I cawa me agiki, i mwaka 1798, Buk pa Daniel—pire keken neno ma aneno i Aora Ulai—kiyabo. Neno eno omiyo ngec ni cako bura me yenyo i nino 22 me dwe 10, 1844. Lok ma onongo obedo kit pa adwogi man en Daniel 8:14. William Miller, lami ma kiyerone me ngeyo yabo pa kwena, pe onongo ongiyo maber ducu adwogi weng ma orwate ki neno eno; ento ogiko maber tic ma ki miyo bot ne.
Ka Miller ocako pengo ngec i lok porofetik, otyeko niang cik mogo me poko porofeti, ma kinyutu-gi ki kicweyo-gi iye Bibul. Cik magi kityeko cweyo gi ki keto-gi maber, kede kigoyo nyinggi ni ‘Cik me Poko’ pa William Miller. Cik magi kityeko yweyo gi ki Laro pa Lubanga, kede kinyutu gi calo cik ma gubitiyo kwede jo ma gubipaco cako pa kwer me timo i kare me cik me Sande. Miller owaco ni ocako kwano Bibul ki i acaki pa Bibul, kede en onongo mede keken ka dong oniang gin ma onongo tye ka otamo. I yore man, yot obedo me neno ngo omiyo porofeti me kare ma acel ma Miller onongo ose ngeno, ma onongo rwate ki lok pa ngec ma en onongo oyero me nyuto ni opong i 1844, obedo ‘kare abiro’ me Leviticus 26.
Pwony pa Jwii Maler owaco wa ni Malaika Gabriel, kacel ki malaika maler mapat, odugu cwiny pa Miller, calo ma Gabriel onongo odugu cwinye Daniel, Yohana ma ocoyo Rweny, kacel ki latic-lok weng me Bibul, pien kigi miyo Gabriel tic ma Setan okwanyo woko. Tic pa Gabriel onongo ki nyutu ne i nying me con pa Setan, Lucifer, ma twero piro ni lami ler. Gabriel okelo ler pa latic-lok bot Miller, kun en ogwoko cik pa ler, onyute ngec ma owaco ni yabo pa koti me yenyo onongo obedo i 22 me October, 1844.
Ka gineno calo con, weko jo ma mito ngeyo tic pa William Miller, gityeko ngeyo ni omiyone ngec mogo me lok me porofesi, ma obedo laa pi tic pa ne me cweyo kwena me rwom ma tye ocake. Laa acel i botgi, obedo neno ne ni, i porofesi, nino acel obedo calo higa acel. Laa mukene obedo rwome me porofesi, ma otyeko tic kwede me keto ki yer rek me porofesi ma onongo otyeko nongo. Rwome eno ocweyo iye i twero aryo pa Satani ma okelo lacer bot jo pa Lubanga ki i ot pa Lubanga. Miller ogiketo jami weng ma onongo otyeko nongo i rwome me porofesi ma onongo nyutu gin matime pa paganizim ki mede i papalizim, ma eni ci eni kigoyo piny ot pa Lubanga kacel ki jo pa Lubanga, ki kare pa Israel ma con nyaka dwogo pa Kristo me aryo.
Kit me porofetik ma eno omiyo en onongo twero nyutu maber adiera weng ma mite me keto ni October 22, 1844, obedo cako pa cwalo-tam. Ento adiera eno pe opong, pien en pe onongo neno twero me ceko ma adek, ma malubo pa paganisimu ki papalisimu i gin matime me porofetik. Pe onongo mite ni en onen adiera eno, pien tic pa en onongo obedo me nyutu October 22, 1844, ki ler pa twero me ceko ma adek lacim ne kibigolo woko malubo kare eno.
Kakare ki keto neno me lajwoki pa iye i kit ma kigoye iye i lwak aryo me balo piny pa Roma me pagani, ma anyim bene Roma me Papa, en neno ni nyig lok ma kiloko calo "the daily" i Buk pa Daniel, obedo alama pa yik pa pagani, onyo pa Roma me pagani. Lok "tamid" ma kiloko calo "the daily" Daniel otiyo kwede ne abicel. Lok eno pol kare kityo kwede kede alama ma Miller oneno maber ni nyuto papacy. Alama pa papacy ma pol kare obedo kacel kwede "the daily" ki nyutu ne ki alama aryo. I yo mo keken, alama aryo pa lwak pa Papa weng nyuto papacy; ento, kadi bedoni, ka Daniel otiyo kwede lok "tamid" ma kiloko calo "the daily", pol kare lok eno otiyo kwede kede ki i anyim alama pa papacy. Neno pa Miller pi "the daily" i Buk pa Daniel obedo tyen piny pa kit ma oneno ni ogoye iye i lwak aryo me balo piny pa paganim, ma pecony gi papalim. Neno pa Miller ni "the daily" obedo paganim i Buk pa Daniel, otime obed rucuc madongo i wang Adventism, cako ki jenerecen aryo pa Adventism ma ocake i 1888.
Ada me porofeti ma acel ma Miller onongo o nongo, ma obedo rwome acel i ngec ikom 22 October, 1844, obedo "kare abiro" me Levitiko piero aryo abicel; kede en aye ma acel ikom ada ma Miller oketo maber ma kikwero woko i 1863. Kwero man ocako lup me acel pa Adventism, ka gicako wodho i piny me cula pa Laodikea. Lup me aryo ocako i Minneapolis General Conference i 1888, ci i cokcok pa wero ma otime kany, tic me Setani me kwero nyutu pa Miller me "the daily" macalo lam me yaro cal ocako i 1901. Ngec ma tye ada ikom "the daily" pe kityeko golo woko tutwal nyaka i cokcok pa tho pa nabi dako, ma en onongo otyeko nyutu ni lok ma gicwalo i wero i kom ngec ma tye ada pa Miller ikom "the daily", kimiyo ki "malaika ma gikwanyo woko ki i polo". Kwero tutwal otime i lup me adek macek i 1931. Lup me adek onongo ocako ki cwalo buk me W. W. Prescott, ma nyinge, The Doctrine of Christ, ki cokcok pa Bible Conference me 1919. I 1919, lup me adek ocako, kede oredore nyaka ki cwalo buk, Questions on Doctrine, i 1957.
Piny ka tic pa Miller okete maber kede kityeko poyo maleng i wi tabul aryo pa Habakkuk (chati pa pionia me 1843 ki 1850), Rwot bene ocako yabo ada ni tye lamedo mukene, me adek, ma kelo loro, ma obi lubo paganizim ki papalizim, bene obi tekogi piny jo pa Lubanga.
Kinyonyo me jo ma pe yaro Nyasaye, ci lacen kinyonyo me Paapasi, Setan oteso twero pa en pi higni mapol, ka teme me kwanyo woko ki i piny jo-yubu pa Nyasaye ma adwogi. Jo ma pe yaro Nyasaye ki jo Paapasi gicako kwede tipu acel, tip me draagon. Gin gitamore keken ni Paapasi, ka onwongo nyutu ni tye katico bot Nyasaye, obedo ludongo ma pire tek ki ma rac marac maloyo. Ki kom yore pa Katolika pa Roma, Setan otyeko loyo piny weng. Lacic pa Nyasaye ma gityeko waco ni gi aye en, otyeko koko i dul pa bwoc man, ci pi higni maloyo alufu acel jo pa Nyasaye gipoto labongo cwinya marac pa draagon. Ka Paapasi kityeko kugo twero pa en woko, omoko kwede me wek opok i lwak, Yohana oneno twero manyen ma tye kacyo me dwogo dwon pa draagon, kede me medo anyim tic acel ma rac ki ma kobo Nyasaye. Twero man, ma en aye agiki me lweny bot lacic pa Nyasaye ki bot cik pa Nyasaye, gicoyo ne calo lacan ma tye ki lutin calo me lam. Lacan ma onongo owuoko con bene giyweyo ki i pi, ento man oyweyo ki i piny, me nyutu komo maber me piny ma gicoyo kwede. ‘Lutin aryo calo me lam’ ginyutu maber kit pa gamenti me United States, calo ginyuto i cik aryo madwong pa en, Ribwublikanizimu ki Protistantizimu. Cik man gin aye tere me twero wa ki yot me kwo wa calo piny. Jogi ma pot-ocel onwongo oyuto kabedo me rwate i yier pa America, gimor nikech gibino i piny ma pe tye ki wic me mito ma oruma pa Paapasi, ki ki twero marac pa tedo me rwot. Gicikore me keto gamenti i kom yik ma peya me twero me lobo ki me dini. Signs of the Times, November 1, 1899.
Miller pe onongo twero neno twero me lwenyo ma adek, ki pi man por pa en onongo pe opong; ento obedo rwate maber me tyeko tic pa en. Nyako White onongo nyutu ni Miller obedo lamal pa Lubanga ma oyero; ni, i tic pa en, kicoyo ne ki cal pa Elijah ki John Batisita; i lonyone pi tic, kicoyo ne ki cal pa Elisha; ki i tho pa en, kicoyo ne ki cal pa Moses. Ngat manok keken i mukato maleng gityeko waco ma ki yeeo ma nyutu ni malaika tye ka kuro i tung kabur me dwogo gi ki kwo, ento man aye waco pa Miller. Adok ni tic pa en kityeko gengo ne ki mukato pa kare ma kicako en, pe obedo lok me goyo piny pa Miller; en keken obedo gin me mite me ngeyo, ka watamo tic pa en i lela me ada pa Lok pa Lubanga ma lapeny.
Miller omiyone tutwal ma keken, ma pa malaika, ma omiyo twero me cweyo gono pa porofeti ma ocwodo piny i twero aryo me goyo opoto: me Lawi, ma lacen obedo twero pa Paapa. Pien man, lok pa porofeti ma onyutu gin ma otime con macego ikom opoto ma twero aryo jene otyeko timo, Miller pe ongeyo gi atir. Ento pe tye acel keken ikom bal pa ngeyo meno ma odonyo i tabul aryo ma lamal pa Habakkuk, ma i kany buto ma ocweyo ki tic pa Miller gityeko yaro gi ki cal. En aye pingo ma Inspiration onongo twero coyo ikom cat me 1843 ni, ni otutwalo ki lwete pa Rwot.
Laa Rwot onyuutu an ni caat me 1843 okello anyim ki lwete pa En, kede ni pe tye but mo keken me en ma myero gilok; ni namba ne obedo kaka En omito gi. Ni lwete pa En obedo i wi gi, ci oyiko bal i namba mogo, me poko ni pe ngat keken onongo twero neno ne, nyaka lwete pa En okwanyo woko.
Eka aneno ikom ‘Daily’ ni, nyig lok ‘sacrifice’ gimedo ne ki ngec pa dano, kede pe tye iye i coc; ci ni Rwot omiyo tam marwate ikom ne bot jo ma giyaro kwac me cawa me yubu. Ka kuc obedo, piri i 1844, jo mapol atika obedo rwate ikom tam marwate me ‘Daily’; ento cok ki 1844, i aywiny, tam mapat pat gimako, ci ocam ki aywiny o ceto. Review and Herald, November 1, 1850.
Gin adiera ma Miller ocoko ki cik pa malaika, Rwot omiyo ciko gi; ci i kamoko me cal pa 1843, pwony ma aa ki Rwot omoko ni ngeyo pa Miller ni “the daily” nyutu Upagani, obedo atir. Leb Ebrani “tamid”, ma gityeko loko ne calo “the daily”, tye ka abicel i buk pa Daniel, ci kare weng nyutu rwom pa twero aryo ma oyubu: Upagani mokwongo, kacel ki twero pa Paapa pa Roma ma dong lacen.
Ngec pa Miller ikom “the daily” macalo cal me paganism, onongo obedo makwongo tutwal i rwom me porofesi ma otiyo kwede; pien rwom me lubo-lubo me paganism, ma kilubo kwede papalism, ne obedo oting’o ma kobo ne i golo rwom i porofesi weng ma makiworo ne nyutu.
I "kare me agiki," i mwaka 1798, buk me Daniel oyabore, kede lok madito ma Dako White onongo oyaro calo "opok me dyere" ki "cok" me movimenti me Advent, en obedo Daniel rwom 8, namba 14.
Lok pa Lubanga ma loyo lok mapatpat weng, ma obedo kacel kit ma oketo i piny kede apok me iye i yie me Advent, en obedo waco ni, ‘Nyo i nino alufu ariyo ki mia adek; eka Ka Maleng biyiweyo.’ [Daniel 8:14.] The Great Controversy, 409.
Ves apar angwen obedo adwogi pa ves apar adek, ki adwogi pe tye ki tiende labongo kit pa penyo.
Eka awinyo ngat acel ma maleng tye ka waco; ki ngat mukene ma maleng owaco bot ngat ma maleng ma otyeko waco ni, “Obed adii wang neno me lamo me nino ka nino, kede golo cik me goro, me miyo Ka Maleng kede lweny obed kigoyo i ti?” En owaco bot an ni, “Nino alufu aryo kede miya adek; eka Ka Maleng bino yweyo.” Daniel 8:13, 14.
Lok aryo man obedo lacar me medo me ngec ma otyeko time ka ribe me Kwon Daniyel kikwanyo i “kare me agiki,” i mwaka 1798. Lok apar adek nyutu twero aryo ma ogolo opoto, ma iye Miller oketo teŋ pa kican me poro lok me lanen. Miller ocwako “the daily,” i lok apar adek calo paganism, ki “transgression of desolation” calo papalism. Ber tutwal wa angeyo ni kican me poro lok me lanen ma Malaika guleyo Miller me angeyo, ki nyutu iye i lok aryo magi ma nyutu medo me ngec ma obino i gin matime i mwaka 1798. Ento pe kigi miyo Miller me neno twero ma bino ma anyim i wang yore me poro lok me lanen, me pogo jo pa Nyasaye.
An oneno ni le ma tye ki tung aryo tye ki ngut pa dragon, ki ni twero pa en tye i wi pa en, ki ni cik bi aa i ngut pa en. Eme an oneno Min me jayar; ni min pe obedo nyakwogi, ento obedo makato ki gi, ki pim ki gi. En onongo obedo ki kare pa en, ento dong otyeko woko, ki nyakwogi, boti me Protestant, onongo gi obedo magi ma bino anyim me dwogo aa i wang lobo, ki timo acel calo paro ma min onongo obedo kwede ka en opoto jo maleng. An oneno ni ka twero pa min onongo tye ka piny wot, nyakwogi onongo gi medo, ci pe anyim gi bi tic ki twero ma min onongo otimo kwede con. Spalding ki Magan, 1.
Miller pe onongo twero neno teko adek, omiyo otyeko dwoko tam ma pe tye atir. Miller oyaro lewic me pi madwong i Nyuto pa Yohana apar adek calo Ruma ma pe yaro Jwok, ki lewic me piny calo Ruma pa Papa. Keto pa iye i Nyuto pa Yohana apar abiriyo bende otyeko bal pi pe onongo twero neno lok me nyutu pa kit ma otime con ma okube woko ikom teko me kwanyo piny woko pa Papa ma aryo. Pingo man, ka Miller oyaro teko pa Ruma i nyutu pa Daniel, otingo kwede macalo teko acel ma obino i kit aryo. Man onongo obedo, ki kombedi bende obedo, keto ma atir; ento ogengo ne me nongo ngec maber pi lwak me nyutu me Bibul macalo gin mo ma okube woko ikom lwak angwen ma kicano kwede Ruma. O neno kede oyaro ni lwak angwen pa Ruma obedo i kit aryo, ma kicano calo Ruma ma pe yaro Jwok ki Ruma pa Papa; ento pe onongo twero neno ni Ruma pa Papa bende obedo lwak abicel, ki en myero okwed ki lwak abiro ma bino anyim.
I Daniel kapita aryo, jo Miller oketo jami pa dugu ma abicel me poropheti me Baibul kacel ki dugu ma angwen. I rwom me acoya, ticgi obedo maber, ento pe opong weng, pien lok ma acel pi dugula me poropheti me Baibul myero rwate ki lok ma agiki pi dugula me poropheti me Baibul, pien Yesu, calo Alfa ki Omega, kare weng nyutu agiki ki cako. Pe neno lapok-kiny pa dugul aryo ma tye piri-piri omiyo pe twero pa Miller me ngeyo ni Apokalips kapita apar aryo tye yero paganism (the dragon), kede lebi me pi pa Apokalips kapita apar adek calo papalism (the beast), kede lebi me piny pa Apokalips kapita apar adek calo Protestantism ma opoto woko (the false prophet).
Miller pe onongo twero oneno Dragon, Beast, ki porofeta mape acel macalo piny pa rwot adek ma oyube i tung keken i chapta apar aryo ki apar adek me Revelation, kono wic me porofetik mamegi omiyo myero otamo ni chapta aryo magi pe gin cal ma oyube i tung keken me teko adek ma guleyo piny weng bot Armageddon. Ngec ma gimiyo bot Miller ne obedo ngec ma opong maber pi jenereeson mamegi, ki ngec eno ne ocoko jenereeson mamegi.
Peny pa twero adek ma ogoyo piny woko (nyoka madit, lewic, ki lajoni mape atir), kimiyo Future for America i ‘kare me agiki’, i 1989. Coc me Daniel ma kiyabo ka Soviet Union opoto woko, pi tyeko gin ma icwako i Daniel pot-buk 11, lok 40, obedo peny pa malaika ma adek; ento Miller ne kimiyo iye peny pa malaika ma acel. Lok abicel me agiki pa Daniel pot-buk 11 kineno ni gi obedo ting ki yang ma iyoo pa yub pa Future for America, ki lok 40 pa Daniel pot-buk 11 omoko wic pa peny en, macalo kaka lok 13 ki 14 pa Daniel pot-buk 8 omoko wic pa peny ma kiyabo i yub pa Millerite.
I cawa me agiki rwot me tung cen obi tuko iye; rwot me tung bor obino i kom iye calo kec ma obur, kede gari me lweny, kede lakit me embalaasi, kede boti mapol; obidonyo i piny mapol, obigoro kede okato. Daniel 11:40.
Lok en nyutu lweny ma ocako i “cawa me agiki” i 1798, ikin rwot pa South ki rwot pa North. Rwot pa South onen calo France ma pe kigeno Nyasaye, ma omiyo Papacy rwome ma kelo tho i mwaka eni keken. Papacy kuno onen calo rwot pa North. France, kun lagam i 1798, ne obedo acel ikin piny me rwot apar me Daniyel chapta 7. Piny me rwot apar meno onen calo Roma ma pe kigeno Nyasaye; kacel, Roma ma pe kigeno Nyasaye onen calo Joka. Papacy (rwot pa North) onen calo Le. Lok en nyutu ni rwot pa North (Papacy), ma i cako pa lok en ki minone rwome ma kelo tho, macok coki obin dwogo lwenyo bot rwot pa South (rwot pa pe kigeno Nyasaye). Ka Papacy odwogo lwenyo, rwot pa pe kigeno Nyasaye ne dong oswot ki piny France, odonyo i lwak me kube pa Soviet Union. France obedo piny acel; ento ka Papacy odwogo lwenyo bot rwot pa South i lok en, rwot pa South otito calo “piny mapol,” calo Soviet Union me con.
Ka rwot me tung bor (Papacy) odwogo otere, okawo kwede “gari me lweny,” “latic me faras,” kacel ki “bote mapol.” Gari me lweny kacel ki latic me faras gin cal ma nyutu teko me lweny; ento bote gin cal ma nyutu teko me diro. Lwak ma oketo rwom ma pe maleng ki Papacy pi obalo woko Soviet Union, obedo United States, kacel ki gin aryo me teko pa United States ma i buk Revelation, but apar adek, kimino ni obedo twero ne me miyo piny weng orwako cal me twero pa Papa ki kun i teko me gir me lweny kacel ki diro. Pe biwiye dano me aco onyo cayo labongo cal; ki dok, labongo cal, dano gibikobo i tho.
Verse 40 nyutu maber tutwal Diraagon (Rwot me Kisini), lec (Paapasi), ki lanabi me bwola (United States). Cik ma obedo gang me 'cawa me agiki' i 1989, nyutu lwak adek ma ketho piny ma tero piny bot Aramagedon, calo ma cik ma obedo gang pa lim pa Millerite onyutu lwak aryo ma ketho piny me Upagani, ki dong me Paapasi.
Lok man cako ki lweny i kin rwot me piny ki rwot me bor. I cako me lok man (1798), rwot me piny oloyo; ento i tung lok man, rwot me bor dwogo kobo, kadong oloyo rwot me piny. Cako me lok man nyutu lweny i kin rwot me bor ki rwot me piny, ki i agiki me kwena ma tye i lok man kinyutu lweny acel keken i kin rwot me bor ki rwot me piny, ento ki adwogi ma pe calo magi me cako. Cako ne o nyutu ni "kare me agiki" obedo i 1798, ki lweny ma i agiki o nyutu ni "kare me agiki" obedo i 1989. Lok man tye ki ranyisi ma kiketo i coc, ki cal me "Alpha ki Omega," cako ki agiki.
Kit ma otime kakare me rek eno medo cito dong i pot opoto pa Soviet Union i 1989, nyaka bot cik me Sande pa rek 41. I cik me Sande, luro ma gin adek me Babilon me kare ma kombedi kikelo ne piny ki yore mapol me gin matime yot yot. Rek 40 cako ikare ma 1798, ka ki keto ne ruk me tho, kacel ki ka apire me Tiro pe giparo ne. Kit ma otime ma rek eno nyutu tyeko woko i cik me Sande pa rek 41, ka kany eni ruk me tho ocobo, kacel ki apire me Tiro giparo ne. Ratiro me cako ki me tyeko ococe pe keken i lok ma nonge i rek, ento bende i kit ma otime weng ma rek eno nyutu. Rek eno nyutu kit me poropheti ma pe keken diribe i ‘paganizim’ (drakon) gi ‘papalizim’ (lamal), ento nyutu kit me twero adek ma oyaro piny, ma gikelo piny i Armagedon.
Rwom me kwena pa Miller omiyo ngec ni obino bura me yenyo pa Lubanga, ento rwom me kwena pa Future for America omiyo ngec ni obino keto goro pa Lubanga. I “Cawa me Agiki” i 1989, tic me tem ki yweyo ma tye i yore adek ocake, ka lok me agiki 6 me Daniel 11 kiyabo woko i oboto pa Soviet Union. Pire ma Miller oneno keken paganism ki papalism, ento pe oneno Protestant ma orem woko, myero onego inongo ngeyo kakare pi neno pa Ulai River ma kiyabo woko i 1798.
Wa bi medo tamo meno i lok me coc ma anyim.
Pe watye ki cawa me golo. Cawa ma opong ki peko tye anyim wa. Piny dong orwate ki Moyo me lweny. I kare manok, tuk me peko ma kiwaco iye i lok me janabi bi time. Lok me janabi ma i Pot Buk apar acel me Daniel dong ocamo cing me opong weng woko. Lwak madwong me lok pa con ma otime i opongo pa lok me janabi man bi dwogo time doki.
I lok 30, giwaco ikom twero ma ‘lok 30 nyaka 36 kikwanyo.’
"Jami ma rom ki jami ma kitito i lok magi, bi time." Manuscript Releases, namba 13, 394.