I nono pa Miller, gicwalo ne pac ki lwete ma pe oneno. I nono ne, gimiyo ne ngec me pime pa pac calo “abicel acel ma ocwero kene” ki “inchi apar.” Apar ma ocwero ki “abicel acel ma ocwero kene” romo 360, ma nyutu nino i mwaka me poropesi. Gimiyo Miller pac ma i iye nonge lok ma onongo myero owaco, ci lok ma onongo myero owaco gitye kican ki cik ni nino i poropesi me Baibul nyutu mwaka. Pac en Baibul, ci pi Miller, Baibul myero onen i pime pa cik me “nino nyutu mwaka” i poropesi me Baibul.

Kacel ki Lok pa Lubanga, tye cabi ma yabi bokisi ma wel ber, me opor cwiny wa ki mor. An apwoyo pi ler mo keken. I kare ma bino, gin ma wa orwate kombedi ma pe romo ngeyo maber gibipwonyo. Gin acel acel me rwate watwero pe ngeyo opong paka kun gin ma obedo ki tho bi anywako pe-tho.

I kidwong pa Miller, otye "key" ma okete iye casket, ma nonyuto kit me yore me tic ma onongo kelo Miller ni otiyo kwede.

Jo ma tye katico i wiro kwena pa malaika ma adek tye kigenyo i Lok me Bibilia i yo acel calo ma Ladit Miller omako. I buku matin ma ki miyo nying ni ‘Views of the Prophecies and Prophetic Chronology’, Ladit Miller omiyo cik magi ma pe peko, ento ma layeny kede ma lamal, pi nyutu matek me Bibilia kede pito lok ne:-

[Cik acel dok abic gikwaco kacegi.]

"Ma i tung' kany obedo but pa cik magi; i yeny wa i Baibul, wa weng bin timo maber ka waciko kit ma kiketo anyim." Review and Herald, November 25, 1884.

Ka Miller oyabo apota, o nongo "juweli me kit-kite, dit ki tin; dayimondo; kidi me wel; ki mapeca me gol ki me siva ma tye ki kit weng ki wel weng, gityeko bedo i rwom maber i kabedo gigi i apota; ki kama gityeko bedo kamano, gimiyo can ki lamal ma rwate kwede ceng keken." Miller o nongo juweli me atir ma gityeko yubo atir me pire tek pa Adventism. Atir ma o nongo "gityeko bedo" i rwom patpat, ki gimiyo can pa ceng.

Miller oketo gin adier “i wang meja” kede owaco bot jo weng ni, “binu nen.” “Binu nen” obedo alama ma kikawo ki i yabo me gagi i Buk me Nyikayo, kede Miller ogolo calo jongec ma gineno kwena pa Daniel ma kiyabo i 1798. Gin adier ma Miller oketo i meja, obedo gin adier ma kiyabo ki i Buk pa Daniel, ma Leob pa dul me Yuda ema oyabo, kede ne obedo me temo jo ma onongo tye i kare ma gi yabe. Pien kamano, lewic angwen me i Buk me Nyikayo ma ki rwate gi gagi ma acaki angwen, kede Miller, gikwongo jo me kare eno ni, “binu nen.”

And I saw when the Lamb opened one of the seals, and I heard, as it were the noise of thunder, one of the four beasts saying, Come and see. And I saw, and behold a white horse: and he that sat on him had a bow; and a crown was given unto him: and he went forth conquering, and to conquer. And when he had opened the second seal, I heard the second beast say, Come and see. And there went out another horse that was red: and power was given to him that sat thereon to take peace from the earth, and that they should kill one another: and there was given unto him a great sword. And when he had opened the third seal, I heard the third beast say, Come and see. And I beheld, and lo a black horse; and he that sat on him had a pair of balances in his hand. And I heard a voice in the midst of the four beasts say, A measure of wheat for a penny, and three measures of barley for a penny; and see thou hurt not the oil and the wine. And when he had opened the fourth seal, I heard the voice of the fourth beast say, Come and see. And I looked, and behold a pale horse: and his name that sat on him was Death, and Hell followed with him. And power was given unto them over the fourth part of the earth, to kill with sword, and with hunger, and with death, and with the beasts of the earth. Revelation 6:1-8.

En aye Kristo, ma ki nyutu ne calo Simba pa oganda Yuda, ma oyabo buk ma kigengo ki muhuri abic aryo i Buk me Apokalipis; en aye bende Simba pa oganda Yuda ma oyabo kidi ma welo ma Miller oketo ikom meza, ci onyaro dano weng, “Bi ki neno.”

Gin adier ma otyeko nongo, gicoyo gi maber i cal me pionia me 1843, ma Sista White owaco ni ki-rit gi lwete pa Rwot, ma en aye lwete acel ma pe ki neno ma onongo okelo ne Miller sanduku ma opong ki jem. Cal mia adek ma kicweyo i 1842 ne obedo tyeko pa cik pa Habakkuk me cono yaro ki yubo ne peya peya i tabul. Meja pa Miller ma tye i tung me ot pa en ne obedo anyutu me cal mia adek (tabul) ma lacwalo kwena me Millerite gikelo bot piny weng i 1842 ki 1843. Cal eni, kacel ki cal me pionia me 1850, obedo “tabul” me boc aryo pa Habakkuk.

“Obedo adwogi acel ma gucuk pa jo miyo pwony me Adwent me Aryo kacel ki papula gi, ka gitye ka cako i ‘wor ma con ma gilwongo original faith,’ ni weko calu me chart obed pa gucobo obedo tyen lok me Habakkuk 2:2, 3. Ka chart obedo gin mo ma porofeto oloko iye (eka jo ma kwero man gitye ka weko wor ma con), ci gitye ka bino ni mwaka 457 BC en mwaka ma onego gicak ki iye me kwano nino 2300. Obedo mite ni 1843 obed cawa me acel ma gipwonyo ka gucobo, wek ‘anyimena’ obed ka ‘otwero,’ onyo wek obed kare me kutu, ma iye dul pa nyiri ma piny obedo me nino ka ginywal ki ginino i wi lok madit me kare, tuu ka onongo gibin cako gi i dwogi pa Koko me Dyewor me Kenc.” James White, Second Advent Review and Sabbath Herald, Volume 1, Number 2.

Jo ma ocako dwoko lok (jewels) ma piny-ka kityeko nyutu i mesa pa Habakkuk, onongo manok kende i acaki; ento, kun kityeko moko adwogi pa cik me ‘ceng pi higni’ i ceng 11 me Dwe Aboro 1840, jogi ‘dwogo obedo lwak.’

I kare acel keken ma kiketo, Turukii, ki ambaasada pa en, oyie me gwoko pa piny me Yurop ma gigamo kacel, ci oketo en keken ii twero pa piny me Kriistian. Gini ma otime otyeko rwate maber ki lok me porofesi. Ka kineno, dano mapol tutwal oyie ni cik me yubo lok pa porofesi ma Miller ki gi ma tye lutic kwede okwako, tye ki adwogi, ci kimiyo tugedo me bino pa Kristo teko ma lamal. Jo me ngec ki jo ma tye i kabedo madwong orwate kwede Miller, i loro ki i coyo i coc lok pa en, ci ki cawa 1840 dok 1844 tic ne otere maber. The Great Controversy, 334, 335.

Ci jo mapol cako balo kacel gi ywayo kidi ma welo. I kare meno Miller biko nyutu ywayo pa kidi ma welo. Lok “scatter” obedo acel ki alama mapire tek me “seven times” me Levitiko 26, ci Miller tiyo kwede yore mapatpat me lok “scatter” kare apar i tito pa apoyaa. “Apar” obedo alama me tem, ci nyutu ngec macek me tiyo pa alama me kidi ma welo pa Miller ma “scattered” calo tem me poropheti pi jo ma agiki me piny obino botgi.

Yweyo me kidi ma pire tek me ‘abiro kare’ obedo kidi ma acel ma Adventism me Laodicea oketo i kom, pien pe gi ogamo i tem me ‘yabyab’ pa Musa, ma Elija (Miller) onyutu i higa 1863. Ki i kare meno, kidi ma pire tek bin yabyab mapol mapol, biloro ki gin mabalo, ci i agiki bicobo weng tutwal. Cobo pa kidi ma pire tek bi opong i kare ma bokisi (Biblia) bipoto woko.

I neno ma Miller oneno, tye yubu atir i tung kare abicaryo ma acaki kwede, ma Miller okwako kwede nying “scatter”, ki kare adek me agiki ma dong okwako kwede nying eno. Ka owaco nying “scatter” kare abicaryo, onongo cwiny pa en odong piny weng ki pore pa en obale weng; onongo obo piny ki onongo oywak.

Ka pud pe Kristo, ma kinyutu calo Leona pa dul Juda, ocako ticne me yweyo buk ma kigamo kwede lagam abicel i Buk me Nyutu, Joon oywak. Joon ki Miller giywak weng ka gineyo ni sanduku (Lok pa Lubanga) kigubo piny ki juwel macal.

Aneno i lwete tung malac pa en ma obedo i kom madit, buk ma kicono iye kacel ki i but, ma kiceno ki mihuri abiro. Kede aneno malaika ma tek ma tye kaciko ki dwon madit, “Ngat mane rwate me yabo buk, kacel ki yweyo mihuri ne?” Pe tye ngat mo i polo, onyo i piny, onyo iyie piny, ma twero yabo buk, onyo bende neno iye. Acoyo tutwal, pien pe ki nongo ngat mo ma rwate me yabo buk kede me kwano buk, onyo bende neno iye. Acel i jolurem owaco bot an ni, “Pe i coyo; nen, Simba me dul Yuda, Tyen pa David, oloyo me yabo buk, kede me yweyo mihuri abiro ne.” Revelation 5:1-5.

Ka medo me kwalo woko juwel ma Miller o nongo ki nyuto bot piny ochopo i kare ma Bibil (sanduku) gibalo woko, ci Miller ooyo.

Dong an neno ni i tung me kidi ma wel ma adier kacel ki sente ma adier, gi yabo kidi ma wel me bur kacel ki sente me bur, mapol maloyo ma pe romo ki keto. Cwinya obale tutwal pi timgi ma piny kacel ki pe tye ki apwoyo, ci akwerogi kacel ki akecogi pi eni; ento ka an dok med akwerogi, gin aye dok med yabo kidi ma wel me bur kacel ki sente me bur i tung me gin ma adier.

En aye, acako keco i cwinya pa ringo, ci acako tic ki teko pa ringo me apukogi ki woko ki i ot; ento ka apuko acel woko, adek mukene odonyo, gikelo piny macol, pirir me yoot, arenyo, ki kit weng pa macobo, nyaka gicero-gi weng keken, gicayo gi ki wang me neno: jel ma adieri, dayamondi, kede ceede me kidi, ma weng gupe onene. Kede giwir ne pire tek sanduku amia, ci giyubo ne i tung macobo. Aparo ni pe tye ngat mo ma yaro peko amia onyo keco amia. Cwiny amia ocape tutwal, ci abedo piny, apoyo pi i wang.

I kare man i tamne, leb ‘scatter’ otyeko kitiyo kwede abicel aryo kare. Kare adek ma agiki gi rwate ki kare abicel aryo ma acaki; man omiyo ki keto ranyisi me lanen ikom abicel aryo me ‘scatter’ macalo ranyisi me ‘seven times’ ma i Levitiko 26. Tam me aryo pa Miller, calo kede tam me aryo pa Nebukadneza, ki ranyisi kwede nyutu ‘seven times’.

Cal keken ki Yohanna i pot buk abic me Apokalipsi, ka Miller oywak, dano me yweyo pobo (Leone me dul pa Yuda) dong "oyabo bur" kede odonyo i ot. Cal me neno pa Won ma kongo buk ma opungo ki pungu abicaryo, ma pe dano mo romo yabo, ma omiyo Yohanna oywak, ocake i lok acel me pot buk angwen.

Bang’ man, aneno, nen, wang ot mo oyab i polo; ki dwol pa acaki ma awinyo obedo calo dwol pa trompet ma owaco kweda; ma owaco ni, “Bii malo kany, ki abi nyutu in gin ma myero bino lacen.” Revelation 4:1.

Miller oyuak kede oneno luang’ od ma oyawore. “Kun an ka aoyuak kede atero pi ketho madwong’ na ki rwate ma tye i tung’ an, apar Rubanga, kendo akwayo matek ni obed ocwalo kony na. Kare acel luang’ od oyawo, kendo dano odonyo i odi, kun jo weng guwuoko ki iye; kendo en, ka i lima nonge ki burashi me yweyo piny, oyawo dirisa weng, ocako yweyo piny ki yubu ki i odi.” Simba me kabila me Yuda ki dano me burashi me yweyo nobino i kare me yawo pa luang’ od, ka John ki Miller giyuak. Yawo pa luang’ od obedo ranyisi me lok me dispensation.

Calo ki Miller, okwano, ci oludwong oyab; ento bene okwayo. Atyeko goro cwinya weng, ci abedo piny ka akwano. Kane an ka akwano pi golo ma madwong ki kumi ma obedo i an, aparo Lubanga, ci akwayo ki dwong cwinya ni obed ocwalo kony i an. Kigen, oludwong oyab, ci dano acel odony i od; ka jo weng oweyo ne; ci en, ki kec me kwero i lwete, oyabo dirica, ci ocako kwero kwene ki kic woko i od.

Lamo ma obedo alama me yoo i gin ma otime pa cawa me agiki, en aye lamo ma kitiyo kede Daniel ki rwatege adek ma gitye ki kit maber i chapta 2, kede bene ma Daniel otimo i chapta 9. Obedo lamo me Levitiko 26 pa “kare me 7”, ma lamiwaco aryo me Revelation chapta 11 gibikwayo ka gicenyo ni gikobo woko. Myero lamiwaco aryo gidwok gin ma Daniel otimo i chapta 9, ka oneno ni obedo okobo woko me tyeko kwer ma Moses oyonge. Myero lamiwaco aryo gidwok gin ma Miller onyuto i nino me nindo, ka obino i kare ma kidi ma ber pa en okobo woko “kare me 7”.

Ka kwayo man kimako, dwat oyabe, ngat me yweyo kic obino, i ot pe tye gin mo. Rup pa dano marac gi ooro woko, kede kit manyen me yore obino. Eno ka Leona pa dul me Judah, ma lut me yweyo tye i lwete pa En, "oyabo dirica, kendo ocako yweyo kic ki lutu ki i ot," kede ka "En oyweyo kic ki lutu, kiding mape atir ki sente mape atir, gin weng ocako cobo malo gi owuoko ki i dirica calo pudu, kede yamo oterogi woko."

Dirisa me oyabo bene nyutu garyo, pien ka gin marac kicwalo gi woko ki dirisa, gin ma otyeko timo cik ma nonge i Malaki, ma lamo “lapiir” me kare me agiki ni, “kelu tyeth weng i ot me kobo jami, mondo obed me’gi i ot me an, kede tem an kombedi, atito Rwot pa Jolweny, ka obedo ni pe abi yabo boti dirisa me polo, kede abi yut ber boti, mo ni kabedo pe bi rwate pi cwako.” Dwat ma oyabo kede dirisa me oyabo nyutu loko me kato me tic, ma timore ka lapiir marac kikwanyo gi woko, kede lapiir maleng gitye ka gibaro ber.

Ka dano me yweyo cako yweyo piny me ot ne, Miller oloro wang pi kare matidi. “I kacoc an oloro wang pi kare matidi; ka anyabo gi, rek pe nen weng. Jami ma wel—dayamond, gol, ki koyin me siliva—gibedo gi cwal mapol i ot weng.” Gin ma wel ki gin ma pe me wel dong gityeko giketo i ceke maber.

Eka bokisi madit ne oketo i mesa, ki giru ma opor ne okobo i iye. Eka oketo i mesa bokisi ma madit mapol dok maler loyo en ma con, ki ogamo giru, dayimondo, koin, ki cing keken keken, ki okobo gi i bokisi, nyo pe odong gin mo, kare bene dayimondo mogo pe gubedo madit labongo loke me pin. Adok mapire tek pa Miller dong ne giyubo kacel, pe keken ki Baibul kende, ento bene kacel ki Laro me Rub, ki adok magi ne obedo maler mapol dok lumo loyo kit ma onongo gitye con.

Ka wa yaro neno me Ulai River ki kom lok ma gityeko yabo i mwaka 1798, myero wa ngeyo ni gin atir mogo obedo i gamo ki yore ma gityeko miyo bot Miller. Kede bene, myero wa geno ni, ka mano, gin atir mogo obedo madwong dok maber maloyo, kadi bene gin mogo romo neno calo matidi onyo ma pe tek.

Ka gin ma adiera gityeko dwogo, giketo gi i sanduku madit mapol; ci dok kikelo luongo, pe ki Miller, ento ki Kristo (ma obedo dano me cuk me kom, Leona pa dul me Yuda), waco ni, “Bii i nen.” Man nyutu ni yabo woko me gonyo kombedi keken otime, ci yabo woko ma agiki obedo Nyutu me Yesu Kristo, ma otime mapat ki loro me kare me temo, onyo, macalo ma Sista White onyutu, ka dano me cuk me kom odonyo.

An oneno iye apeca, ento wang na obuyo ki loro me neno. Gin oloro loyo abicel kit loro ma gi onongo tye kwede con. Aparo ni kicoko gin i yod ki tiŋgi pa jo marac ma gi oyweyo gi ki gi otiŋogi i peur. Gitye i yub maber i apeca, gin keken i kabedo pa en, pe onen keken kanot me tic pa dano ma ocweyo gi iye. Akwanyo dwon ki mor tutwal, ci dwon ma an okwanyo ne owoto an i nino. Early Writings, 83.

Kare me kuro ki Peko me acel obito i July 18, 2020, ki kob i July 2023, Leona pa dul pa Yuda tye ka yabo ngec pa Buk me Nyutu pa Yesu Kristo. Yabo meno tye ki ikom Buk me Daniel, ki wan abi tyeko puro wa pi miiro pa Miller i coc ma bino malubo.

Tic pa “ngat me lacar me koo” otime i rwate kwede “lajoli ma ki ngec”; kacel ki tic pa “lajoli” magi, ma gin ludwoko aryo me Revelation chapta 11, ki ma gin lup me joma otho ma ki dwogo gi cing i Ezekiel chapta 37, bene gi yaro gi i yore mapat mapat me Lok pa Lubanga. Wa bitiyo ki yore manok magi macalo ludwoko me aryo pi gin ma wa nyuto ikom drim me aryo pa William Miller.

Coc me Nyasaye kimiyo pi ber wa, me wa obed ki pwonye i bedo ma kare. Keng me lela ma loyo ber ocany woko ki ping me bal; ento Kirisito tye atera me golo woko lum me bal ki paro me lworo marac, kadong me nyutu wa lumar pa yer pa Wu, pi wa wabiwaco calo ma jolup owaco, ‘Pe onongo cwinya wa turo i wi wa, ka onongo owuo ki wa i yo?’ Publishing Ministry, 68.