyononec ngec iye ka pud pe itema obedo, ento pe obedo yot acel kikome ki yubo me jo Millerite, kato ni oyubo maber tutwal ki yubo me gin ma ocul iwiyamo pa malaika me acel ki malaika me aryo, pien yamo me duduc abiro bene gimedo nyutu “gin ma pud bibino anyim, ma gibinyutu gi ikaregi me rwate.”
Kadi bene myero ngene lok me gin mukwongo pa jo Millerite, jogi pa Lubanga me kare me agiki bi tyeko rwom acel keken pa gin matime calo jo Millerite; ento gin ma otemo jo Millerite—ma obedo maber ni pe gitye ki ngec con—bined tye temo mapat, ma okelo ne gin acel ma kikano piny nyaka kare obino pi Leona pa dul me Yuda me yabu woko Pweny pa Yesu Kiristo, ma tye i lok me gin ma ocano piny i rek apar angwen pa Daniel apar acel.
Gin ma kany odiko anyim, pe dong kiketo me temo lutela pa Lubanga me nino me agiki; ci temo meno obedo twero calo ki yo me alama ma i kine lutela pa Miller gitemo ie, pien kata i timo me acel i iromo pa gin ma otimme i kare pa Millerite, onyo i timo me agiki i nino me agiki, adudung abiro obedo “pwony me nyuto tim mapatpat” ma “gin ma bibedo ka ginyuto i rwate pa gin.”
Gin ma loyo pe gineno en ni, macalo ka John nyutu kit matime pa bino piny pa Kristo ki buk matin i ceng 11 August, 1840 nyaka Great Disappointment i ceng 22 October, 1844, kit matime man keken bene ki nyute ne kwede bino piny pa Malaika me aryo i ceng 19 April, 1844. Disappointment me acel twero ngeyo calo disappointment pa John, ma inyuma me ocamo buk matin i ceng 11 August, 1840, oromo ki disappointment i ceng 19 April, 1844. Ka disappointment man obino, Malaika me aryo obino piny ki “coc” i lwet pa en.
Malak ma tek madwong mapat kityeko miyo ne cik me beo i piny. Yesu oketo i cingi coc acel, kun obino i piny, oyaro ni, ‘Babylon ocopo, ocopo.’ Eka anyeno jo ma cwinygi opoto dok gi goyo wanggi i polo, kun giceto ki yie ki geno ni Rwotgi obino onen. Ento jo mapol nininge calo gibedo i laloc, calo ma gikume; ento pud anyeno mer me cwiny piny madwong i wanggi. Jo ma cwinygi opoto oneno ki i Coc pa Lubanga ni gitye i kare me bedo-woko, ki ni myero gikenyo ki yubu cwiny opongo pa neno. Ngec acel keken ma otero gi me yeny Rwotgi i 1843, en aye ma otero gi me geno ni obino i 1844. Ento anyeno ni jo mapol pe gitye ki teko man ma onongo yiko yiegi i 1843. Poto cwinygi omiyo yiegi orwenyo. Early Writings, 247.
Tariik me Millerite ma Yowani nyutu i chapta me apar, obedo tariik me lacar me acel ki bene lacar me aryo. Obote i piny pa lacar me acel kwede kwena, ki obote i piny pa lacar me aryo kwede kwena, gitimo alama me cako pa tariik magi keken ma pire tek gikato ki cwiny ma opoto, ento Yowani dong nyutu maberoyot tariik weng pa lacar aryo. Kadi bene inge i ceng 22 me October, 1844, ka lacar me adek obino kwede kwena, cwiny ma opoto pa cwalo wii me 1863, omiyo lami me adek pi kare ma cako ki kwena ma kato ki cwiny ma opoto.
Poto me cwinya ma acel pa dul me malaika ma adek i Julai 18, 2020, obedo rwom ki poto me cwinya ma acel pa jo Millerite. Gin atir acel kigubo piny, macalo kit ma gin atir me 1844 kigubo piny, ki Rwot oketo lwete i wi bal ma otye i namba mogo, ma en aye oyubo poto me cwinya ma acel pa jo Millerite. Ka dong bal kigeno, gubo ma i iye kigolo, pien Simba me dul pa Yuda okweyo lwete. Bal me Julai 18, 2020, ocake ki pe ogamo ni i 22 me Octoba, 1844, En kiyweyo lwete, ka owaco ni "cawa pe dong."
Ka obedo wot pa Philadelfia me cwiny ma opoto ma acel pa malaika ma acel, onyo cwiny ma opoto ma acel pa wot pa Laodicea me malaika ma adek, cing pa En nyutu aler me yo. I ceng 19 me dwe Apirii, 1844, ki i ceng 18 me dwe Julae, 2020, cwiny ma opoto okelo kare me opungu. Joma kicoko gi i ceng 11 me dwe Agosti, 1840 onyo i ceng 11 me dwe Septemba, 2001, gipungu, ci oko ne Kirisito ocako odoco coko jogi pi kare ma aryo.
En aye coko dano acakki ki nino 11 me September, 2001, pien calo tye ka nyutu i batija pa Kristo, en i kare ma nyig coc me Laremo olwongo piny aye cako cokke jocwinyoce, pe nino mukene ma pud pe olwo. Ka dong ye yubo acake, Kristo coko dano ne tyen keken me aryo. Kristo ocoko jocwinyoce acakki ki batija ne, ka dong i nyuma me yubo ma yat acoro olwok ki agaba pa yat me polo, en ocako coko jocwinyoce tyen me aryo. Ada me porofeto me cokke me aryo ma ocako i dwe me July 2023, obedo but gin ma onekere i nino 18 me July, 2020, kadi bed ni onen adwong gin acel i tarih pa jo Millerite.
I ndani ayat adek wangwen me Daniel apar ki acel, atap ma aa ki i dog ot ma pe ki tum ocer kede onyeko cing abiro me atap me piny i mwaka 2020. I mwezi me July mwaka 2023, Rwot ocako coko lutino ne me nino me agiki tyen me aryo. Tic me coko man kinyuto i roto i komoro maleng me Millerite, kadi i roto meno tye iye lakwena aryo me gin ma otim i kare me coko lutino ne tyen me aryo. Tic me coko man en gin me porofeto ma kigiliko lwor nyaka i July 2023. Tic me coko lutino ne tyen me aryo gityeko i kare me roto me lweny Ukraine, cok ki kare mapwod i nyim yero me aryo me prezident me abiro, ma aa i kin marwate.
I August 11, 1840, Rwot ogamo kacel dul me Millerite, ci omiyo ranyisi pa kacelo ni ki cako chart me 1843, ma gipab i May me 1842. Chart no onongo nyutu kwena me tieng, pi en onongo oketo tieng pa temple me Millerite. Donyo piny pa malaika me Kitap me Revelation dyer apar i August 11, 1840, tye rwate ki Baptiiso pa Kristo, ma, kacel ki gin mukene, onongo omiyo ranyisi pa cako me Kristo yero jopuonj pa en.
Ki kwaco Yohana, Anderea, Simoon, Filipo ki Natanael, ocake gero pa Kanisa me Krisitiani. Yohana ocwalo joluwo ne aryo bot Krisito. Eka acel ikinyegi, Anderea, ocunge ki odume ne, okwaco ne me bino bot Lakony. Filipo bene okwayo, ci oceto me yenyo Natanael. The Desire of Ages, 141.
Tic pa William Miller cak ki kare me agiki i mwaka 1798, oo wa i Agusto 11, 1840, omiyero tic pa Yohana Lakwak, ento ka malaika me Niyabo Aparac gi abicel opongore piny, calo onongo kit ma opongore pa Dano Maleng i batija pa Kristo, Ladit “ocoko” jo kwene me cako. Jo wang acel angec magi nyuto ni Kristo ocoko lwak ne me nino agiki i Septemba 11, 2001, ka malaika me Niyabo acaki me apar aboro opongore piny, ento calo obedo ki jo Miller, myero obed ni ginywalogi ki acel me adek me mio abiro ma onongo ociko, ka dong Ladit bino kelo lwak ne kica mar aryo.
Okanyo me aryo pa lwak pa Katonda me nino giko me agiki cako i historia ma kiketo calo i agiki tutwal pa akwana me apar ki acel, i dogola me apar ki acel pa Daniel, cokcok anyim kwede ka Putin pe onongo oloyo Ukraine, kede cokcok anyim kwede akwana me apar ki aryo, ka caden me lanen pa Russia kede Putin ogik kwede. Dogola me apar ki acel pa Daniel, akwana me apar ki acel, pieno rwatte ki Dogola me apar ki acel pa Niyabo, akwana me apar ki acel, pien ka eno iye, caden aryo dong kidwogo gikelo dok i kwo.
I i lok me Millerite ma maler, Lubanga ocako dwogo jogi dok aryo kanyim cwiny ma oremo i nino me 19 April 1844; kit ma Lubanga otyeko tic kwede me dwogo jogi i cawa meno en yaro ni gitye ka piko kare me kuro ma i lok me nyiiri apar i Matayo boc 25, kacel ki Habakuku boc 2. Pi Millerite me yaro kitgi keken ka dwogo, myero giyaro gi keken calo gin ma kiweyo i iye i Lok pa Lubanga ma poro. Myero gineno ni gin joge pa Lubanga, i lwongo piny ki gin ma giwaco keken ni gin joge pa En. I ka Lubanga obedo ka dwogo jogi ma cwinygi oremo, obedo kinyuto calo alama ma kiweyo malo pi jo ma pe Yahudi; kono onongo tye ka nyutu matek ricer i akina me gin aryo: joge ma ada ento cwinygi oremo, kede jo ma mere keken giwaco ni gin joge.
I kare meno binen bedo tier pa Yese, ma binen ocung calo tutwal pi jo; lwak binen yenyo iye, kuc pa iye binen bedo lamal. I kare meno binen obedo ni LADIT binen oketo cing pa iye doki, pi kare aryo, me dwogo jo pa iye ma kicweyo, ki Asiriya, ki Misiri, ki Pathros, ki Kus, ki Elam, ki Shinar, ki Hamath, kede ki piny matidi me yamo. Kadong binen cweyo tutwal pi lwak, binen cogo jo Israel ma kicwalo woko, kede binen cogo jo Yuda ma kigubu piny ki i tung angwen pa piny. Aisaia 11:10-12.
Ka Janabi Yeremia onongo nyuto jo ma genogi opoto i April 19, 1844, onongo onyuto ni pe dong obedo kacel ki “lwak pa jopoko,” ma gitiyo kwede lok me yaro ma opoto me 1843 calo ranyisi ni jo ma Yeremia onongo nyuto gin janabi mape atir.
Pe abedo i lwak pa jo mapobo, pe bene amoro; abedo keken pi cingi: pien ityeko opongo an ki cwiny marac. Yeremia 15:17.
“Kacel pa jo ma cobo” dong gikwanyo woko jo ma Yeremia onongo nyutu.
Jo mapol gubedo giket gi peko ki owete megi ma pe yie. Pi gwoko kabedo megi i kanisa, ngat mogo giyee ni obed mung kom keno megi; ento jo mukene ginenyo ni bedo gi dutu bot Lubanga ogengo gi ni pe gitim kamano me keto i mung ada ma En oketo botgi me gwoko. Pe gin manok keken ma gikwanyo woko i rwom me kanisa, pe pi lok mukene, ento keken pi nyuto yie megi i bino pa Kiristo. Ber tutwal lok pa lanabi obedo bot jo ma gubedo gutik tem me yie megi: “Owete mewi ma gikwero we, ma gikwanyo we pi nying An, gi waco ni, Wek mii ducu bot Rwot; ento En obi nyute bot we pi mor mewi, gin gibedo ki sonyi.” Aisaia 66:5. The Great Controversy, 372.
Ka Rwot oketo cal bot jo piny, mano obedo ka En oyaro lwete dok i kare aryo me coko jo pa En ma dong ocako bedo, ma gin jo ma kijwero woko ki Israel. Gin jo ma pe dong bedo i "bungu pa jo me kwede."
“Yat Jesse” en kit me rwate mar remo aryo, acel aa i Judiya ka kibedo kacel ki rwate mar remo ma aa woko ki i Judiya, dok pe keken en rwate mar remo pa Yesu, ento bene en kit me rwom kacel pa Lubanga ki dano, pien alam ma kiyero malo nyuto jo ma kiketo twon i komgi pi naka i kit kacel ki yubo me rwom kacel pa Lubanga ki dano, ma bene kinyuto i Daniel apata 11, dul 10, ki kit me coc pa “otela”. I dul 10, kare me keto twon i kom lukwongo mia acel ki angwen dwe angwen apar ki angwen kinyutu ki ngec me porofeta pa otela, ma en wiye. I historia pa dul 11 ki lweny Ukraine, Lubanga tyeko ciro cinge me aryo me cokjo jo ma kigolo woko ma kibedo gi yot cwiny.
Nio, ka wa tye ka wa tiyo ki caden me Daniel apar ki acel calo yub ma oyot, wa ngeyo donyo me obwak pa papa i kare me profesi, kombedi ma pud pe oromo cik me Sunday. Wa neno tic me tung me Republican ma kiyubo ki Trump, ka obedo me aboro ma aa ki i me abiro, dok obedo ka cako tic me kany kede wilobo. Wa tye ki line me tung ma okwede i ngat pa Protestantism ma olweny, calo Maccabees gin kiyubo. I kare acel ma orumo i loko mago, wa keto line me dudu abiro, ma bene en line me ngero me nyako apar, ka wa nyuto tic pa jo mia acel ki angwen piero angwen ki angwen, kede line me malaika adek ma nyuto tic me tung me Protestant ma adier. Acel i kitekitek me tung me Protestant ma adier i kare meno en rwom me aryo.
Cunge ma aryo otime i gin pa kare me lok pa Malaika ma aryo, kede bene otime i gin pa kare me Malaika ma adek, cako ki 1844 nyo i 1863, me keto janeno aryo ki gin pa kare pa Millerite, ma nyutu ni Rwot oyaro cingone kare ma aryo me ocogo yimone ma opore.
Ceng 23 me September, Rwot onyuta an ni obedo oyweyo lwete odii aryo me dwogo otum pa jo pa En, kacel ki ni rwom me tic myero omed aryo i kare man me cobo. I yubu, Israel omwene ki oyare, ento kombedi i kare me cobo Lubanga bino oyiko ka oboko jo pa En. I yubu, kit ma kityeko timo me nyutu lok me atir onongo opore keken; kityeko gutimo manok tutwal onyo peke; ento i cobo, ka Lubanga oketo lwete ni me cobo jo pa En, kit me nyutu lok me atir bino tye ki rwate ma kityeko bedo kwede. Gin weng myero obed gi kuc ki cwiny marwate i tic. An oneno ni pe atir ni dano mo keken okwanyo yubu me aloka me miyo wa cik kombedi i cobo; pien ka Lubanga onongo pe otimo mapol pi wa kombedi calo gin ma otimo macon, Israel pe dong bino cobo piny. Early Writings, 74.
I agiki pa buk Early Writings, Dako White opoyo lok ma kicito kombedi:
3. Neno ma i pot 74, me ni Rwot “oketo lwete ne odur aryo me dwogo jo pa En ma odong,” tye ka nyutu keken ikom bedo cing acel ki twero ma con obedo iye joma tye ka yaro Kristo, ki ikom adwogi ni En ocako dok keto gi i cing acel ki woyo malo jo pa En. Early Writings, 86.
Akwan maleng me dwan pa okutu abiryo ma oloko kare me 11 Agusto, 1840 nyaka i 22 Oktoba, 1844, otyeko rwate ki akwan maleng me 22 Oktoba, 1844 nyaka i tic me kwero me 1863. Kwan i kwane, akwan me acel onongo obedo cal me nyako maleng me ngeyo, ci lain me aryo ma oloko omiyo cal me nyako maleng me peke ngeyo. Akwan me aryo weng ocako ka malaika otyeko okato piny ki kwan ma myero ki cam. Turo me malaika i akwan me aryo weng ocako yub me temo ma okwanyo keyo piny, ci i mwaka 1849, onongo ki nyuto Siista White ni Wod Mukama dong ocako dok i cako cing-ene me aryo, i kare man pi rwom me cok cawa jo ma onongo ki keyo piny i 22 Oktoba, 1844.
Gin camo i piny pien Okeng Madit, calo jo marwong i dwe mar 19 April, 1844, ma camo i piny pien okenggi me acel. Kacok me aryo no nyutu ni Rwot “ocako me coko kanyakanya dok me cako yiko i dula jo megi.” I kacok me aryo, tic pa Rwot tye ka yiko apica ma rwatte acel ki acel i kom kwena, kadi bene dano-ni tye kanyakanya ki Dicu pa En. Tyo pa apica no en me lwongo romo mukene pa Lubanga okato ki Babylon, ma tim man romo ka coo ki mon nen apica no.
Alama en aye oko lwak me jo ma omiyo dano maracgi obedo acel kacel ki Obanga pa Kristo i kare me temo pa cik me Ceng Nino-Dyeng. Omiyo, tye kacel me aryo nyutu “ongwen pa Jesse,” ma gibino tingo malo, ka otwero cim me porofeto me aryo pa Ruth, dano me lobo ma pe jo me Isirael, ma giketo kacel i twero pa alama kun otyeko cako acel ki Boaz, alama pa jo mia acel ki angwen-dok-angwen alufu, kede dok alama pa Leny, ma opwoyo cul pi Ruth, kede ma obedo wat marac ma cok kede en. I kare ma kit pa Kristo me Obanga otyeko rwatte kacel ki del ma opoto pa kit pa dano, En odoko watwa ma cok kede wa. Alama ma gibino tingo malo en jo ma rwatte kacel ki kwena man, ma gityeko tic me agiki me cako dano maracgi acel ki Obanga pa Kristo ka pinyo pe otumo i wang cik me Ceng Nino-Dyeng.
Wa bino mede ki pwonye man i coc ma anyim.
Maro pa Baibul medo ka ki kwanone. I yoo mo keken ma lami romo yiko, obi nongo ni ngec maber ma pe tye agiki kede maro pa Lubanga noneno pire kene.
Miti pa kit me tic pa Yahudi pe onongo gityeko ngeyo tek tek. I cik me tim ne ki alama ne, ada ma madwong ki matutwal gityeko kitero ne. Kabaru ma Ber obedo lagony ma yaro gin ma oigudo iye. Kun ngec pa yo me waro, ada ne giyaro bot ngeyo. Maloyo ma watimo kombedi, obedo twero pa wa me pwoyo ngeyo lok magi ma lamal. Myero wapwoyo ngeyo gin ma matutwal pa Lubanga. Malaika mito meneno iye ada ma ginyutone bot jo ma ki cwiny ma ocwinyre, ma tye ka yeny Lok pa Lubanga, kacel ki leco pi boro, ki lac, ki piny, ki malo maloyo pa ngec ma en keken romo miyo.
Ka wacungi ikom agiki me lok me kit ma otime i piny man, lok pa poropheci ma orwate ki nino me agiki mito tutwal ni wa kwano gi. Buk ma agiki i coc pa Cik Manyen opong ki atir ma wa myero ngeyo maber. Setani odoko piny pwonya pa jo mapol, kono gubedo mor ki cal mo keken me pe gikwano Buk me Nyutu. Ento Kristo, ki lacakone Yohana, o nyutu kany ngo ma obi time i nino me agiki, ci owaco ni, ‘Maber en ma kwano, kede gin ma winyo lok pa poropheci man, ki gwoko gin ma kicoyo iye.’ Nyutu 1:3.
‘Man en ngima ma pe otum,’ Kristo owaco ni, ‘ni gibed ngeyo in, Lubanga ma atir acel keken, ki Yesu Kristo, ma in ocwalo.’ Yohana 17:3. Pingo ni pe wa nongo ber pa ngec man? Pingo gin atir ma lamal magi pe gimiyo lam i cwinya wa, pe gikoŋo i cing lebwa, ki pe gi yaro bedo wa weng?
Ka Lubanga omiyo wa lok pa En, otero wa i bedo ki aco weng ma mito pi ruwate wa. Alufu mapol gicayo pii ki tyen pi me kwo man, ento pe pi man obuto. Alufu mapol gitero Rwot i nyimgi, ki kun gineno, gubedo giloko gi i cal acel keken. Tipu megi tye ka tur mac i iye ka giwaco ikom kit pa En, giwaco ngo ma Kilisito obedo botgi, ki ngo ma gin obedo bot Kilisito. Ento jo yeny man pe gityeko kato weng jami ma dit ki maleng man. Alufu mapol mukene romo cako tic me yenyo gibich pa ruwate. Ka kwo pa Kilisito ki kit pa tic pa obino pa En gitye ka paro iye, keng me lero bi bolo piny nining i cawa mo keken ma gitemo neno aco. Yenyo manyen mo keken bityeko nyutu gin mo ma cwiny mito tutwal loyo gin ma otyeko nyut con. Kom jami man pe kitwero kato weng. Keno ikom bedo dano pa Kilisito, laro pa En me loko kica, ki tic pa En me lamo anyim Lubanga pi wa, bityeko cwalo wic pa luyub ma tye ka tek paka kare opong; ci, ka neno polo ki mwaka pa en ma pe gipyero, obiwaco ni, “Madit atika gibich pa bedo maleng.”
I kare ma pe giko wa bin ngeyo gin ma, ka onongo wa omako lumeny me wic ma onongo twero nonge kany, onongo oyabo wic wa. Lok pa cwaro ki woko binen tic i cwiny, i wic, ki i leb pa joma ma ocwarogi ki woko i kare ma pe giko. Gin binen ngeyo gin ma adier ma Kiristo onongo dwaro maber me yabo bot latic pa En, ento pe onongo gi tye ki yie me mako gin man. I kare ducu ma pe giko, neno manyen me kit ma opong maler ki kitiibwa pa Kiristo binen aa. I kare ma pe giko, Won-ot ma tye ki geno binen kelo aa ki i dogola pa En gin manyen ki gin macon. Christ's Object Lessons, 132-134.