Nino me aryo pa Nebukadneza nyutu ‘cawa me agiki,’ ikare ma kit aryo pa jo me pak ki lwongo gi wek obinne me yeny ikom ‘medo pa ngec’ ma ki yabo woko i higni 1798. Ci ki nyutu bende ni Daniel obedo Belteshazzar, ki mano ki nyutu ni en obedo ngat me lagam pa Lubanga, pien pingo nying i wang laporot nyutu kore me lagam. Nebukadneza ogamo ni Daniel tye ki Laro Maleng pa Lubanga, ci, i kom gin ma con orome kwede Daniel, o paro ni ‘pe tye gin me mung mo’ ma romo geroo cwiny Daniel, ento gin me mung pa nino man ogero cwiny Daniel.

O Belteshazzar, master of the magicians, because I know that the spirit of the holy gods is in thee, and no secret troubleth thee, tell me the visions of my dream that I have seen, and the interpretation thereof. Thus were the visions of mine head in my bed; I saw, and behold, a tree in the midst of the earth, and the height thereof was great. The tree grew, and was strong, and the height thereof reached unto heaven, and the sight thereof to the end of all the earth: The leaves thereof were fair, and the fruit thereof much, and in it was meat for all: the beasts of the field had shadow under it, and the fowls of the heaven dwelt in the boughs thereof, and all flesh was fed of it. I saw in the visions of my head upon my bed, and, behold, a watcher and an holy one came down from heaven; He cried aloud, and said thus, Hew down the tree, and cut off his branches, shake off his leaves, and scatter his fruit: let the beasts get away from under it, and the fowls from his branches: Nevertheless leave the stump of his roots in the earth, even with a band of iron and brass, in the tender grass of the field; and let it be wet with the dew of heaven, and let his portion be with the beasts in the grass of the earth: Let his heart be changed from man's, and let a beast's heart be given unto him: and let seven times pass over him. This matter is by the decree of the watchers, and the demand by the word of the holy ones: to the intent that the living may know that the most High ruleth in the kingdom of men, and giveth it to whomsoever he will, and setteth up over it the basest of men. This dream I king Nebuchadnezzar have seen. Now thou, O Belteshazzar, declare the interpretation thereof, forasmuch as all the wise men of my kingdom are not able to make known unto me the interpretation: but thou art able; for the spirit of the holy gods is in thee. Then Daniel, whose name was Belteshazzar, was astonied for one hour, and his thoughts troubled him. The king spake, and said, Belteshazzar, let not the dream, or the interpretation thereof, trouble thee. Belteshazzar answered and said, My lord, the dream be to them that hate thee, and the interpretation thereof to thine enemies. Daniel 4:9-19.

Daniel ocake bedo i peko pi nino kacel ki lok me nyutu ne, pien obedo ki romo me ngeyo kit ma lok me nyutu ne onyal kwanyo cwinya Nebukadneza; ento ka Nebukadneza omiyo iye cwinya me waco, Daniel omii Nebukadneza ngec me ciko pi cobo ma bino. Ciko pi cobo ma bino obedo cim me ciko pa malaika ma acel ma ochopo i kare me agiki, i mwaka 1798.

Ci Daniel, ma nyinge en Belteshazzar, otye kiloro pi cawa acel, kede paro pa iye ogonyo iye. Rwot owaco ni, Belteshazzar, pe ibed ki peko pi kwene, onyo pi ngec pa kwene. Belteshazzar odwoko ni, Rwot na, kwene obed bot jo ma gwenyo in, kede ngec pa kwene obed bot jo ma i kwede i lweny. Daniel 4:19.

Daniel obedo "ogamo pi cawa acel." "Cawa" en acel ikom kare abic ma lok "cawa" tye i Buk pa Daniel, ki pe gityeko nongo ka mo mukene i Old Testament. Kany, en nyutu kare ma Daniel, ma nyutu "jo ma ngeyo bedo medo me ngec", tye ka timo pire me miyo ciko pa lacit acel, ma cwalo nyutu pi yabo pa jajment me nyutu i ceng 22 me October, 1844. Poko pa Daniel i deram, pe kende cwalo nyutu pi jajment ma bino, ento bene lwongo Nebuchadnezzar wek ocwe ki kwer, ma nyutu Lok maber ma pe kato pa lacit acel. "Cawa" obedo ki kabedo pa poropes i kare pa agiki, i mwaka 1798, ka lacit acel obino i gin me kit pa lobo. Lacit acel obino i gin me kit pa lobo i mwaka 1798, i agiki pa "kare abiro" pa venjens pa Lubanga ma oketo ikom piny pa ruoth me tung bor, ma ocake i mwaka 723 BC.

Pien gin eni obedo cawa me goyo kica, wek gin weng ma kicoyo obed opong. Ento pire tek bot jo ma tye ki otino i iye, kede bot jo ma tye miyo nyithini cing, i cawa jene! Pien peko madit bino i piny, kede keca i bot jo eni. Gibibito i wang tong, kede gibicwalo gi i piny weng calo cangi; kede Jerusalem bicobore ki jo ma pe Yawudi, nyo ka cawa pa jo ma pe Yawudi opong. Luka 21:22-24.

Nebukadneza myero obedo ki cwinye pa le me gweng i kare me payore pa Lubanga, ma kicwalo i rwom anyim pa Israyel, pien Nebukadneza obedo rwot me anyim. Luka nyutu pire keni kare man calo “kare” (“kare pa joma pe jo Yudaya”), i nying mapol, kun owaco agiki pa tago piny me Jerusalem.

Gibicwe i wang tong, ki gibicobo woko i piny weng; ki Jerusalem bitito piny ki jo ma pe Yahudi, nyaka kare pa jo ma pe Yahudi otumu. Luka 21:24.

I buk me Ngec ma Yohana oneno, cawa pa jo ma pe Yahudi ma gubalo piny ot maleng ki lwak, okiketo keken calo mwaka 1,260, pien en onongo keken me keto dwong i kare me loro pa Papa.

Ento diiro ma tye i woko pa tempu weki woko, pe ipimo; pien kicweyo bot jo ma pe Jew. Boma maler gibiro duny piny ki tianggi pi dwe 42. An abiro mi lajeno pa an aryo teko, kede gibiro waco porofeti pi ceng 1,260, kun girwako lat me gunia. Revelation 11:2, 3.

Dwec me pore ma Daniel omiyo Nebukadneza obedo cal me pore pi tam me kot ma bino. Obino pa dwec me pore eni kiketo cal i mwaka 1798; en kare ma Malaika me acel obino me poko pore pi tam me kot me yaro ma tye ka pinyo. Tam me kot ma ki poko con bot Nebukadneza otime ikare me aryo ma ki nyuto lok “cawa” i pot buk angwen.

Gin weng man otime bot rwot Nebukaduneeza. I agiki me dwe apar aryo, onongo otye ka wot i ot pa rwot me lwak Babulon. Rwot owaco, owaci ni, “Pe eni obedo Babulon madit, ma an oyiko pi ot me lwak ki ducu pa teko na, ki pi yot pa laditna?” Kun lok onongo tye kombedi i wang pa rwot, dwon o aa ki polo, waco ni, “O rwot Nebukaduneeza, i bot in ki waco; lwak ocweyo woko ki bot in. Gibino kweyo in ki bot dano, ki kabedo ni bino ki bot le me cawa; gibino miyo in icam law calo dyang, ki kare abiro bino otyeko i wi in, nyaka in ingeyo ni Lacoo Maloyo loyo i lwak pa dano, ki miyo ne bot ngat mo keken ma omito.” I kare no kende, gin man otyeko time i wi Nebukaduneeza; kikweyo woko ki bot dano, ocamo law calo dyang, ki kome ocok ki pi me polo, nyaka lwe pa wii pa iye ocero calo der pa agweng, ki kok pa lwete pa iye obedo calo kok pa layeny. Daniel 4:28-33.

Bura ma kicwalo dong obino i 'cawa' mapire keken ma Nebukadneza oyweyo cwiny pa iye i dwong me mere. Bura me yeny ma kicwalo dong obino ka 'cawa' me bura me yeny pa Lubanga ocake.

“Sa” me bura pa Lubanga i October 22, 1844, otimo ni obed dul aryo pa joma malo Lubanga, ma kityeko nyutu gi calo “jo me rieko” ki “jomarac” i buk Daniel, chaptar apar aryo, ki kityeko nyutu bende gi calo “jo me rieko” onyo “jo ma pe tye ki rieko” i parabol pa nyako maleng apar, ki kityeko nyutu bende calo jogi ma kityeko dwoko-gi kare ki yie i buk Habakkuk, chaptar aryo, ma kicono-gi piny ki jogi ma giyaro kit acel calo pa Nebukadnezzar i “sa” ma burane obino.

Nen, cwiny ne ma opong pe obedo kakare iye; ento ngat ma tye kakare obi bedo ngima ki yie ne. Habakkuk 2:4.

I rek adek keken, kit aryo gineno piny ka "cawa" me wilo pa en obino i ceng 22 me October 1844, ma en aye gin ma "cawa" me wilo pa Nebukadunezara tero calo. Higa 1798 obedo otum me "apor cwiny" "me acel" me "kare abiro," ka Papasi pe dong obedo maber, pien ogoyo iye ogwok me tho.

Rwot bi timo kaka omito; kede en bigero iye, kede en bi miyo iye madit maloyo jogi weng, kede en bi waco lok ma lamal i kom Lubanga pa jogi, kede en bi bedo maber nyaka kec ma kimoko otyeko: pien gin ma kimoko bitimo. Daniel 11:36.

1844, obedo agiki pa ‘keco ma agiki’:

En owaco ni, Nen, abi mii in ngeyo ngo ma bino bedo i agiki macego pa kec; pien i cawa ma kiyero agiki bi bedo. Daniel 8:19.

Kit ma ki tiyo kwede lok "cawa" ma me acel, i Pot buk angwen pa Daniel, nyutu 1798; ma en obedo agiki me "acel" me kwee pa Lubanga me "abiro kare" ikom pinyruoth me tung anyim pa Isra’el; bino pa lok pa malayika me acel i kare me agiki; kede agiki me "abiro kare" pa Nebukadneza i "agiki me nino."

Kit me aryo me tic ki lok ‘saa’, i buk Daniel chapta 4, nyutu 1844; ma en obedo agiki pa ‘kec ma agiki’ me ‘dog abiro’, ikome duk me Yuda ma i tung cam. Bende en obedo ocake pa kot me penyo, ki kot me kene pa Nebukadneza.

Chapta acel nyutu kit ma otime con me yore me pimo ma rwom adek, kede omako cing pi miyo teko pa ngec pa malaika me acel i August 11, 1840. Chapta angwen nyutu bino pa ngec pa malaika me acel i cawa me agiki i 1798, ki myero ki keto en i wi chapta acel. Chapta angwen dongo ngec pa malaika me acel ki ngec me ciko pi keca ma tye ka bino, kede omako cing pi October 22, 1844, kacel ki bino pa ngec pa malaika me adek.

Kacel-gi ginyutu cako pa Adventism pe keken, ento bene pa Yunaitet Isteet me Amerika. Chapta acel, aryo ki adek bene gitukone lok pa con i agiki pa Adventism, ki i agiki pa Yunaitet Isteet me Amerika. Chapta abic, ki testimoni pa Belshazzar, bene rwate ki chapta adek ma acaki.

Kapita acel, ma rwate ki kapita angwen, ginyutu wot pa malaika me acel, ki lok pa con ka buk me Daniel kinyabo woko i cawa me agiki i 1798. Lok ma kinyabo woko ka ma con kimiyo calo neno me Yii Ulai, ma nyutu medo pa ngec ma tye iyie kapita 7, 8 ki 9 me Daniel.

I mwaka ma adek me telo pa Rwot Belshazzar, aneno kio—an Daniel keken—bang kio ma aneno i acaki. Kede aneno i kio; ci otime ni, ka aneno, one an tye i Shushan i ot pa rwot, ma tye i piny Elam; kede aneno i kio, kede one an tye i but tyen pi Ulai. Daniel 8:1, 2.

Chapta acel, aryo ki adek, ma rwom kwede chapta abic, tito wot me malayika me adek, ki tuk pa kare kun buk pa Daniel oyabe woko i 1989. Kwena ma oyabe woko i kare meno, kityeko tito ne ki neno me Gang Hiddekel, ma tito medo me ngec ma tye iyie chapta apar, apar acel ki apar aryo.

I ceng piero aryo ki angwen me dwe ma acel, ka an obedo i tung aora madit, ma en Hiddekel. Daniel 10:4.

Wabi mede ki peno wa i kom ot pa Nebuchadnezzar ki Belshazzar i coc ma obino anyim.

Tye mito madwong tutwal me kwano ki yaro matek Lok pa Lubanga. Loyo gin weng, Daniel ki Apokor myero kiketo gi i wang cwiny madwong, macalo pe pwod otime con i tari pa tic wa. Wa twero bedo ka waco manok i yore mogo ikom twero pa Roma ki kit pa Papa; ento myero wakwaco ngec pi gin ma jonabi ki joapostol gicono i kom twero pa Roho Maleng pa Lubanga. Roho Maleng ocweyo gin weng i kit man, kacel i mino poropheti ki i gin ma otyeko nyutu, wek opwony wa ni ngat pa dano ma tye latic myero kigoyo woko ki wang, kican i Kristo; ento Rwot Lubanga pa polo ki cik pa En myero kigolo malo.

Kwan buk pa Daniel. Poyo keken keken kit ma con otime i lobo loyo ma ki nyuto kany. Nen lutic me lobo, bung me tam, lwak lweny ma tye ki dwong; kede nen kit ma Lubanga otimo me keto piny dwong pa dano, kede oketo dwong pa dano i mot. Lubanga keken ki nyutu calo madwong. I neno pa lacam, ki nene ka oketo piny rwot acel ma tye ki dwong, kede oketo malo mukene. Ki nyutu ni en Rwot ma loyo piny weng, tye ka keto lobo loyo pa en ma pe giko—Ladit me nino, Lubanga mangima, Tyen me ngec weng, Rwot me kombedi, En ma nyuto gin ma bino. Kwan kede ngene ni dano obedo lacan, obedo lalar, ngima pa dano matidi, tye ka luwo bal, kede tye ki bal, ka yweyo cwinye woko i gin ma pe tye.

Pwonye Maleng ki wic pa Isaya nyutu wa bot Lubanga, Lubanga ma tye ngima, macalo en ma meko wii wa loyo gin weng—bot Lubanga ma oyabu i Kiristo. “Pi wa, lati okoko; pi wa, laco kimiyo wa: ci twero pa lobo obedo i puke ne: ci gicako waco nyingne ni: Ma Ogoc, Lamac, Lubanga Makwongo, Won me Kare Weng, Ladit me Kuc” [Isaya 9:6].

Ler ma Daniel otyeko yudo pire kene ki bot Lubanga, gimiyo ne pire kene pi ceng me agiki man. Gin ma oneno i te pi Ulai ki Hiddekel, pi madit me Shinar, kombedi tye ka pongone, ki gin weng ma kiloko con ka manok gityeko time.

Pimir kit ma lwak pa Yahudi odong kwede ka lagam pa Daniel omii. Jo Isra’el bene obedo i cane; Yekaalu gi ogiko woko; tic ma i Yekaalu ogol keken. Dini gi ne katic cing i yore me misango. Gimiyo yore pa woko obed dwong tutwal, ento gilalo cwiny me lamo atir. Ticgi ocakke ki yore ki tim pa lapagani, kede i timo me misango pe gineno woko ki cal bot gin atir. Pe gineno Kristo, ma en aye misango atir pi bal pa dano. Rwot otimo me yubo jo i cane, ki me giko tic i Yekaalu, pi yore ma i woko pe obed gin weng pa dini gi. Yore pa bedo gi ki tim gi myero kiyweyo ki lapagani. Tic me rito kit ocung, wek tic pa cwiny dwogo cako. Lamal ma i woko gikwanyo, wek gin me cwiny onen. Manuscript Releases, volume 16, 333, 334.