Wa tye ka tamo tic me porofezi pa nino pa William Miller i kare me agiki, kabedo ma porofezi weng gityeko timgi opong weng. Nino pa Miller nyutu nongo, keto ter, cayo woko, ikeo, ki dwogo odoco pa ada me kom pa Adventism, ma kityeko cweno gi kun tic pa Miller. Ada me kom magi giyaro ada ma gityeko yabo iye i 1798. Ada magi giyaro ki neno pa yoo me pi Ulai. Nino pa Miller, calo kit ma kicoyo iye i buk Early Writings, en nino pa aryo pa iye; ki nino eno kiketo pire calo nino pa aryo pa Nebuchadnezzar, macalo bene Miller kene kiketo pire calo Nebuchadnezzar.

Coc ma ocake con o nyutu ni tyeko me kwo pa Nebuchadnezzar ma “kare abiro” me bedo ki cwiny me le, otyeko woko i kite me cal i 1798. Lwak pa iye bene ogero odoco, ci pi kare me acel, Nebuchadnezzar onyutu dano ma oloke cwiny opong opong. I tung me “kare me agiki,” i 1798, onongo onyutu “jo ma ngec.” Wan bende okenyo ni, ka kum en rwot me acel pa Babulon, kwec pa Nebuchadnezzar me “kare abiro” onongo obedo cal me kwec pa 2520 pa Belshazzar (mene, mene, tekel, upharsin), ma en rwot me agiki pa Babulon.

"Bot rwot me agiki pa Babilon, ka calo i cal bot rwot me acaki pa Babilon, obino cik pa Lagwoko Maleng pa Lubanga: ‘O rwot, ... kiwaco i bot in; lobo me rwot okweyo ki bot in.’ Daniel 4:31." Prophets and Kings, 533.

Sister White oyaro Belshazzar i cawa me kwer ne calo “rwot ma pe tye ki ngec.” I giko me cawa me kwer pa Nebuchadnezzar, en obedo calo “rwot ma tye ki ngec,” pien kwer me “kare aboro” okonyo ne; ento Belshazzar, ka onongo tye ki ngec pa gin ma otime con, pe oyie me konyo ne.

Ento hera pa Belshazzar pi tuk ki pako kene okwanyo woko gonyo me cano ma pe dongo myero ogolo; kede otimo bal macalo ki jene ma okelo kwako madwong bot Nebuchadnezzar. Obalo woko twero ma kica omiyone, pien onegno me tic kwede twero ma obedo piny botene me nongo ngec pi gin atir. “Ngo ma myero atim wek abedi ogwoke?” en lapeny ma rwot madwong ento pe tye ki ngec onweyo woko ka pe ocwinyore. Bible Echo, April 25, 1898.

Nebukadneza obedo alama pa “jo ngec” i higa 1798, ma gi ngene med pa ngec i cawa pa agiki.

Lok me poyo keken ma cwiny odwong ne pe otyeko gutuko, ento dwon acel ma aa ki Polo owaco bot iye ni kare me kot pa Lubanga ma ki mero obino. I kare manok, ngec me cwiny ne ki kwanyo woko, ci odoko macalo tinyo. Pi higa abiro obedo i kit man me ki goyo ne piny. I agiki me kare man, ngec me cwiny ne odwogo bot iye, ci, ki con, oneno i wi Polo bot Lubanga madwong, ongeyo ruk pa Lubanga i cwero piny man, ci odwogo dok i kom pa rwot.

I ngec ma kicoyo bot lwak weng, Ladit Nebukadunezara ocoyo bal pa iye, ki kicwiny madwong pa Lubanga i dwogo pa iye. Man obedo tic agiki me kwo pa iye, macalo kicono i Kit ma otime con ma maleng. Review and Herald, February 1, 1881.

I agiki pa “seven times” pa Nebuchadnezzar, onongo onyutu lok bot lwak, ma ocake iye poyo lok bot lwak. Miller, calo Nebuchadnezzar, nyutu “jo ma ngeni” i 1798, ma gi ngeno medo me ngec i cawa me agiki. Gi aryo keken oneno i nindo aryo; ci nindo ma me aryo pa gi keken onongo nyutu “seven times” i cal me alama. “Seven times” ki nyutu i coc ma con ni tye me nyutu kabedo me yilo wot.

I mwaka 1798, Nebukadnezar omiyo cal pa dwoko kit ki kit pa malo wiye, dok obed i kit me rieko. Man tye kede yubu me lwak pa iye. Mwaka 1798 bene, obedo kare me loko i kin rwom ma abicel ki rwom ma abicel acel i porofesi pa Baibul. En bene omiyo cal pa bino pa malaika ma acel, kede omiyo kare manyen; pien lok me ciko pi muko ma obino pe onongo twero bedo, nyaka rwom ma abicel i porofesi pa Baibul onongo otyeko nongo lak ma kelo tho.

Lok en keken nyuto kare ma tic man myero otime. Kimoko ni en but acel me ‘lok maber ma pe tye ki agiki;’ ci kinyuto yabo me bura. Lok me waraga kiwaco i kare weng; ento lok man obedo but acel me lok maber ma romo kiwaco keken i kare me agiki, pien keken kono aye adwogi ni cawa me bura obino. Porofesi nyuto wot pa kit matime ma ket-ket ma kelo i yabo me bura. Man ber adwogi loyo i Buk pa Daniel. Ento but pa porofesi ne ma lube ki cawa me agiki, kigamo Daniel ni ocero ci oruj nyo i kare me agiki. Pe nyo wa oo i kare man romo waco lok me bura ma ocing i tyeko pa porofesi man. Ento i kare me agiki, laporofeta owaco ni, ‘jo mapol bi ceto ka dwogo, kede rieko bimedo.’ Daniel 12:4.

Lami Paulo oyiko kanisa ni pe gi yaro bino pa Kristo i kare pa iye. En owaco ni, ‘kare meno pe obino, ce acel con obedo lwenyo woko, ki “dano me richo” ononge.’ 2 Tesalonika 2:3. Pe wa twero yaro bino pa Rwot wa, nyaka con otime lwenyo woko madit, kacel ki kare madongo me lobo pa ‘dano me richo’. ‘Dano me richo,’ ma pire tek ki cwako nying ni ‘mung me richo,’ ‘nyathi me balo,’ kacel ki ‘en ma rac,’ tye calo lobo pa Paapa, ma, calo kit ma lok pa lanabi owaco con, myero ogwoko tero pa iye me malo pi mwaka 1260. Kare man otum i mwaka 1798. Bino pa Kristo pe onongo twero otime piri kare meno. Ki yiko ma Paulo omiyo, omedo roko kare ducu me kit Kristiani nyaka i mwaka 1798. I tung’ ki kare meno ka dong, kwena me bino marom aryo pa Kristo myero kikobo.

I kare me con, pe kimiyo ngec macalo man keken. Paulo, macalo wa oneno, pe oyaro ne; onyutu owetene i kare me anyim ma bor tutwal pi bino pa Rwot. Jo me Yubo pe oyaro ne. Martin Luther oketo nino me Kot macok coki mwaka mia adek i anyim ki cawa mamege. Ento cak ki mwaka 1798, buk me Daniel oyab woko, ngec ikom apena omedo, ki jo mapol oyaro ngec ma pire tek me Kot ma piny cok. The Great Controversy, 356.

I mwaka 1798, kit manyen me tic me waraga obino, kede kit manyen en ociko ni kit mukene obi cako i mwaka 1844. I kare me loko pa kit en, lawiny acel obi cengo, kadong lawiny acel obi yabo.

Bot malaika pa kanisa i Philadelphia, co ni: En ma maleng, en ma adier, en ma tye ki lagoro pa David; en ma yabu ki ngat mo pe romo loro; en ma loro ki ngat mo pe romo yabu, aye waco ni gin man: An angeyo gin ma itimo: nen, an atero i anyim in wang ot ma oyabe, ki ngat mo pe romo loro; pien i tye ki twero matin, ci igwoko lok na, ci pe igamo nying na. Revelation 3:7, 8.

Yabo pa kom nyutu kare manyen me disipenshen. Loko me disipenshen pa cing ki pa lok otime i 1798, i agiki pa kwek ma acel, ma ki tyeko timo ki cako ki 723 BC oko i 1798. Bene loko me disipenshen otime i 1844, i agiki pa kwek ma agiki, ma ki tyeko timo ki cako ki 677 BC oko i 1844. I 1798, disipenshen pa lok pa malaika me acel, ma ociko pi tyero ma tye ka bino, obino. Nebuchadnezzar ki Miller gicoyo calo “jo ngeyo,” i “cawa me agiki,” ka “kom” oyabe bot disipenshen me iyie pa lok pa malaika me acel, ki bot loko me disipenshen me iwoko ki le me pi oko i le me piny. Disipenshen pa lok pa malaika me acel otyeko ka kom me donyo i Kabedo Maleng Madito oyabe i nino 22 me October, 1844, ci disipenshen pa malaika me adek, ki tyero me yenyo obino.

Nino me aryo pa Miller cako ka dwoot oyab i 1798, ci otum ka dwoot oyab i kare me yiko pa 'two witnesses' ma kigi dwogo i ngima pi pako ngec me 'Midnight Cry'. I poro, Nebuchadnezzar ki Miller ducu ginyutu yiko ki bot duc pa 'sea beast' i bot duc pa 'earth beast' i 1798. Ci gin ducu ginyutu ngec me donyo ki bino pa 'investigative judgment' i 1844. 1798 ki 1844 nyutu tyeko pa 'indignations' me aceli ki me agiki pa Lubanga ikom jogi, ma otyeko i kare me 'seven times', calo ki cweyo ne i Leviticus 26. Mwaka 46 ma ocako i 1798, dok otyeko i 1844, nyutu cweyo pa 'spiritual temple' ma 'messenger of the covenant' obino matwal iye i October 22, 1844, ka Kricito oloko kabedo ne ki bot 'Holy Place' i bot 'Most Holy Place'.

Mwaka 1798 ki 1844 ginyutu lok mapol, ma kiciko gi “kare abicel aryo.” Lok pa Adventism me Millerite me Philadelphian dok odoko Adventism me Millerite me Laodicean i 1856, bene kiciko gi medo me ngec ikom “kare abicel aryo,” ma kun meno kityeko golo woko i 1863. I mwaka 1798, ne tye medo me ngec ma oaa i buk me Daniyel, ma tye kwede “kare abicel aryo” acel kacel pa Levitiko 26, ma ne bi golo woko i agiki pa Adventism me Millerite me Philadelphian.

Loko wot pa malaika acel, aa ki i Philadelphia bot Laodicea, onyutu pire kede mwaka 7, aa ki i 1856 tung i 1863. Kwena me Laodicea obino i 1856, ci pi mwaka 7, can manyen pa “seven times” ma kityeko yabo cing ne, ocweyo yore me temo adek ma Adventism opoto iye i 1863. Gimiyo mwaka 7 pi can pa “seven times,” me oyaro ne onyo okwero ne. Loko wot pa Adventism pa Millerite me Philadelphia bot Adventism pa Millerite me Laodicea nyutu calo dwogo yore i agiki: loko wot pa Laodicea me malaika adek bot wot pa Philadelphia me malaika adek.

Porofesi me higni 65 pa Yesaya nyutu cako me cwiny marac pa Lubanga ma me acel ki ma me agiki ikobo ker me Isirayel ma i North, ci lacen ma i South.

Pien wic pa Siria en Damasko, ka wic pa Damasko en Rezin; ki i kare me higa 65, Efraim bi poto woko, ma pe obed jo. Isaiah 7:8.

Wac me higa 65 ma Isaya owaco kimiyo i 742 me anyim Kristo, ki i kare me higa 65 piny pa Rwot ma i Wor bi orem. I 723 me anyim Kristo, ma obedo higa 19 ki i 742 me anyim Kristo, piny pa Rwot ma i Wor kicwalo gi i budu ki jo Asiriya. I giko higa 65, i 677 me anyim Kristo, kwero pa piny pa Rwot ma i Otur ocako, ka jo Babulon omako Manase kicwalo ne. Ka meno, higa 65 nyutu kare me higa 19 nyo i cwalo ma acel pa piny pa Rwot ma i Wor, ci dok higa 46 anyim nyo i cwalo pa Manase.

Lok pa lanabi magi gityeko pire kene i 1798, 1844 ki 1863. I 1798, loko me iye pa lok me gwoko kwo otime ka obino malaika me acel, ki bene loko me i woko pa piny pa rwot ma kicono gi i lok pa lanabi i Bibul otime. I 1844, loko me iye pa lok me gwoko kwo otime ka lawote pa Kabedo Maleng oloro, ki Bura me Yaro ocako ka obino malaika me adek. I 1863, loko me i woko otime ka tige aryo weng pa lewi ma obino ki piny ogab i dul aryo.

Tung me Republican opoko woko i parti me politiki aryo, ma, ki kare eno con, gi obedo ma rwako historia pa lam ma owuoko ki piny. Tung me Protestant bende opoko woko i nyutu aryo me gomo woko ki adwogi: dul acel pako ni gin Protestant, ma gigwoko Sabat pa nino me abiro; ki dul mukene ma pako ni gin Protestant, ento gi yero nino pa Ceng’ macalo nino me lamo gi.

I kare ma otime kono, lawi pa Protestanti ma owuoke ki i Kare me Rweny, onongo otemo ne ki cawa 11 me August 1840 paka i cawa 22 me October 1844, ci pe otyeko loyo tem man, ci olokore ki bot jo Protestanti me gwoko Sande dok obedo i bot jo Protestanti me gwoko Sande ma ojuko woko kwer.

I tari me horn me Protestant ma adada, ma kicweyo ne piny ki kinyutu ne i 1844, kit me temo otime ki 1856 nyo i 1863. Eka horn me Protestant ma adada ma gwoko Sabat, otyeko ceto ki i Filadelfia odonyo i Laodikea; kacel kwede, otyeko ceto ki bot jo Protestant ma adada ma gwoko Sabat, odonyo i horn me Protestant ma gwoko Sabat ma ojwoko yie. "Kar abicel," ki rwate kwede 1798, 1844, 1856 ki 1863. "Kar abicel," obedo alama ma ki rwate kwede kabedo me ceto, ki adada man kicweyo piny i cing me shahidi mapol.

I mwaka 1798, ngec pi “cawa abic aryo” onongo omedo, pien lok pa lanen me cawa ma acel ma keken ma Miller o nongo, en aye gin atir man keken. I mwaka 1863, gin atir man onongo kityeko kwanyo woko, ci en ma nyutu giko me kare me mwaka 65 pa lok pa lanen ma kiketo iye i Isaiah pot buk abic aryo.

Kwena me mwaka 2520 ma opong tye ki lacen me mwaka 65 i acaki ki i agiki, i kit ma rwate calo neno i wang pi. I acaki pa mwaka 65 me agiki (1798), ma rwate ki i acaki pa mwaka 65 me acaki i 742 BC ka kiwaco kwena ne, obedo medo ngec ikom “seven times,” mane “luyec” Millerites giengeyo ki gipoko. I agiki pa mwaka 65 me agiki i 1863, obedo medo ngec mukene ikom adwogi acel keken, ma jo “lapirisit” ma cok coki pa twol me Protestant ma adwogi gikano woko i agiki.

Jo na gi poto pi ngec peke: pien i weyo ngec, an bene abi weyo in, pe ibedo lawi pa an: pien i wil cik pa Lubanga pa in, an bene abi wil lutino pa in. Hosea 4:6.

Medo ngec, ka kityeko yweyo cing pa Buk pa Daniel, tye ki kube kwede "kare abicel"; kamano, "kare abicel" pe keken cal me tung me loko, ento bene cal me yweyo cing pa kwena me poroc.

Lok mukene ocako i ceng 18 me dwe July, 2020, ki cobo cwiny me acel, ma ocako ‘kare me kuro’ kede ma oketo alama me cako pi ‘ceng adek ki apyeŋ’ ma kinyutu iye i Revelation chapta 11 me dano aryo me adwogi ma gibedo otho, gicogo i piny i yor me kabedo maduong’ me Sodom ki Ijipt.

18 July 2020 nyuto cako me nino me alama adek ki nus (‘seven times’), ma gutyeko goyo cal ne ki lok me kwo ma otime i mwaka 1856 dok i 1863. Kare aryo eni gin alama me ‘seven times’. Kare aryo eni nyuto loko kit pa dispensation (loki me kare). Kare aryo eni bene nyuto med ngec ma rwate ki ‘seven times’.

I kare me loko woko ki i piny pa rwot pa Babulon odok i piny pa rwot pa Medo-Peresia ma Daniel olamo lemo me Levitiko 26, ka ma eni nyutu ni lemo me Levitiko 26 obedo alama pa lok woko pa nino me agiki. I neno pa Miller, i agiki pa waco lok ‘ywayo’ abiro, Miller olubo cwiny kacel ki olamo. Lubo cwiny nyutu kare ma Leona pa dul pa Yuda (dano me yweyo opuk), oyabo cing pa lok ma ocing.

Lamo pa Miller nyutu lamo pa Daniyel me Levitiko 26, ma rwate ki “seven times”, kadong otime i cawa ma olut ki dirica oyabe i neno pa Miller. Ento lamo pa Daniyel i chapta 9, bene rwate ki lamo pa Daniyel i chapta 2. Bene rwate ki lamo me waco bal pa Nebukadneza i tyeko pa “seven times” me en.

Eracel, lamo pa Miller onwongo kiketo calo lamo me Levitiko 26, ma obedo lamo ma i wang jo me yaro bal, kadong lamo me kwayo golo lacim pa mwonya me agiki me poropheti; pien poropheti weng nyutu cawa ma agiki. Eracel, mwonya me Daniyeli 2 tito mwonya me agiki ma myero igolo lacimne. Lamo pa Miller, i neno me nindo pa en, obedo lamo me rwom cwiny ki tuk cwiny ma maber i kom kwer ma otimore bot kidi ma ber loyo i ot pa en. Rwom cwiny pa en onwongo ki nyutu kwede ju ma gipedo ki giyut i Ezekiyel 9, i kare me keto lacim pa 144,000.

Miller oneno ka adiera giluye piny tutunu ki lok me tito ma pe adiera, nyaka dong odonyo i kare ma boksi (Bibul pire keken) obalo woko. Tic me balo woko boksi pa Miller otime i pokol adek me Adventism, ka tye golo piny ma kiketo pire me kweyo woko Bibul King James pi loki manyen me Bibul ma kigoba, ma kicako iye Catholic.

Miller ocako nyigo matek, ci olamo; keken wang ot oyabore, ki jo weng owoto woko. Ci dano ma luyo kic (Lejon me dul Yuda) obino, oyabo dirica weng ci ocako yweyo. Nining ci Miller owaco peko pa cwiny ikom kidi ma maler ma kigwero-gwero, ci dano ma luyo kic ocike ni obigwoko kidi ma maler. I kare me pong-wic pa tic me yweyo pa dano ma luyo kic, Miller ogungo wang en pi kare matidi; i kare ma oyabo wang en, kic weng ki gweyo woko. Kidi ma maler gitye kigwero-gwero i iye ot, ci dano ma luyo kic oter sanduku madit i mesa, ogamo kidi ma maler ci ocingogi i sanduku, ci owaco ni, “Bi ineno.”

Nyig coc “bin i nen” obedo alama ni adaa kityeko yabo kombedi. Adaa ma kityeko yabo pi Miller obedo adaa me agiki, pien gimaro ma bino en aye cweno Miller i “kwac,” ma nongo calo kwac madwong. I tikitiki pa gin pa Millerites, Miller obedo pa agiki me nongo lok pa Midnight Cry, ci kun pud pe kwac ma cweno ne i neno ocake, ogengo wang ne pi kare macek. Lok acel keken i Baibul ma kwano “kare macek” ki “wang” tye nyutu cako kwo ma mukwongo.

Nen, an anyutu botu gin me mung; pe wa bituro weng, ento wa bibilok weng, i cawa matidi, i pimo me wang, i agiki pa tarambeta: pien tarambeta obikuk, ki gi ma otho bibi dwogo ki tho, gibibedo ma pe romo gobo, ki wa bibilok. Pien en man ma romo gobo myero obedo ma pe romo gobo, ki en ma romo tho myero obedo ma pe romo tho. 1 Korint 15:51-53.

I gin mukato me lok woko pa muvimenti pa Laodikia me Lacam ma Adek dok odonyo i muvimenti pa Filadelfia me Lacam ma Adek, calo kit ma kimiyo cal i Buk me Nyutu, dyer apar acel, Miller calo agiki ikin virjin ma jwang me nongo ngec me kwac me i tung otum. Gin ma acaki me nongo en obedo gin ma cwinygi loyo i lamo tutwal.

Man obedo dwon me i tung otum, ma onongo myero miyo teko i ngec pa malak ma aryo. Kicwalo malak ki i polo me cang jo maleng pa Lubanga ma cwinygi ocako piny, kede me yubu gi pi tic madit ma anyimgi. Jo ma tye ki twero mapol pe gin jo ma acel me gamo ngec man. Malak kicwalo bot jo ma pinyore, ma gimino cwinygi bot Lubanga, kede kicwako gi matek me yweyo dwon ni, ‘Wunen, lamako obino; wu wot i woko me nyutu kwede!’ Jo ma kimiyo gi dwon ni gipidi, kede i teko pa Roho Maleng giyweyo ngec, kede gicang owotegi ma cwinygi ocako piny. Tic man pe obedo i kic ki puro pa dano, ento i teko pa Lubanga; kede jo maleng pa En ma owinyo dwon, pe ginyalo kwero en. Jo ma cwinya gi maleng loyo gin obedo jo ma acel me gamo ngec man, ento jo ma congi gityeko tongo anyim i tic gin gubedo agiki me gamo kede me medo dwon ni, ‘Wunen, lamako obino; wu wot i woko me nyutu kwede!’

I agiki pa nino apar adek ki idyere me cal i lacen me apar acel pa Revelation, waci ma acel i waci aryo, ma kigoyo cal i lacen me apar adek abiro pa Ezekiel, kicweyo. Waci ma acel kelo lagu ma otho ma kiyelo oko kacel, ento gi dong otho. Waci eni kicweyo ki dwon ma okwano ni, 'in the wilderness', ma nyutu ni waci me Ezekiel ocako mapwod pe nino apar adek ki idyere me cal gi tyeko agiki. Nino apar adek ki idyere meno gin cal pa 'wilderness', kede ki i 'wilderness' aye ka kicweyo waci. 'Wilderness' bene obedo cal pa 'seven times', ma nyutu lok me yub kede yabo ma kelo wot me tem.

Tye ki medo kamedo i yiko pa lok, ki kwako pa dano bene tye ka medo kamedo, kit ma ki nyutu kwede i ‘Midnight Cry’ i mukato pa Millerite. Jogi ma mucwinya gi maler loyo en aye ma okwako lok pa dwone ma tye ka monyo i pat i acaki, kede jo me mukato pa Adventism gikwanyo bot baruwa ma William Miller ocoyo i nino mo manok mapwod pe obino 22 Okitoba, 1844, ma iye Miller cwalo adwogi ni ma agiki onege maber kede okwako lok pa Samuel Snow me ‘Midnight Cry’.

Omera Himes ma amaro: Aneno dwong i dwe me abicaryo ma pe aneno con. Kadi bene Rwot onyuta an cal pa dwe me abicaryo, i kare ma otime con—mwaka acel ki abalo—ento pe anongo tek pa gincal. Kany, nying Rwot obed ogwedhi, aneno ber, rwom, ki rwate i Buk Maleng, ma alemo pi kare madit, ento pe aneno nyo kombedi. Pak Rwot, o cwiny na. Mi Omera Snow, Omera Storrs, ki mukene, gin obed ogwedhik pi tic ma gitye kwede i yabo wang an. Atye macok ki gang. Dwong! Dwong! Dwong! Dwong! William Miller, Signs of the Times, 16 October 1844.

I dwogo me lok me gin matime pa “Midnight Cry”, macalo ma ki nyutu i nino pa Miller, Miller oloro wange pi kare matin. Kamano: “i kare matin, ka wang ocobo, i lawi me agiki; pien lawi bicono, kede jo ma otho bigolo malo.” I nino pa Miller, en onyuto gic ma gin agiki me nongo ngec pa “Midnight Cry”, calo ma otimore i lok me kwo pa kene. En onyuto jo ma paka-gi agiki me yee ngec, piny ceken ka laco yweyo ocoko kidi maler ma otal-tal ki oketo gi i sanduku madongo. I Buk pa “Revelation”, dite apar acel, gic ma gin agiki me yee lok mar aryo pa Ezekiel—ma en lok pa yamo angwen pa Islam, kede aye lok me keto cing—giyee ne piny ceken mapat ka lawi abicel me agiki cono, ma en lawi me “Woe” mar adek. “I kare matin, ka wang ocobo, i lawi me agiki; pien lawi bicono, kede jo ma otho bigolo malo ma pe gibal, kede wa bilokore.” (1 Corinthians 15:52)

Lok man tye ka nyutu dwogo kwo ma acel ma otime i bino marom aryo, ento bene tye dwogo kwo pa lati ma ohingo pa jo otho (jo ma giyaro aryo) ma otime i kare me lawi piny madit pa Revelation dyer apar acel. I “kare” pa lawi piny en, trompit ma agiki i tung trompit abiro ogudo, kede jo ma giyaro ma gine otho ma ginebede i yo, gigidwogo i kwo, pe calo jo Laodikea, ento calo jo Filadelfia; pien i kato trompit pa Woe ma adek, jo ma giyaro aryo kityeko kigolo gi cal, kede kityeko kidokgi ma pe romo buro, pien gipe dong pe bin timo bal doki. Miller nyutu dano ma agiki me nongo kwena ma kelo jo ma giyaro aryo i dwogo kwo, ma obedo kwena pa yamo angwen pa Islam, kede en aye kwena me golo cal.

Dwon pa tung eno miyo lagwete ma okuru me gi ma otho, ma kigi yaro i yoo pa Sodom ki Ijipt, ma agiki, gicung. Miller oneno ka ada kicako kano piny, kacel kacel, ki yore me tito ma pe ada. I agiki, Miller ogoyo lacwe, me cimo kare ma golo lacim myero ocake, pien golo lacim obedo tic ma tye ka medo kacel kacel. Golo lacim eno cako i agiki pa kare me nining adek ki aboro.

Ka Miller okono, En ma tye ki teko me yabo buk ma ogeme odonyo i lok me gin. I nindo pa Miller en ne Dirt Brush Man. Miller dong o lamo, ci otum otum bura o yabo, ma ne nyutu kabedo ma i kare ma tic pa malaika me adek me Laodicea obino lokore i tic pa malaika me adek me Filadelfia. Lamo ne obedo lamo me Levitiko 26; obedo lamo me ngeyo pa sekreto me porofeti ma agiki, ki yubu bal i wang lwak pa kwer ma okelo cawa 3½ i wi Witness aryo; obedo lamo pa gin ma ogeme i Ezekiel kit 9.

Ka giko lep, Kristo (dano ma obedo ki burashi me yweyo) odonyo kede ocako yweyo ot. Ka ogiko tic me yweyo pa dano me burashi, Miller oloro wange pi kare manok, me nyutu agiki me kare ma luny ma mac, ma otho, onongo onego gidok i kwo. Ema pien dano me burashi ocoko kidi ma welo ma osuki i ot pa Miller, oketogi i sanduku manyen ma madwong maloyo, i meza ma tye i tung ot pa Miller, ikare ma lami neno aryo gigolo gi malo calo bendera me alama. Calo bendera, kun gityeko, gikwaco rombe mukene pa Lubanga ma pod tye i Babulon ni, “bi i bino i nen” lok ma Simba pa dul me Yuda otyeko oketo kombedi i sanduku manyen ma madwong maloyo.

I coc ma bino, wan bi cako tami ikom neno pa Ulai River calo cal me gin adier ma i Buk pa Daniel, ma kigolo lacim ki iye i 1798. Wa oketo kit mogo me welo anyim pi tami eno. En ma acel, ni kwena pa Millerite obedo maber tutwal (i tere me dongo ne), ento pe opong weng. Kigeto ne i kit pa twero ma balo aryo, pe adek. En ma aryo, ni ka nino pa Miller nyutu dwogo ma opong weng pa gin adier me kon, dong gin adier me kon gu obedo “ler ki apar dogo” maloyo ler mamegi mukwongo. En ma adek, ni ludiro pa malaika ma acel (ludiro pa Millerite) dong ngolo doki i ludiro pa malaika ma adek, ento ki cike mogo mapire tek. Millerite, macalo cal, gin Philadelphian; gin Nebuchadnezzar ma ki loko cwiny, ento, i agiki, pe maber, “oyubo Jericho doki” i 1863.

Dul pa Malak ma adek ocako calo jo Laodikea ma gi mito toko; ento, i agiki, gi bi medo i kwanyo woko me agiki pa Jeriko (Jeriko me kare me agiki).

Lakony pe obino me kwanyo woko gin ma paatriak ki profet owaco; pien En keken owaco kun jo magi. Gin adier weng me Lok pa Lubanga obino ki Iye. Ento kidi ma bera mape ki pimo magi giketo gi i kabedo me bal; lergi ma ber gicwako ne me timo latic bot bal. Lubanga odwaro gikwanyo woko ki kabedo pa bal, ka diket gi dok i kit pa adier. Tic man, lwet pa Lubanga kende romo tyeko. Kun onongo otyeko kub ki bal, adier onongo tye timo latic me tic pa lami-raal pa Lubanga ki pa dano. Kristo obino me keto ne kany ma biro gudo Lubanga, kede me timo rwede pa dano. The Desire of Ages, 287.