Jehoiakim obedo rwot me acaki i rwot adek agiki pa Yuda, ka jo Babilon oloyo ne, higa apar abicel me dieng pa pinyruoth me Yuda ocake. Higa apar abicel meno ginyutu kare ma Babilon, pinyruoth me acaki i poropheti me Bibul, obit loyo piny. I pot apar aryo adek me Aisaia, lakit pa Tiro nobed ki weko woko pi higa apar abicel me cal, ma i poropheti ginyutu calo ceng pa rwot acel. I poropheti me Bibul, rwot obedo pinyruoth, kede ceng pa pinyruoth acel keken i poropheti me Bibul, ma nongo obedo higa apar abicel, en Babilon.

I kare me histori man, nyako me kwo marac pa Tire, ma nyutu Papacy, pe gibiparo ne. I agiki pa cawa 70 me alama, gibiparo ne dok, en obi wot me timo otum ki lobo me rwot weng pa piny. Otum me cwinya en kube ma pe ki cik pa cobo kanisa ki gamente. I agiki pa cawa 70 me alama, Papacy obicako kube kwede United Nations, ma kinyutu ki rwot weng ma nyako me kwo marac pa Tire otimo otum kwede i agiki pa cawa 70 me alama. Lobo ma rwate i cawa 70 me alama en United States, le me piny ma tye ki tung aryo.

Pot buk me Daniel 1–5 nyutu lok pa kare me mwaka 70 pa Babilon; kede omiyo pot buk magi tye nyutu lok pa kare pa tunge aryo me le me piny. Pot buk 4 ki 5 gi nyutu rwot me acaki ki rwot me agiki pa Babilon, kede pot buk aryo magi kacel-ki-kacel gi nyutu lok pa kare pa le me piny ki tunge ne aryo. Kwer pa tunge aryo, ki pa le me piny keken, kikiyaro ki kwer pa rwot me acaki ki pa rwot me agiki. Kwer pa Nebukadneza ne obedo golo woko pi “kare 7”, kun onongo obedo calo le ma dic me ceng 2520, ka ochamo lum ki rocho me polo. Kwer pa Belshazar kicoyo i wang ot, kede kiketo rwate ki namba 2520, omiyo nyutu ni kwer pa le me piny ki tunge ne aryo obedo calo “kare 7” me Leviticus 26. Man ki timo ne i janeno pa rwot aryo, kede janeno aryo magi tye nyutu rwot me acaki ki rwot me agiki.

‘Kare abiro’ obedo kidi me kwedo pi Adventism, omiyo pe ki twero ngeno ne, ento tye peka anyim — pi gin ma mito neno. En cal me jeno pi lobo (Babilon) ma orwote pi mwaka 70, kede cal me jeno pi tung pa ruoth ma orwote pi mwaka me cal 70. Ka William Miller oyero ngec mamegi ikom ‘kare abiro’ me Leviticus 26, otiyo ki ceng 2,520 ma Nebuchadnezzar obedo macalo lebi i Daniel chapta 4, macalo acel ki lami me poroc, me cwero ‘kare abiro’ me Leviticus 26. ‘Kare abiro’ obedo kidi me kit-twolo kede kidi me wii i Zechariah chapta 4. Yesu, Sister White, Yesaya kede Petro gi nyutu ne ni en kidi ma bedo wii i tung. En lok pa tam ma i wii me poroc pa Baibul, ento pe gineno ne bot gin ma gi waco ni gi obedo labara pa malaika adek.

Ka wa cako keno but 6 me Buk me Daniel, obedo ma ber ni wa ngeno ni ki cako con, nyinge “kar 7” kityeko miyone. Ka Jehoiakim kigolo piny ki Babilon, cogo me mwaka 70 ocako. Buk me Kronikols tito pingo kicogo gi pi mwaka 70.

Zedekia onongo obedo higa apar acel ka ocako bedo rwot, ki otedo rwot higa apar acel i Yerusalem. En otime gin marac i wang Rwot, Lubanga ne, ki pe opukore piny i anyim Yeremia lanabi ma owaco ki tung pa Rwot. En bende ogoro wii i kom Rwot Nebukadneza, ma omiyo owuo keca ki nying Lubanga; ento oketo wiye matek, ki otimo cwinye matek, pi pe odok bot Rwot Lubanga pa Isirayel. Eyo, ludito pa jadolo, ki jo piny weng, gilwenyo mapol kun gikwanyo tim me cimina pa jo ma pe ngeyo Lubanga; gi balo ot pa Rwot ma oyerone i Yerusalem. Rwot Lubanga pa kwaro-gi bende ocwalo botgi ki lacoo ne, ka jenge onyo nyuka anyim pi cwalo, pien onongo tye ki yeyo cwiny bot jo ne ki i ot mamege. Ento gi beyo lacoo pa Lubanga, gi tur lokne, ki gi cwako marac lanabi ne, nyaka cobo pa Rwot ongolo i kom jo ne, nyaka pe onongo tye dwoko. Ka ma eni, ocwalo botgi rwot pa Kaladi, ma ogoyo ladhini pa gi ki tong i ot me maleng pa gi, ki pe oyot cwiny bot mudo onyo nyako, onyo dano maduong, onyo dano ma obito pi higa; ocwalo gi weng i lwete. Gin weng pa ot pa Lubanga, dit ki tin, ki mwoc pa ot pa Rwot, ki mwoc pa rwot ki pa ladit-gi; gin weng eni ocwalo i Babulon. Ki gi coko ot pa Lubanga ki mac, gi golo wang kidi pa Yerusalem piny, gi coko ot pa rwot weng ki mac, ki gi balo gin ma ber weng me iye. Jo ma gireko ki tong, ocwalogi i Babulon; kun onongo gitiyo calo lacoo pa en ki nyithine, nyaka kare me bedo rwot pa lobo me Peresia—pi nywongo lok pa Rwot ma owaco ki tung Yeremia, nyaka piny otyeko yeko Sabiti ne; pien kare weng ma onongo obedo odur, onongo ocako gwoko Sabiti, me nywongo higa sabiti abiro? Kona i higa ma acel pa Kiro, rwot pa Peresia, pi lok pa Rwot ma owaco ki tung Yeremia obed, Rwot owuo cwinya pa Kiro, rwot pa Peresia, mi ocako waco lok i lobo ne weng, ki oco ikom coc, owaco ni: “Ma waco Kiro, rwot pa Peresia: Lobo weng pa piny, Rwot Lubanga pa polo omii an; ki omera me aketo ot pi En i Yerusalem, ma tye i Yuda. En ngat mane tye i iye bot jo ne weng? Rwot, Lubanga ne, obed kode; ka obed, obed odony.” 2 Chronicles 36:11-23.

Higa 70 ma gibedo i but laco obedo me opongo lok pa Yeremia, “nyaka piny onwongo oywero Sabat ne; pien kare ma obedo ayela, otyeko yweyo Sabat.” Tye rek acel keken i Lok pa Lubanga, labongo rek i buk me Kroniko ma watito kwede, ma kwano ikom piny “oywero” Sabat ne. Rek eno tye i Cik me Leviitiko, i dul 25 ki 26. Dul 25 mi cik i kit me weko piny oyweyo yweyo me Sabat ne, ki dul 26 yaro kwer me “dyeo abiro” ka cik me kec meno pe gikitimo.

Gin ma otime i Jehoiakim onyuto ni acaki pa kweyo ocake, ma obedo but acel i gin ma Daniel omiyo nying ni “ruk” ki “lapir” pa Musa i chapta 9. Daniel onwongo ngeyo ruk pa “kare abiro,” pien i chapta 9 opoko ni, ki kom pwonyo ma otyeko timo i lok me poropheti me higa 70 pa Yeremiya, en onwongo ngeyo nining me higa ma dano pa Lubanga gubedo i kweyo i Babilon.

I mwaka macek me telo pa en, an Daniel angeyo i buk cing me mwaka ma lok pa Rwot obino bot Jeremia lanabi, ni obityeko mwaka 70 i obalo pa Jerusalem. Daniel 9:2.

Daniel onongo ong’eyo hito 70 ‘ki buk’, pe ka buk pa Jeremia keken. Buk mukene ma onongo ong’eyo obedo coc pa Mose, pien i lamo mamegi omiyo ngec ni ‘curse’ me hito 70 me otura obedo ‘oath’ pa Mose. Lok i Daniel kit 9 ma kiketo lube calo ‘oath’ obedo lok acel keken ma kiketo lube calo ‘seven times’ i Leviticus 26. Otura pa Yuda i Babulon pi hito 70 obedo tyeko me ‘curse’ pa ‘seven times’, kata bene gima teologian me kare man dong twero waco. Obedo terang calo ceng, ento keken ka i mito neno.

Rwot owaco bot Mose i got Sinai, waco ni, "Wac bot lutino pa Isirayel, i waci botgi ni: Ka ubino i lobo ma an amiyi, nenoni lobo obegwoko Sabat pi Rwot. Pi higa 6 ibiyolo pur mamegi, ki pi higa 6 ibitemo yot me yath zabibu mamegi, i icoko bibala ne; ento i higa me 7 obedo Sabat me kur pi lobo, Sabat pi Rwot: pe iyolo pur mamegi, pe itemo yot me yath zabibu mamegi. Gin ma medore pire kene ki keyo mamegi pe ibikeyone, onyo icoko zabibu pa yath mamegi ma pe ocweyo; pien obedo higa me kur pi lobo. Sabat pa lobo obedo jami me cham pi yin, pi latic mamegi, ki pi lada mamegi, ki pi latic me cente mamegi, ki pi duny ma obedo kode; ki pi dhok mamegi, ki pi lagam ma i lobo mamegi, gin weng gik ma omedo obedo me cham. I itero Sabat 7 me higa pi yin, 7 odog 7 higa; ki kare pa Sabat 7 me higa go obedo pi yin higa 49. Eka ibuongo opuk me Yubili i nino me 10 me dwe me 7; i nino me kwero richo ibuongo opuk i lobo weng mamegi." Levitiko 25:1-9.

Obedo ma dit me nyutu ni, i cik me weko piny obed i kuc, gityeko keto kare 7 me tic i piny me mwaka 6 kacel ki mwaka 1 me weko piny obed i kuc, gimedo dok dok nyo i mwaka 49, ka yubili myero obed me yaro tyeko me kare 7 me mwaka 7. Gin ma dit me nyutu en ni, keko tung me yubili myero otime i Nino me Atonement; ci yaro ni ka Nino me Atonement ma anti-tipiko ocakke i 22 October, 1844, tung me yubili ma nyutu kare me “odiro 7” myero kikeco cen. “Odiro 7” ma ocakke ka Manasseh kicwalo iye i Babylon i 677 BC, onongo nyutu mwaka 2520 ma otyeko i Nino me Atonement ma anti-tipiko. Rwate man obalo keken jo ma pe mito nyutu. Kare me “odiro 7” rwate ki mwaka 2300.

Obedo ber mapol bene me neno ni, i yore me kobo ma tye i gonyo 1-9 me Levitiko 25, tye nyutu ma mot loyo weng pa cik me 'ceng pi higa' i Lok pa Lubanga. Acoya me lok me coc ma jo teoloji gicwalo woko me weko kwer bedo ka oribo ki wain pa Babilon, en ni tam me 'tyen abicaryo' i pot 26 obedo ngene marac bot ngec me Ebru pa nying ma gityeko loko calo 'tyen abicaryo'. Kakwanyo man pe adier. Ngec me Ebru pa nying en, ki yore weng ma tye i lok mamego, tye ki rwate mapol me yiko en i kit me namba; ento kakwanyo mamegi ma ocol, ma gicweyo anyim ki piny ma rac ma kelo ki yore me leb Ebru ma gi yaro pire kene ni gin jo twero iye, obedo kende lok me yilo wic.

Kwero ma ki nyutu calo 'abiro katime' i chapta 26, kityeko ngeyo ne ki kucwiny me lok me kabedo ni, to pe ki jo me pwony me Lamo me kombedi mogo ma gityeko loko Leb Hebru i tutu. William Miller ocweyo agiki ne labongo kweko Leb Hebru mo keken, kede Lamo ocano ni ngec ne atir. Lacar pa Lubanga gilonye ngec ne ki kom kucwiny me lok me chapta ma kwero me 'abiro katime' tye iye, to pe ki kom Leb Hebru.

Kit ma pot buk 25 tye kwede, en kama kinyutu cik me lacam; pot buk 26 dong miyo kica me ogamo pi gwoko cik me lacam magi, ci ka dong kinyutu bene gin ma Daniel lwongo ni 'kwer pa Moses' pi pe gwoko cik magi.

Lok man tye ikom dwon pa cik me “nino pi higa” i poropesi me Bibul. Lok me acaki i Levitiko 25 nyutu ni, i poropesi me Bibul, nino obedo calo higa. I Buk me Exodus, Moses nyutu maber kit ma rwate kwede kuc me Sabat me nino me abiro pi dano kede lewic, ki kuc me Sabat me higa me abiro pi lobo.

Ki mwaka 6 myero ipuro lobo mamegi, kede ikwanyo jami ma omiyo; ento i mwaka 7 myero iyweyo obed i kuc ka obed pe gicuki, pi jo mamegi ma pe tye ki gin omede cam; kede ma gubalo, le me piny bi camo. Ki kare kamano myero itim kede pur mamegi me vin, kede pur mamegi me olivu. I nino 6 myero itimo tic mamegi, ento i nino 7 myero ibedo i kuc; pi dyang mamegi kede punda mamegi gibed i kuc, kede wod pa nyako me tic mamegi, kacel ki laling, gipumu. Exodus 23:10-12.

Iyie lok adek magi, romo ngene ni ceng me yweyo pi dano kede legi rwate ki higa me yweyo pi piny. I Leviticus 25:1-5, wanongo keter pa lok ma koracel ki cik me Sabat ma i Exodus 20:8-11.

Rwot owaco bot Mose i got Sinai, owaco ni, I wac bot lutino Israel, i gi ni: Ka wunu obino i piny ma an ami bot wunu, piny bi gwoko Sabat bot Rwot. Higa abicel wunu bin luro i dye me wunu, ki higa abicel wunu bin yweyo ogoga me waini me wunu, ki wunu bin canyo mwon pa en; ento i higa abiro, obed Sabat me bedo pi piny, Sabat pa Rwot: pe wunu bin luro i dye me wunu, pe wunu bin yweyo ogoga me waini me wunu. Gin ma dong ocake kene ki pange pa kwanyo pa wunu pe wunu bin kwanyo, kede pe wunu bin canyo mim pa ogoga me waini me wunu ma pe kiyweyo; pien obedo higa me bedo pi piny. Levitiko 25:1-5.

Poyo nino me Sabat, me gengo obed maleng. I nino abicel ibitimo tic, i timo tic mamei weng: ento nino ma abiro en nino me Sabat pa Rwot Lubanga mamei: iye pe itim tic mo keken, in peke, onyo wod mamei, onyo nyako mamei, onyo latic mamei, onyo latic dako mamei, onyo dyang mamei, onyo laling ma tye i i wigi mamei: Pien i nino abicel Rwot otyeko cweyo polo ki piny, ki nam, ki jami weng ma tye iye, ci oduci i nino ma abiro: Pien man Rwot ogwede nino me Sabat, ocweyo maleng. Exodus 20:8-11.

Kacel, cik aryo me Sabat gi nyutu kit ma Levitiko 25 ki 26 tye iye. Ka kigolo gi kacel rek ki rek, gi lara ni, “pi ceng abicel ibi tic, ka itimo tic mamegi weng,” kede ni, “pi higa abicel ibi temo i pur mamegi, ka pi higa abicel ibi geyo pur me yath vini mamegi, ka i bi cobo nyim me en.” “Ento ceng ma abiro obedo Sabat pa Rwot Lubanga mamegi,” ki “higa ma abiro obedo Sabat me kare pi piny, Sabat pa Rwot.”

Lok aryo ma giketo calo "me abicel ki aryo" i cik me Sabat—bed obedo Sabat pa dano onyo Sabat pa piny—gin weng gitye kwede lok acel i leb Hebru ma bene giketo calo "kare abicel ki aryo" i chapta 26 me Leviticus. Kit me lok i chapta 25 ki 26 me Leviticus kityeko kete iye i cik me poropheti ma waco ni ceng acel nyutu mwaka acel i poropheti pa Bibul. Tek maromo kacel, obedo cik me poropheti me waco ma makwongo.

Gin ma kiwaco i acaki i dyel aryo man en aye cik me “nino pi tyen.” Gabriel ki lami pa Lubanga mukene kitero William Miller me nyutu “seven times” me Levitiko calo lameny me tyen 2520, kacel ki rom tutwal ki kom me dyel magi, ma en aye cik me “nino pi tyen” ma kiweyo piny i lok 5 ma i acaki me dyel 25.

Ka lacoyo Buk me Kuroniko ociko adwogi me pingo kiweko Babilon me kelo rwom pa Yuda me tung' cen i otuk, owaco ni man obedo me weko piny obed i yweyo me Sabat pa ne. Kabedo mukene keken i Kwon pa Lubanga ma ciko ni piny obedo i yweyo, tye i duli 25 ki 26 me Levitiko. Mwaka 70 ma Babilon okwako rwom calo rwom pa ruoth ma 1 i poropheti me Kwon pa Lubanga, pe keken nyutu mwaka me cal ma lwor me piny obi gwoko rwom calo rwom pa ruoth ma 6 i poropheti me Kwon pa Lubanga, ento mwaka 70 gangene nyutu madiret bot 'kare 7' me ruk pa Musa.

Ka wa cako kwano porofesi ma tye i but acel okato but abicel pa Daniel, obedo ma matek me ngeyo ni lacwe pa “kare abiro,” ka kede ogwede pa “kare abiro,” gitye calo jami me but keken pa meno.

Obedo bende ma tek me paro ni rwom pa yore 7 pa mwaka 7 kiketo alama pa cobo opok pa Yubili i ceng 10 me dwe 7, ma obedo Ceng me Golo Kica. Gin man kelo “dye 7” kacel ki ceng 2300 me Daniel care 8, lain 14. Obedo bende ma tek me paro ni mwaka me porofetik obedo ceng 360, ka i medo ceng 360 dok-dok pi “dye 7”, rwom obedo ceng 2520.

Ka Daniel, kun ocano buk, owangeyo lim me mwaka ma Jeremia onongo ociko, ocake lamo ma olubo jami weng me dwogo ma kicimo ni myero itimo i poko cwiny, ka jo pa Lubanga opukor ki adaa ni gin tye i cogo i piny pa luru. I agiki me lamo pa Daniel me Leviticus 26, Gabriel onenone me miyo Daniel wangeyo i neno ma onongo ‘owinyo’—neno me ceng 2300. Gabriel ocake ki miyo Daniel ngec ni week 70 kiketo woko pi jo pa Daniel.

Wik 70 kityeko ciko woko i bot dano me in ki i bot poto ma maleng me in, me tyeko bolo cik, me keto agiki i richo, me yubu kuc pi tim marac, me kelo kic ma ber ma pe kato kare, me rugo neno ki lok pa laneno, ki me lubo Maleng loyo tutwal. Daniel 9:24.

Nyig lok ma kiloko calo “determined” i gin lok man nyutu ni “ki golo woko”; omiyo nyutu ni sabit 70 myero kigolo woko ki i ceng 2300. Kacako ki cik adek i mwaka 457 anyim nywol pa Kristo, jo Daniel gibibedo tye ki sabit 70 me porofetik me kare me temo. Sabit 70 me porofetik obedo rwate ki mwaka 490. Mwaka 490 inyuma pa cik adek, Isirael macon gibiketo kidi iye Stefano i mwaka 34, kede gibibedo kigolo woko ki bot Lubanga tutwal.

Kit me tigo ma onongo obedo anyim cik adek ma nyuto kabedo me cako me higa 490 me cawa me temo, onongo obedo higa 70. Higa 70 meno onongo tye me miyo piny obedo ki kedo me Sabat ma Isirael me con pe gigi gwoko. Higa 70 me kedo me Sabat pi piny, o bino pi higa 490 (onyo juma 70 me higa) me balo yub pa Musa.

Mwaka 490 me goyo kica ma i Levitiko dyer 25 omiyo piny obed i cogo pi mwaka 70, wek piny owinyo yweyo ne. Mwaka 70 me cogo otelo i cik adek, ma gigolo kare mukene me mwaka 490 me tem pi Isirayel me con. Omiyo wanyuto ni tye kare aryo me tem, acel acel 490 mwaka. Cik adek magi rwako cal pa lok me malaika adek; ma acel obino i 1798, i agiki me keco me acel me “7 times” ma ocito bot duk me tung bor. Malaika me adek obino lacen ki cik me adek ki mwaka 2300, i 22 Okotoba 1844; i kare man “agiki me agiki pa keco” obino bene.

I kare me mwaka apar angwen ki abicel ma tye i tung giko pa indignation me acel ki giko pa indignation ma agiki, Yesu oketo msingi pa hekalu pa Milerait, ki kidi me msingi ne obedo “yore abicel aryo.” Kidi meno ne obedo kidi me msingi (onyo kidi me kwalo boti) pi Adventism i cako, ki i agiki obedo kidi me wii ki kidi me top (onyo kidi me kaburi) pi Adventism. Cik adek ma nyutu bino pa lok me malaika adek i ginomar me 1798 dok i 1844, bene gin nyutu chapta adek ma acaki me buk pa Daniel.

Wabicako paro rwom abicel me acaki i coc me anyim.

“Ka ngec pa buk pa Daniel ki pa Revelation opong maber, jogeno gibino nongo rwate me adini ma pat atata weng. . . Paka, ki poro buk pa Revelation, gubino ngeyo gin acel—ni kube ma tye i kin Lubanga ki jo pa En obedo macokcok ki ma kigamo maber.” The Faith I Live By, 345.