Gamo pa Belshazzar nyutu "saa" pa cik me Sande, ento oketo pire tek i bura pa tung' me Republican. Cal me gol pa Nebuchadnezzar i buk Daniel pot 3, oketo gin acel keken i kite me jo Lubanga ma matir, ma lacen giyeyo gi malo macalo bania. I buk Daniel pot 6, owaco rek acel keken, ento owaco ikom tic pa tung' me Protestant. Belshazzar nyutu "state," ci oyubo "lords" me iye alufu acel.
Rwot Belshazzar otero karamu madit bot ladit pa iye alufu acel; en omadho waini i bot alufu acel. Belshazzar, ka onongo temo waini, ocweyo cik ni kikelo gin me minyo me dhahabu ki me feza ma won pa iye Nebukadneza okwanyo ki woko ki i ot pa Lubanga ma tye i Jerusalem; mondo rwot, ki ladit pa iye, ki mon pa iye, ki konkubaini pa iye, omadho i gin-go. Ento gicweyo gin me dhahabu ma okwanyo ki woko ki i ot pa Lubanga ma tye i Jerusalem; rwot, ki ladit pa iye, ki mon pa iye, ki konkubaini pa iye, omadho i gin-go. Gidho waini, ki gi yubu jogi me dhahabu, ki me feza, ki me shaba, ki me chuma, ki me yath, ki me got. I kare acel kende obino woko ligangla me lwet pa dano, ki ondiko i tung lela i lep me ol me gang pa rwot; rwot oneno but me lwet ma onongo tye ka ndiko. Daniel 5:1-5.
Namba “apar” tye ka nyutu lacuc madongo, ki 100 ki 1000 en keken obedo twolo me alama acel. I chapta 6, 120 gicweyo cik ma obwoc, ki 120 obedo alama pi latic. Ka waparo “rek i rek,” cab madongo pa Belshazzar tye ka nyutu hukumu bot tic me lobo ma opoto, ki hukumu bot tic me kanisa ma opoto. Belshazzar tye ka mo gi waini me Babulon, ci omoko cwiny me yiko jami ma ki cwero i ot pa Lubanga i Jerusalem.
Janabi owaco ni, ‘An aneno malaika mukene ma obii piny ki polo, tye ki twero madwong; kacel piny oceng ki cwala ne. Kacel ogoyo dwon ma tek, waco ni, Babilon madwong obale, obale, kacel obedo kabedo pa jogi marac’ (Revelation 18:1, 2). Man en kwena acel keken ma omiyo malaika me aryo. Babilon obale, ‘pi en omiyo piny weng omet waini pa mirima pa kwir ne’ (Revelation 14:8). Waini meno ngo?—Doktrin ne ma pe atir. En omiyo i lobo Sabat ma pe atir i kabedo pa Sabat me cik ma angwen, kacel dok oweco lok me bwola ma Satan con oweco Eve i Eden—bedo me pe tho pa cwinye me kit ma pire tek. Bal mapol ma romo romo en oroko woko i piny weng, ‘konyo cik pa dano calo doktrin’ (Matthew 15:9). Selected Messages, book 2, 118.
Divai ma Belshazzar obedo maco en obedo Sabat me lam pa Papasi, pien melo ne onongo nyutu calo 'cawa' me porofeti pa cik pa Sande. Gin me tic pa Ka Maleng ma okele i ot me melo onongo nyutu pe keken me obo Lubanga, ento gin me tic ma maleng bene ginyutu jo pa Lubanga; pien gin me ada nyutu calo gin me cwinya, kede jo obedo gi me tic.
Ento kom me Lubanga tye matek, ki lacim man: Rwot ngene jo ma gin pa en. Kede: Dano weng ma loro nying Kirisito myero obalo tim marac. Ento i ot madit pe tye keken ki jene me zahabu ki me feza, ento bende tye ki jene me yien ki me piny; gin mukene pi kit maber, gin mukene pi kit marac. Ka dong dano oyweyo kene ki magi, dong obedo jen pi kit maber, ma kiyero, kede ma rwatte pi tic pa laloc, kede ma kiketo i rite pi tic maber weng. 2 Timoteo 2:19-21.
I tung me loro jo pa Lubanga ki woro Sande ma kiketo matek, coc me cing ma ocakke ki mac onyutu piny piny giko pa Belshazzar.
I cawa acel man, lagut me cing pa dano o aa, gi ocoyo i tung lam i tej me ot pa rwot; rwot oneno dul me cing ma ne ocoyo. Cego en, kom-wang rwot oloko, ki paro ne ocobore iye, omiyo otura me lwel ne oyuke, ki got ne okong'o acel ki acel. Rwot owoto dwon madit me kikelo jogi me neno tung lacam, Kalideyoŋ, ki lajwaki. Rwot owaco, owacci bot lapii me Babulon ni, “Ngat mo keken ma bi kwano coc man, ki bi nyutu an poyo ne, obi yubu ki gul me pupu, ki bi nongo keŋ me bul i wit ne, ki obedo ladit ma adek i lobo pa rwot.” Danyel 5:5-7.
I cawa ma otime con, coc man kityeko poyo ni won Belshazzar ocweyo bot Belshazzar kom me polotiki; omiyo, jami maber loyo ma Belshazzar onongo romo miyo pi poyo pa coc macoyo, obedo kabedo me bedo rwot i lobo i kabedo me adek. Kun gine tye ka woto i Cik me Ceng Acel i United States me Amerika, ludito me polotiki bibi bedo i piny ki bot ludito me dini ma bibi tye ka timo me kelo iyie kit manyen me wero. Cal pa lec nyutu rwomere me kanisa ki gavumenti, kun kanisa obedo i twero me loyo rwom man; ki i Cik me Ceng Acel Belshazzar obedo rwot me polotiki, ka kanyo en nyutu gavumenti, ento en obedo aryo keken i bot twero me dini pa won ne. Jami maber loyo ma onongo romo miyo Daniel en ni obedo rwot i lobo i kabedo me adek.
Ka kanisa ma con opuro pi oweko yore ma rweny pa Laber kede okwako yore ki kit pa jo ma pe gene, owil Roho ki twero pa Lubanga; kun me loyo cwinya pa jo, oyaro kony pa twero pa lobo. Tutwal ne obedo lwak pa Papa, kanisa ma oloyo twero pa gamente kede otimo kwede me cwal anyim mite pa iye, lating keken pi kwer pa 'heresy.' Pi United States me cwiyo cal pa le apur, twero pa diini myero oloyo gamente pa piny i kit ma twero pa lobo bende obed tye ma kanisa otiyo kwede me cwal anyim mite pa iye. ...
Luyo me gwoko ceng abicel ma kitimo ki kanisa mag Protestant obedo luyo me kwong pa Papasi—pa Nyama. Gin ma ginen ngec i mit pa Cik angwen, ka giyero me gwoko Sabat mape atir i kabedo Sabat ma atir, con gimiye dwong i teko ma keken omiyo cik me gwoko Sabat mape atir. Ento i tic keken me luyo tic me dini ki teko pa lobo, kanisa gicweyo cal pa Nyama kene; ka mano, luyo me gwoko ceng abicel i United States obedo luyo me kwong pa Nyama kacel ki cal pa en. The Great Controversy, 443, 448, 449.
I kare pa peko ma lamal kit pa ngat onen, kede coc ma pe ngene ma i wang-ot oketo peko madit i kwo pa Belshazzar ci onyutu agiki pa lobo pa rwotne; ka mano tyero cal me agiki pa lobo pa lacere me piny. Belshazzar otho i cawa con keken, ma tyero cik pa Sunday, ka United States kicweyo piny calo lobo pa rwot ma namba abicel acel i lok me neno anyim me Bibul i kare pa cik pa Sunday, ento United States ci kare matidi ocako bedo rwot ma kwongo i bot rwota apar. Rwota apar obedo lobo pa rwot ma namba abicel aryo i lok me neno anyim me Bibul, kede ci kare matidi gi ogamo me mi lobo-gi me namba abicel aryo i bot lacere.
Lubanga oketo i cwinygi me tyeko dwaro pa Iye, ki bedo ki wii acel, ki me mi lobo pa rwotgi bot lanyut, paka lok pa Lubanga otim pire tek. Revelation 17:17.
Wot me agiki gin ma otito tutwal; ci cuke ki i lobo pa Rwot me abicel obot me abiro, dok obot me aboro, tye ma otito tutwal, pien i kare eno piny obedo i peko madit. Golo piny pa leca me piny omiyo Belshazzar luoro, ci ka rwot ma acaki i tung rwot apar, en nyutu luoro ma rwodi weng me piny bibedo kwede ka golo piny pa United States otime. I buk Revelation, chapta apar acel, cawa ma coyo ki cing oyabu i kabe, obedo cawa me goro me piny madit. I kare man, giketo cal adek me Islam, ci Islam keken omiyo rwodi luoro i kare me agiki.
Pien, nen, rwodi ocok kacel; gikal woko kacel. Gineno ne, omiyo gilal; gibedo i peko, ci gibel woko. Lworo ojuko gi i kany, ki tuju calo pa nyako ma tye ka nywalo. I poto boti pa Tarshish ki yamo me tung’ cawa. Macalo ma wan owinyo, en aye wan oneno i paco pa Rwot me lweny, i paco pa Lubanga wa: Lubanga obi keto ne matek pa kare weng. Sela. Zaburi 48:4-8.
Rwodi, onyo ladito, gicoko i meca pa Belshazzar, ka gitye ka minyo waini pa Babulon, ka gitye ka mako ki keno gin me tic maleng pa Ka maleng pa Lubanga; dong loro omako gi, calo kit ma loro pa Belshazzar omako ne ka coyo me cing onen i wang ot. Loro pa Belshazzar ocako loro ma dong medo, ma kiketo calo dako ma tye ka ceko; ki i Buk me Nyutu pa Yohana, “cawa” me chapta apar acel kelo i chapta apar aryo, ka lamal kiketo calo dako ma piny obino me ceko. Pire me ceko ma acel en aye coyo me cing i wang ot me meca. Loro man pingo en “yamo me tung wang ceng” pa Islam, ma “oboyo yie pa Tarshish.”
I ot me nyim pa Belshazzar, “jo madongo alufu acel” tye kagamo wain me Babilon, ma nyutu keto cik me yubo Sande. I kare meno, orikesta pa Nebukadnezar ocako tuko wer, ka Belshazzar ociko ki kelo iye gin me Ka Maleng. Dako me guro pa Tyre ocako wero, ki Isirayel ma ogonyo ocako ruga oko i idolo me dhahabu pa Nebukadnezar. Ento “yamo me tung ceng,” ma obedo “oyo adek” ma bino medore, ki aye “opuk me abiro,” ojuko nyimeno woko. Ka Islam oceto nyimeno, “jo me lobo mapol ribe.” Gibedo ribe, pien bote pa Tarshish—alama me dyere me cente pa piny—gu cwere piny i kat me pi.
Tarshish obedo macato mami pien jami me bedo mapol weng; ki feza, ayiron, tin, ki lidi, gi ceto i duku mami. Javan, Tubal, ki Meshech, gin obedo macato mami; gi ceto dano ki jami me kopara i duku mami. Jo pa ot pa Togarmah giceto i duku mami ki farasi, jo me farasi, ki punda mlia. Jo pa Dedan gin macato mami; pango mapol obedo jami me lwete mami: gikeloni in pi zawadi lati me aivori ki eboni. Syria obedo macato mami pien jami mapol me tic me lwongo mami; gi tye i duku mami ki emeraldi, papulu, tic me embroida, ki lineni maber, ki koralo, ki agati. Yuda, ki piny pa Israel, gin obedo macato mami; gi ceto i duku mami ngano pa Minnith, ki Pannag, ki asali, ki mafuta, ki balamu. Damasko obedo macato mami i jami mapol me tic me lwongo mami, pien jami me bedo weng mapol; i waini pa Helbon, ki sufu ma bwulu. Dan bene ki Javan ma wot ki dwogo, gitye otimo cato i duku mami; ayiron ma lero, kasia, ki kalamusu, gin obedo i duku mami. Dedan obedo macato mami i bin ma pira pi kareti. Arabiya, ki rwodi weng pa Kedar, gitye kwedi i wana-kondoo, kondoo dume, ki meme; i gin eni, gin obedo macato mami. Jo cato pa Sheba ki Raamah, gin obedo macato mami; gitye i duku mami ki me rwom pa viungo weng, ki kidi ma pira weng, ki zaabu. Haran, ki Canneh, ki Eden, jo cato pa Sheba, Asshur, ki Chilmad, gin obedo macato mami. Gin eni gin obedo macato mami i jami nyo weng, i bin me bulu, ki tic me embroida, ki sanduku me bin ma pira, ma kiketo ki twic, ki kikobo ki sedara, i tung jami me cato mami. Cing pa Tarshish gigoyo wer bot in i duku mami; in i opong, ki gicweyo in lamal tutwal i tung pi. Jo me nywaro cing mami gikeloni in i pi madit; poyo me tung lacam ogobo in i tung pi. Jami me bedo mami, ki duku mami, jami me cato mami, jo me cing mami, ki latic me rweyo cing mami, jo me ker cing mami, ki jo ma tye i tic me cato mami, kede lacic me lweny mami weng, ma tye i iye, ki i duli weng ma tye i tung iye, obi pwoyo i tung pi i nino me obale mami. Ezekieli 27:12-26.
“Bote me Tarshish” obedo alama me ciyere me ekonomi pa piny weng, ci “kuth me otur” omiyo gi ocwer i wang nam. Ezekiel owaco wa ni mano bino i “nino me giko pa in,” ci jami me Ezekiel 27 obedo kwero pa Tyrus.
Lok pa Rwot obino dok bot an, owaco ni, “Kombedi, in wod dano, cako loro pi Tiro; kadong, waci bot Tiro, ‘O in ma itye i tung me yie, ma itye ka cato pi jo pa chula mapol, en aye ma owaco Rwot Lubanga ni: O Tiro, in owaco ni, An obedo ki ber ma opong woko.’” Ezekiel 27:1-3.
Yuwoko tye ikom ceng me goyo piny pa Tyrus. Ceng me goyo piny pa Tyrus obedo cik me Sande; pien Tyrus obedo cal me Papasi, ma ukumu pa en cako i "cawa" ma dwon me aryo pa Revelation apar aboro cako lwongo jo woko ki Babilon.
Awinyo dwon mukene ki i polo, ma waco ni, “Wu woko ki iye, jo na, pi pe obed kicel i bal mere, ki pe oung ki i gipeko mere. Pien bal mere otyeko oko bot polo, kede Lubanga ocike giteko marac mere. Miyi iye cen calo omiyi cen; ki i kit tic ne, mwiyi iye dweyi aryo aryo; i kop ma opongone, pongan iye aryo. “Niningo omiyo wiye ducu kede obedo ki kwo ma yot-loyo, niningo peya kede ceke miye iye; pien owaco i cwinya ni, ‘Abedo rani, pe an lyeto, pe abi neno ceke.’ Eyo aa, i nino acel gipeko mere bi bino—tho, loro, ki lam; ki obed gibiro gok i mac ducu; pien Rwot Lubanga tye ma tek, ma oyubu iye. “Rwodi me lobo, ma gigwoko keca ki obedo kwede i kwo ma yot-loyo, gibicwero iye ki gidiro pi iye ka gineno ling me mac ne, kun bedo patpat pi bwogo me peya mere, gubedo waco ni, ‘Yoo, yoo! dul ma lamal Babilon, dul ma tek! Pien i cawa acel aye bino yub mamegi.’ “Ki lacatok me lobo gibicoyo mo ki gidiro pi iye, pien ngat mo dong pe ogolo gin me cato gi odoco.” Apokalyps 18:4-11.
Lok ma kitiyo kwede calo "cawa" i Buk pa Daniel, gityo kwede abic, ci kare keken nyutu kit me kica mo. Kit pa kica kicano ki gin ma lok obedo iye i kabedo me lok ma kitiyo kwede. I pot buk angwen pa Daniel, lok "cawa" ki tic kwede con me waco bino pa kica, ka obedo kica me yaro ma ocake i October 22, 1844, onyo kica me timo ma ocake i cik me Jumapiri. I gin aryo magi, kica me yaro onyo kica me timo tye ka ceto anyim anyim. Kica me timo pa Papasi ocake i cik me Jumapiri i United States me Amerika. Man nyutu "cawa" ma ocake kica me timo pa Papasi, ci "cawa" meno obedo "cawa" me earthquake madit i Apokalipsi pot buk apar acel, ka lami aryo, ma gicoyo gi Sadrach, Mesach ki Abednego, kigwoyo gi i tanuru me mac macalo bendera ma kigolo malo me nyutu lwak ma tek pa Ezekiel. "Cawa" meno obedo kare ma goc pa cing onen i got pa ot pa Belshazzar.
“Boti me Tarshish,” ma nyutu ter pa yoo me kelo jami me tic me cente pa piny, giridho i tung cen me nyanja i kare en; man omiyo jowalo ki rwodi pa piny gilworo, calo kit ma Belshazzar nyutu.
I Nyuto apar acel, “cawa” obedo kare ma “Woe” ma adek pa Islam obino otere, kede Olet ma abiro ogoyo dwon, kede piny mapol gi cwiny ogoro. Alama adek magi weng ginyutu Islam calo gin me tic ma Rwot tiyo kwede i yubo pa Lubanga me tyeko nego Belshazzar i “cawa” en keken. Belshazzar onegi gi adui ma obino i con i lobo pa en, ki donyo pi lango ma gityeko weyo yabe ka pe gi gwoko maber, macalo kaka oduny me boroda i kin Mexico ki United States gityeko weyo yabe ka pe gi gwoko maber, ka “cawa” pa “goyo piny madwong” obino anyim.
Dwogo pa lac ma kelo tho pa twero pa Paapa kityeko yaro piny i nyig lok aboro me agiki i chapta apar acel pa Daniel. I nyig lok meno, kicimo ngec me gin me gengo adek, ma kityeko loyo ka dwogo pa lac ma kelo tho pa twero pa Paapa tye ka time. Rwot me Bor jwijwi loyo gin me gengo adek i yore me wot bot twero madit loyo weng, kadong ki rwom man: mukato acel, ngat ma lweny kwede; mukato aryo, ngat ma obedo lakitene; ki ma agiki, ngat ma obedo makwo. Mukato acel ma kityeko loyo obedo Rwot me Piny, ma nyuto Kacel pa Soviet, lami lweny me agiki pa Loma, ma kikwalo woko i 1989. Gin me gengo mukato aryo obedo piny ma layeny, ma obedo lakite pa Loma ma otyeko loyo USSR pi Loma—Kacel pa America—ma kityeko loyo i "cawa" ma kombedi wa tye ka tamiye. Bang eno, gin me gengo mukato adek, ma kinyutu calo Misri, nyuto kare ma twero pa Paapa omako twero i wi ngat ma obedo makwo ne, Dul me Kacel pa Lobo.
I mwaka 1989, ka yabo pa rek meno otime, ci ngec me rek meno omedo, kigneyo ni Romi me kipagani, Romi me Papa, ci dong Romi me cawa manyen (ma kityeko nyutu calo Rwot me Tung me Bor i rek matino 6 ma agiki pa puro 11 pa Daniel), gin acel acel onego giyaro goro adek me kabedo pa piny mapwod pe gikete lwakgi. Pi Romi me kipagani, goro adek meno kityeko nyutu gi calo tung adek.
Ki bot acel me gi o aa woko lawot matin, ma odoko madwong tutwal, i tung South, ki i tung East, ki i tung piny maber. Daniyel 8:9.
Pi Roma pa Papa, gin ne obedo rieny me wi adek ma myero kikwanyo.
Onongo a paro tunge, to, nen, tung matin acel mapat ocako aa i iyegi; ma i anyim ne tung adek me acaki okweyo woko ki i gungu: to, nen, i tung man onongo tye wang macalo wang pa dano, ki lube ma tye ka waco lok madit. Daniel 7:8.
Pi Ruma me kare man (Rwot me North), ma ki yaro calo i coc abicel me ogiko i Daniel apar acel, gin me gengo adek ne obedo Rwot me South, piny ma lamer, ki Misiri. Macalo kwede Ruma me kwer ki Ruma me Papa, gin me gengo adek eni ki yaro calo gengo me kabedo me piny. Ruma me kare man, ma ki yaro calo Rwot me North i coc abicel me ogiko i Daniel apar acel, myero otyeko okato woko “ding” adek, ki i “ding” me acel ne tye “ding” me filosofika ma ki golo woko i cawa acel kede ki golo woko “ding” ma piny. I 1989, ka Rwot me North ogoyo piny Soviet Union (Rwot me South), “ding” me filosofika me “iron curtain” ki golo woko, kace “Berlin Wall” bene ki gobo woko.
I 'cawa' me kwero pa Belshazzar, ka coc pa cing tye i bur, ki lamo pa en gitye ka gicito i mung ki yo me olok ma pe ki gwoko, 'bur' me tam pa gonyo kanisa ki lwak okweyo woko, ento Islam pa 'Woe' ma adek okito i mung ki yo me 'bur' ma pe ki gwoko i twolo me tung cen pa lobo ma lamal.
Ka "Misiri", ma nyutu United Nations, kikime, ki "otuc me paro pa twero pa gweng" kikwany woko, kun gwenge weng kigoyo gi ku me yiko lwak pa lobo acel ma kilaro ki dako me cwer pa Tiro. I cawa meno, poto me cente madit obikelo cik me lweny ki lwak me lalo matek pa nino me agiki. Gimoro adada twero time i yoo ma kilwongo ni "Wall Street".
Jami me cente pire keken ma kombedi gi keto manok tutwal i tic pa Lubanga, ki ma gi gwoko pire keken, i kare matidi bi kobo woko kacel ki sanamu weng, bot okor ki bot opwot. Cente obi piny otum atum tutwal i wel, ka adaa me gin ma pe ojuko oyabu bot ngec pa dano. Welfare Ministry, 266.
Wa mede ki pwony wa ikom Belshazzar i nyig lok ma bino.
Kombedi, macalo i kare me Elija, rek me nyutu kwede i kom jo ma gicungo cikke pa Lubanga ki jo me yubu lubanga mape atir kityeko ciko ne maber. ‘Nining binobed i tung paro aryo?’ Elija owaco ki dwon madwong; ‘ka Rwot obedo Lubanga, woturu ki en; ento ka Baal, to woturu ki en.’ 1 Kings 18:21. Ki lok me kombedi en ni: ‘Babulon madwong obuto piny, obuto piny.... Wuot woko ki iye, jo na, pi pe ubed dul i bal pa iye, ki pi pe umut ki kot pa iye. Pien bal pa iye ocopo i polo, ki Lubanga oparo balo pa iye.’ Revelation 18:2, 4, 5.
Cawa pe i nining ka tem obino bot cwiny weng. Bicako kijuko wa me gwoko Sabato mape atir. Lweny obedo i tung cik me Lubanga ki cik me dano. Gin ma, manok manok, ki weko bot kwayo me lobo ka ki ruc ki kit pa lobo, dong bikwero piny bot twero ma tye, kun pe bigeno weko gi pire kene i cwako wic, yubu, kwanyo gi i cell ma kikobo gi, kacel ki tho. I cawa eno, zaabu bityeko gonyo ki luny pa dyeng. Kwo ma maleng bot Lubanga ma atir bityeko loke maber ki nyutu me woko ki poyo me en. Nyota mapol ma wawaro pi lolo gi, dong bigur i otum. Gin ma gicako rwate me Puro Maleng, ento pe gi yubu ki atir pa Kirisito, dong gicake i nec pa culu gi pire kene. Laloc ki Rwote, 187, 188.