Wa tye ka yubo Buk me Aisaia chapta 27, pien en tero kit me cwalo lok pi chapta ma bino anyim i Aisaia. Chapta ma bino anyim gin nyutu koth me agiki calo kit me tic pa Biblia ma tye atir. Kit me tic eni, ka kinongo ngeyo ki kitiyo kwede, nyutu lok me lanyut ma, ka kikwako, kelo tuk ma rwate kwede.
I 11 September 2001, wer ma myero wero bot jo kica pa Lubanga me kare mukato, ma gin jo Seventh-day Adventist, obedo ni Lubanga ojukogi i kit jo pa En, pien pe gi ocweyo meca ma Lubanga omito ni pach me yit wain pa En myero ocweyo. Wer eno myero kiceto iye i kica me rwom, ma kiyaro kwede pach me yit wain ma Lubanga ocweyo, kacel bende ki kijuko ‘kidi ma ngat loro ka iye’ i 1863. Gi obedo Laodicea i 1856, ci pi mwaka 7, onyo ‘kare 7’, onyo nino 2,520, Lubanga onongo tye ka pemo me odonyo, ento gi oko bur bot En i 1863.
Cako ki September 11, 2001, gi tye kikwongo gi i buk me anyim me kikwanyo gi woko piny weng ki i labi pa En i kare me Cik me Sunday. Kwena ma myero kinywoyo bot Adventism cako ki September 11, 2001, en obedo kwena pa Laodicea, ma obedo kwena pa ot pa zabibu ma tye kwede 'kidi me kigonya' ma kwoyo gin mo keken ma ginyayo me 'neno' ki me 'temo' 'kidi ma ber loyo'. Kwer ma omiyo bot jo Laodicea i waci pa Isaia en ni jo Adventist mo keken ma yero me akwanyo kobo me agiki man, pud tye kare me 'kamo' 'twero, ni' gitye 'me cobo kuc' bot Kricito, pien Kricito pud tye ki ngwec 'me cobo kuc' bot gin. Ento i 'dwon ma kigoyo i otum me odii', piri i anyim Cik me Sunday ma obino oyot, mere eno otieke woko pi kare weng.
I kare ma ocako i ceng 11 me dwe September, mwaka 2001, Lubanga ogamo ni bimiyo gin ma “i kare me con pe gin jo,” “tyen ma owuoko ki i piny ma pe tye pi,” me “keto tyen,” “okwek kede opur, kede opong cing pa lobo ki cim.” Ma timo Tyen pa Yese okwék kede opur obedo Kot me agiki; pien tyen ma myero okwék kede opur, ki lok me nabii kigamo ni myero obedo alama ma giketo malo, kede alama en aye Tyen pa Yese.
I cawa eno bino bedo tiend yath pa Yese, ma bino cung cal pa jo; bot en jo me piny mapatpat bino yaro, kuc pa en bino bedo madwong. Yesaya 11:10.
Kec me agiki omiyo kut pa Yese ocake me tubo ki keto yago, kacako i September 11, 2001; ci ka cik me Sande ma bino cok-cok obino, kut bino opongo piny weng ki me yath. Cik me Sande i buk pa Aisaia, cabita 27, obedo lok pa kare ma timore mapud-pe-pud, ma bende kinyuto i cabita 1 okato i 3 i buk pa Daniel. Kec me agiki ocako me yweyo ka kabilo ma i piny weng ogonge i September 11, 2001, ki weko woko Islam pa Woe ma adek, ci tutwal gimako.
‘Cako pa cawa me peko’ ma kany ma kiwaco pe lube ki cawa ma masira gibicako yubo woko, ento lube ki kare macek matin ma pud pe giyubo woko, kun Krisito tye i Santuari. I kare meno, kun tic me lwoko kwo tye ka tyeko, peko bino i lobo, jo me piny gibedo gi odugu, ento gibedo ki kwanyo, wek pe ginywako tic pa lajal mar adek. I kare meno ‘yom me agiki’, onyo kweco ma bino ki i can pa Rwot, obi, me miyo teko i dwog madwong pa lajal mar adek, kacel ki weko jo ma Rwot oyero obed gi rwom i cawa ma masira abicel ma agiki gibi yubo woko. Early Writings, 85.
I kom coc ma eni, Sister White tye ka poko maler ni tye kare matidi ma bulokole dong tye oyabe. “Cawa me peko” ma en tye ka poko kom ne pe acel ki cawa me peko madwong, ma ocako ka kare me temo ogiko tutwal. I Adventism, ka atir kigamo ni “cawa me peko matidi” i rwom ki cawa me peko madwong ma ocako ka Mikael ocung. “Cawa me peko matidi” nyutu kare ma poto pa piny ocako ikare me “cik me Sunday” ma tye ka bino cok, kede medo nyaka ka kare me temo ogiko.
I kit gin ma otime ki 11 September, 2001 nyaka i cik me Sunday, yweyo me agiki ki kobo me Adventism nyutore ni tye ka time i “kwedho” me kop me agiki. Cawa meno, ka kop me agiki, ma bene tye “dwogo cwiny,” cako calo “kwedho,” ento medore nyaka i yomo opong weng i kare me cik me Sunday. I cawa meno, ma ocako ka Islam me “Woe” me adek omiyo lwak bedo ki mirima, kop me agiki cako obino, ki jo mogo gi ngeyo kop me agiki ki cwako ne, ento jo mogo pe gi ngeyo kop me agiki. Jo mogo ngeyo ni gin mo tye ka time, ento pe gi ngeyo ngo eni obedo, ki gi teren bot ne me medo kwede.
Mapol gi ojuke tutwal i yudo kec me acaki. Pe gi oyudo ber bedo weng ma Lubanga omino gi kamano. Gicenyo ni lacim man obipongo ki kec me agiki. Ka kica mapol loyo weng obimino, gi mito yabo cwinya gi me yudo ne. Gitye ka timo bal marac madit. Tic ma Lubanga ocako i cwinya pa dano, i mino lacer pa En kede ngec pa En, myero obedo ka mede odonyo anyim. Dano keken myero onen ki ngec pi lacim pa kene. Cwinya myero kiweyo woko ki jami murac weng, ki kwerone wek Roho Maler obed ka bedo iye. En ki nyutu richo kede weko richo woko, ki kwayo matek, kacel ki lielo gi kene bot Lubanga, ma lubi me acaki gicweyo piregi pi golo piny pa Roho Maler i Nino me Pentekote. Tic acel acel man, ento i rwate maduong loyo, myero kitim kombedi. Eme, dano ne myero kwayo keken pi kica, ci kuro Rwot me tyeko maber tic ma lube iye. Lubanga en ma ocako tic, ci obityeko tic pa En, me yubo dano obed opong i Yesu Kristo. Ento pe myero bed ki weko woko kica ma kiyaro ne ki kec me acaki. Jogi keken ma tye ka bedo ki lacer ma gitye kwede, gin aye gibiyudo lacer ma loyo. Ka pe watye ka mededo anyim nino keken i nywako ki timo kit maber me ja-Kristo ma tye ka tic, wa pe wabi ngeyo ngolo pa Roho Maler i kec me agiki. Twero bedo ni tye ka kato i cwinya matwal i tung wa, ento wa pe wabi yaro, nyo wa pe wayudo. Testimonies to Ministers, 506, 507.
Kot me agiki dong obino, ki tye jo ma gineno, ci ginongo; ento bende tye jo ma pe gineno, ci pe ginongo. Pi minongo kot me agiki, myero gineno. Kot me agiki pe en gin ma itye kwede keken; en gin ma ngat donyo kwede, ma ki yubo ki lok; ento lok bene inongo keken ka itic ki kit me timo ma atir me keto lok ma atir. Ka pe gineno kit me timo ma keto lok me kot me agiki, dong pe tutwal romo ngeyo pwony me lagoro ma ki yaro i cako i malo ki poto piny pa lobo pa rwodi, ma ki yaro i buk Daniel ki Revelation.
Cal ma kityeko yaro malo bot lobo weng, Aisaia onongo nyuto ne calo “rwom pa Yesse”; kede, i but apar abicel, onongo waco ni gin ma “bino ki Yakobo” “giketo rwom.” Gin ma “rwom pa Yesse” bene kityeko nyutogi ni “Isirayel”; gin aye gin ma con gibedo gi laler kede lagwok matidi, dong gipongo lobo weng ki le. Cike pa kit pa piny pe gito kwede cike pa porofeci, pien Lami Cik acel keken aye oyubu kit pa piny kacel ki porofeci. Pud pi yat okelo le, myero con owoti ki nino woko, ma nen e lagwok matidi, dong e laler. Isirayel me Cwinya, ma en “rwom pa Yesse,” nongo cwe me kot ma dong medire kacel. En cako ki “lilo pi piny piny,” dong obedo i cwe me kot ma opong weng, ka lobo opongo ki le ma cal oyaro.
I pot buk 27 me Yesaya, kare me cako me “kot ma ororo” kityeko nyute ni otime ka tungo manyen “ocako yut.” Ka me acaki “ocako yut,” ki nyute ni kot ocwalo “i rwom.” “I rwom, ka ocako yut.” I September 11, 2001, kot me agiki ma ororo ocako me cwalone “i rwom,” pien i kare meno ngano ki magugu, onyo joma ngeyo ki joma pe ngeyo, pod gubedo ocube kacel.
Gonyo madwong me cwalo woko Lamo pa Lubanga, ma miyo piny weng ler ki dwong pa en, pe bino nyaka wa nongo jo ma gipwonyore maber, ma gingeyo ki tem ngo mito bedo latic kacel ki Lubanga. Ka wa keto wa weng i tic pa Kiristo, Lubanga bino yaro man ki cwalo woko Lamo pa en pe ki pimo; ento man pe bino tye ka lwak madwong pa kanisa pe obedo latic kacel ki Lubanga. Lubanga pe twero cwalo woko Lamo pa en ka paro keken ki weko cwinya keken tye ka nyutu maber; ka lamo ma loyo tye, ma ka giketo i lok, bino waco dwoko pa Kayin ni, “An bedo gwoko owetega?” Ka adwogi pa kare man, ka alama ma tye ka dwongore i tung weng, ma giyero ni agiki pa gin weng tye kakare, pe romo moyo teko ma i nindo pa jo ma giyaro ni gineno adwogi, eka mot mapimo calo lero ma dong ocako nyutu bino bedo loyo cwinygi. Pe tye weko mo keken pi wekgi me cwinya ma gibino twero mio bot Lubanga i cawa madit me kwanyo lube pa agiki. Pe bino tye lok me nyutu pingo pi pe ginedo, pe giyeno, ki pe gitimo tic i lero pa adwogi maleng pa Lok pa Lubanga; ki kamano gibino nyutu bot piny ma ocube ki mot me richo, ki kit timo gi, ki mer gi, ki pii cwinygi, ni teko ki adwogi pa Lok Maber pe romo gipoko. Review and Herald, July 21, 1896.
Yesaya apar abicel nyutu lok me mukato pa cako me loro kuc me agiki, ka twol me yie oyubu ki piny ma orem, ci nyaka piny opong ki meyo. Lok man bene nyutu ni, “Ki kane, ka oyubu woko, ibi lwenyo lok kwede.” Ka kuc me agiki tye ka pimo ne calo “sprinkling,” Sister White owaco ni kuc me agiki, “romo tye ka poto i cwiny i tung wa weng, ento pe wabi ngeyo onyo wagamo.”
Kun otimo kamano, onyutu kanisa ma kikweyo kacel: jo ma ngiyo boro pa kome ki jo ma pe ngiyo. I lok ma con, onyutu ni, ka Lubanga opuko kome me agiki pe ki reco, mano nyutu kare ma pe dong nyiri pwot ma tye ki ngec gi nyiri pwot ma pe tye ki ngec tye kacel, kun owaco ni, "Ka wa miyo mere wa weng, ki cwiny wa weng, pi tic pa Kirisito, Lubanga bikenyo gin man ki cwalo Pumme pa En pe ki reco; ento man pe bitime ka tyen madit pa kanisa pe tye calo latic kacel kwede Lubanga."
Bed madwong pa kanisa, onyo rwom madwong pa kanisa, gitito i Matayo 25 calo deke peya ma wii marac, pien i Buk pa Lubanga ‘mapol’ kikwayo gi ento ‘matidi’ kiyero gi. Deke peya ma wii maber ki deke peya ma wii marac gicweyo gi ki gwoko pa Lubanga i goro madwong ma i tung otum, ma tye i anyim cik me Sande ma bino piwot. Cweyo eni kelo jo ma romo cano yubo piny ma opong weng pa Lamo Maleng i kec me agiki ki bedo ‘oganda ma onywol i cing acel’. Eka Twol pa Yese obi gwete malo macalo cal me lweny, kede opongi piny weng ki mego.
Yesaya 27 tye moko ni, ka kot ma i kare me agiki ocako ki yweyo ‘ki pimo,’ i 11 me dwe abongwen, 2001, ‘in bimedo lok kwede.’ ‘Ki pimo; ka ocako woto anyim, in bimedo lok kwede.’ Gin ma otime i 11 me dwe abongwen, 2001 ne oyubu med-lok oyot-oyot i piny kacel ki i kanisa. Kombedi keken—ma dong loyo mwaka apar aryo—pud tye med-lok i kom nyuto ni gintimee ne obedo tic pa Islam, kun pe i kit me ‘konsipirasi’ mo pa jo me piny ducu. Med-lok ma rwate ki obino pa yweyo ma ki pimo pa kot me agiki ocake i 11 me dwe abongwen, 2001, ento med-lok ma gitye ka medo gi i piny pe gin ‘med-lok’ ma kimoko i Lok pa Nyasaye me unabi. Med-lok en i kom nyutu mabit ma romo calo ma bino.
I kare acel, ka an obedo i New York City, i cawa, onongo kikwayo an me neno ot ma onongo gitye koyo lawir ki lawir, onongo gitye dong malo bot polo. Ot magi onongo gikwanyo kwer ni pe mac twero bolo gi, ki onongo giyubo gi pi miyo ducu bot lawigi kacel ki jo mayubogi. Malo kede malo ot magi onongo gimedo malo, ci i iye onongo gitiye kwede jami me yubo ma otum loyo weng. Jo ma ot magi obedo gi pe onongo gibuto penyo i cwinygi ni, “Wa twero nining me miyo ducu bot Lubanga i kit maber loyo?” Rwot pe onongo obedo i paro-gi.
Aparo ni: ‘O, ka jogi ma i kit man gicako keto lonyo gi onongo romo neno wotgi calo ka Lubanga neno! Gibedo giyubo ot ma ber tutwal mapol, ento i wang Rwot pa lobo weng, tamogi ki yikogi obedo apuk tutwal. Pe gitye ka tute ki twero weng pa cwiny ki wi me nongo kit me miyo Lubanga dwong. Gityeko woko neno man, tic ma acel pa dano.’
Ka gityeko cako keto ot ma lamal-lamal, won-otgi gudo kidi ki cwinypidi ma loyo, pien gi tye ki cente me tic me miny cwinya gi keken, ki me cako nyinyi i cwiny pa jo ma tye oko-gi. Cente mapol ma gicoyo kany giononge ki kit me kobo kwer marac, ki me opoto dano lwal. Gi wiyi pe ni i polo ki gwoko rekod pa tic me cente mo keken; tic mo keken ma pe atir, tito mo keken ma obedo bwola, kany ki coyo iye. Cawa tye kabino ma, i bwola gi ki cwinypidi gi, dano bipoko tung mo ma Rwot pe bi yee gi oyabo maloyo, ci gibinongo ni paciens pa Yehova tye ki rwom.
"Gin ma otime anyim i wang an obedo lwak me mac. Dano oneno od ma lamal, magi ma gi geno ni pe mac romo balo gi; ki waco ni, “Gin ber tutwal.” Ento od man gi obalo woko ki mac calo ka gicweyo gi ki mat. Motar me mac pe onongo romo timo gin mo me gengo gono. Latic me mac pe gityeko tiyo kwede motar me mac." Testimonies, volumu 9, 12, 13.
I cawa matidi kun gin ma obedo i September 11, 2001 otime, Cung pa Adventist otemo me cobo dyere me coc macalo eni ki piny weng. En nining pe obedo ikom New York City, kede ot madito maloyo ma motoka me juko meco pe onongo twero juko meco ma ocakone? Ka piro macalo meno dong otime, dyere me coc macalo eni ma oaa ki i coc ma Cung pa Adventist gikobo ni kityeko coyo ne ki lami nyako, nining pe myero giyabo ne ki wii ot?
Bino pa yweywe me koth me agiki, ma tero alama me bino pa “debate” pa nabi, bene nyutu lweny ma agiki pa Adventism, pien kany gi kwero ki pire tek lok ma ber ki ma yot pa ngat ma gi nyuto ni en lami‑nabi nyako pi gi ma ogedo.
Setani tye ka mede kare keken ki jami ma pe ada, me kayo jo woko ki ada. Bwola pa Setani ma agiki obedo me weko miango pa Moyo pa Lubanga pe bed ki rwom. ‘Ka pe tye nyutu, jo gonge’ (Proverbs 29:18). Setani bi tic ki lonyo, ki yore mapat-pat kede ki rwate mapat-pat, me puko geno pa jo pa Lubanga ma ocoto i miango ma ada.
Obino bedo kwero ma ocake i kom Testimonies; kwero eni obedo me Saitani. Tic pa Saitani obedo me gudo yie pa kanisa mapol i gin-gi, pi tulum man: Saitani pe tye ki yo ma terang maber me kelo lok me runya pa en ki kuyo cwinye i tami me runya pa en, ka waci me ciko, me kanyo, ki me laloc pa Laro pa Lubanga gimako.
Goyo lanyut me lagam pa ngano kede ywaya aryo ocake i ceng 11 me September, 2001, ki kwero woko kun Spirit of Prophecy, ma onyuto giko pa kwero woko ma odoko odoko ma ocake kun Baibul i 1863.
Wan ka jo, wan waco ni watye ki lok ma atir ma ceto anyim pa jo mukene weng i piny. Omiyo myero ngima wa ki kit wa me bedo obed ki rwatte ki yie calo en. Nino dong tye i wi wa, ka jo ma atir gibidiya calo gano ma loyo ber pi dero pa polo, ento jo marac gibicoko calo magugu pi mac me nino madwong me agiki. Ento gano ki magugu ‘gidongo kacel nyo cwer.’ Testimonies, volume 5, 100.
Nining romo Adventism woyo woko lok ma i anyim ma tito yot atir ni, ka ot magi obut piny, gin ma kicoyo i Revelation 18:1–3 k’obed ocuke?
Kombedi obino lok ni an awaco ni New York obikwany woko ki por madwong me pi? Man pe abedo awaco. Ento an awaco, ka an neno ot madwong ma ki yaro kono, iye ki iye, ‘Gin me neno ma marac tutwal gubitime ka Rwot obel me odugu piny matek! Eka lok me Revelation 18:1-3 gibed orumu.’ Kabedo apar aboro weng me Revelation obedo lok me ciko ikom ngo ma obino i piny. Ento pe atye ki lac ma pire keken ikom ngo ma obino i New York, kende ni angeyo ni nino acel, ot madwong ma tye kono gibibolo piny ki wiro kede puro me Teko pa Rwot. Ki lac ma kigiami an, angeyo ni ketho tye i piny. Lok acel ki bot Rwot, kedo acel pa teko ma matek pa En, to ot madwong man gubibong piny. Gin me neno gubitime ki lworo matek ma pe watwero poyo. Review and Herald, July 5, 1906.
Gin ma wan wa ka poyo kany pe obedo ni ka lok magi kicono woko i 11 September, 2001; pien kicono adada. Ento gin ma wan wa mito poyo en aye “lwak lok” ma onego ocake i cawa meno. Lwak lok en tye ikom yore me tic ma tye kakare onyo ma pe kakare. Kanisa pa Adventist ocako weko cik apar angwen me poyo lok pa lanen pa William Miller i mwaka 1863, kacel ki mano, gityeko medo ne nyo kombedi dong pe itwero cingo buk me kwano Bibil ma jo kwano ngec pa Nyasaye pa Adventist gityeko oketo ne coc, ma pe giyie kacel kacel ki jo kwano ngec pa Nyasaye me Protestantisimu ma odwogo woko ki yie, kacel ki Roma Katoliki. Cako ki 1863 odok i 2001, kacel ki kombedi, yore me tic ma con ginongo iye ki cik pa William Miller me poyo lok pa lanen gikwanyo woko piny i yore me tic pa Roma Katoliki kacel ki Protestantisimu ma odwogo woko ki yie. Lwak lok pa lanen ma ocako ka Yabo pa Yohana chapta apar aboro, ves acel dok i adek kicono woko, ne tye ikom yore me tic ma tye ki ada onyo ma pe tye ki ada.
Wabino medo paro wa ikom "debate" me chapta 27 pa Yesaya i coc ma bino anyim.
Wa myero ngeyo pire kene ngo ma yubo Kricitiani, ngo ma obedo adieri, ngo ma obedo yie ma wa okawo, cik me Baibul gin ngo—cik ma omiyo wa ki bot Twero ma loyo weng. The 1888 Materials, 403.