I coc ma ogiko wa omiyo ngec ni Gabriel oketo agiki pa "kec ma agiki" me moko ada higa 1844, ki tung lok me yaro aryo. Miller onongo ongeno "kare abicel aryo" me Levitiko piero aryo abicel, ma kicwalo i bot duk pa Yuda, ento pe obino i kare ma oneno maana ki rwate pa kwero me "kare abicel aryo," i bot duk pa Isirayel ma i bor ki ma i cing. Ka onongo otyeko ngeno yap pa "kec ma agiki" i vese apar abicel angwen, en gin ma pe adada; ento pe adada ni onongo ongeno i kit ma por ni "kec" en aye "kare abicel aryo." Ler pa "kec me acaki" ki "kec ma agiki" oyabu woko ki Palmoni i higa 1856, ento kityeko kwanyo woko i higa 1863. Ento kwena pa Miller me "kare abicel aryo" onongo tye kakare, ento pe opong.

Miller onongo pe ongeyo ni twok matin pa Rome ma pe yaro Lubanga oyweyo kede ogoyo malo kit pa jo ma pe yaro Lubanga, i Daniel 8:11; pien, pi Miller, kwanyo woko con pe gin mapat; en obedo keken kwanyo woko i kare acel acel me adek ma nyute iye i Daniel. Ento lok me en pud tye kakare, kata bene pe opong weng.

Jo Miller dong gi nongo ngeyo ni “ot me lamo ma maleng” ma i lok apar acel, obedo tempe pa lamo me lobo i buru pa Rome (the Pantheon), ento leb pa Hebru pe obedo lanyut me lokgi. Lok pa Miller obedo otung i kare me porofesi. Lok pa kare, ma i cawa ma ogol woko kite lokgi, ocwako gi kineno United States calo lobo pa rwot me abicel me porofesi pa Bible; ento loyo mano, en bene ocwako gi kineno Papasi calo lobo pa rwot me abic me porofesi pa Bible.

Pot karatac ma gitye iye ocweyo gi me keto lok pa janabi ma rwate kwede gicenyo gi ni dwogo pa Kirisito obiro macek, ci gicayo rigom, ento lok pa gi onongo atir. Ka Gabriel opoko neno aryo i rek 15 dok i 27, ngec pa Miller ogengo ne me cweno nyutu ma lamal pa cingi ma kiyaro i loko ki loko me kite me latic ki me nyako i tung matin i rek 9 dok i 12. Jo Millerite keken gi neno Rome calo cing me piny ma angwen ki ma me agiki i poko pa Gabriel.

En obedo ni, ka an, an Daniel, oneno gineno, kede apar pi ngec pa ne, to nen ni, obed i anyim an calo kit pa dano. Kede awinyo dwol pa dano i cente i tung pa Ulai, ma okwedo, owaco ni, “Gabriel, mii dano man ongeyo gineno.” Ci obino piny ka an obedo; ka obino, cwinya ocoyo, ocwere i wi wang an piny; ento owaco bot an ni, “Ngeyo, o wu pa dano; pien gineno obedo pi kare me agiki.” Cen ka obedo kawaco ki an, an otur matek i wi wang an piny; ento omeko an, omii an abedo anyim. Kede owaco ni, “Nen ni, abi mii in ongeyo ngo ma obedo i agiki pa kec; pien i kare ma kicimo, agiki obu. Ram ma in oneno ma tye ki tung aryo, gin rwothi pa Media ki Persia. Cwara me meme en rwot pa Grecia; kede tung madit ma tye i mede i wang iye en rwot me acaki. Kaa tung man opoto, tung angwen obedo anyim pi iye; lobo pa rwothi angwen obichung anyim ki i piny acel, ento pe ki twero pa iye. I kare me agiki pa rwatgi, ka jo ma kiloko cik opongo, rwot ma lubanga matek, kede ma ngeyo lok ma piny ma pire tek, obi chung anyim. Twero pa iye obedo madit, ento pe ki twero pa iye keken; kede obalo ki kit ma loyo tam, opore, obi timo yore pa iye, kede obalo jo madit ki jo maleng. Ki ter pa iye bende, obi mii bwongo marac opore i lwete; kede obi miyo kende madit i cwinye, kede ki kuc obi obalo jo mapol; bende obi chung anyim i wang Ladit pa rwothi; ento obi opoto labongo lwete. Gineno me i cawa me odii ki i cawa me okinyi ma kiwaco, en ada; ka’cen, ikume gineno; pien obedo pi nino mapol.” An Daniel, wii an orem, kede abedo lacim pi nino mo; piny acel, abiro anyim, atii tic pa rwot; kede akang i gineno, ento ngat peke ongeyo ne. Daniel 8:15-27.

Kadi bene Daniel onongo oywako kwene pa Kwar Ulai (ma kombedi tye ka pongerone), i tal me ngec pa Babulon, piny pa rwot me mukwongo ki weko woko ki i kwene. Onongo kicako ne calo wic me dhahabu, kede calo lion i pot buk aryo ki abiro, ento kit porofetik pa Babulon me kwanyo woko ne kacel ki dwogo ne kigoyo dwong i pot buk aboro. Nebukadnezzar onongo ociko cal me rwom ma kelo tho pa papasi, ka kikwanyo woko ki iwi dano pi “abiro” lawoti, ka kit meno oketo cal pa “mwaka 70” ma me alama, ma “the whore of Tyre” kiwiro. I pot buk aboro pa Daniel, Babulon kiweko woko ki i piny pa rwot me porofesi pa Baibul, ki kwene ocako ki Medi ki Peresia (the ram), ci Giriiki (the goat) ma oworo iye.

Lwak pa Aleksanda Madit ocamwe woko, odok i lwak angwen ma tekgi obedo matidi itero ki pa Aleksanda, macalo kigenyo bene i gonyo abicel acel kwede leopad ma nongo tye ki lalo angwen ki wi angwen. Angwen gonyo piny weng, macalo kit ma kicimo ne ki tung malworo, tung me chieng’, tung maloyo, ki tung me cen. I rek abicel aryo me gonyo abicel aryo, gin angwen ma pire tek obino, gicwalo tung angwen me puk pa polo. I gonyo abicel acel, lalo angwen pa Giriki rwate kwede puk angwen me gonyo abicel aryo, ki wi angwen pa Giriki rwate kwede gin angwen ma pire tek. Wi angwen ki gin angwen ma pire tek gonyo lwak angwen ma lwak me acwala pa Aleksanda ocamwe woko iye, ki lalo angwen ki puk angwen gonyo yore angwen me mapoto. Por pa lok man tye ki rwom madit me neno, pien gonyo waci ma gi Millerite gitye kwede ikom ngec me kit macon pa gi Protestanti ikom lwak me angwen pa Loma.

I tabul pa Habakkuk, ma ki nyutu ki cal pa lapioneer me 1843 ki 1850, tye nyutu acel keken ma pe tye ka nyuto tic pa poropheti; en tye ikom yabu i kom wii angwen ki gin ma ngene, kede i kom lapir angwen ki yamo angwen. I temo me kano atir ni Roma obedo lwak ma angwen i poropheti pa Baibul, Satan oketo wac ikom piro ma atir onyo ma ba pa wii angwen ki gin ma ngene, kede pa lapir angwen ki yamo angwen. Satan otime mano pien buk pa Daniel tye ka nyutu terang ni tye alama acel ma pire keken i buk pa Daniel ma otuko lajwa. But pa adwogi ma tuko alama meno tye i kom wii angwen ki gin ma ngene, kede i kom lapir angwen ki yamo angwen. Jo Protestant ginywako neno me Satan ikom wac man, kede wac man obedo ma dit i gin matime pa Millerite, ci ne gicoyo wac eni i cal. Teko ma tuko lajwa “chazon” i buk pa Daniel ki nyutu calo “jokwaro pa jo mamegi,” kede jo Protestant ginyutu teko meno calo acel i rek ma bor pa rwoth pa Suriya ma kitiyo nying Antiochus Epiphanes, kede Miller onongo nyutu teko meno calo Roma.

I kare magi gin mapol bi cwal malo me lwenyo ki rwot me tung cen; ka bene jonyodo ma iye jo pa in bi cwal kene malo me cwero neno; ento gin bi poto piny. Daniel 11:14.

Antiochus obedo acel i kin rwodi, i rek me rwodi ma o aa ki acel i kin lwak angwen ma lwak me Alexander otyeko pobo iye. Lut matidi ma i Daniel 8:9, o aa lacen ki lwak me Alexander; kede, i 9 eni owaco ni ki i acel i kin gin, lut matidi oo.

Ki bot acel me gi o aa woko lawot matin, ma odoko madwong tutwal, i tung South, ki i tung East, ki i tung piny maber. Daniyel 8:9.

Wac pa ka en Rome ma omoko rweny, onyo ka en ruoth pa Suria ma twero ne tye piny-piny, ma pe tye ki dwong, aye en ma omoko rweny, rwate ki wac pa ka twero pa lach matidi o aa ki acel i lach angwen onyo i yit angwen. Pe obedo wac madongo, pien gin ma otime con, kacel gi lok pa lanabi, twer ni Rome pe onwo ki kom-ruoth pa Giriiki, ento Rome obedo twero manyen. Ka Rome obedo kom-ruoth ma angwen, to “acel ki gine” i rek abongwen myero obedo acel ki yit angwen onyo labur angwen. Ka obedo Antiochus Epiphanes, to o aa ki lach pa Suria.

Millerites gi nyutu ni twero ma kilwongo ni "the robbers of thy people" obino ocung ikom Kristo.

Ki kwec pa iye, bin weko tic me yal bedo maber i lwete; kadong bin dwongore i cwinye, ki kuc bin orwako woko mapol; bin odugu i kom Rwot me rwodi; ento bin opok pe ki lwete. Daniel 8:25.

“Prince of princes” obedo Kristo, ki Antiochus Epiphanes onongo obedo con mapol anyim kare ma Kristo onywolo; omiyo jo Millerite ginyuto ada man i cal me 1843. I cal gimedone iye higa 164, ma i ada pe tye ki nyutu mo i Baibul, en coc macek keken ma nyutu pire tek me lok me goro ma ribo lwak ma angwen i kin Miller ki lamedo me cik pa Lubanga ma gin jo Protestant. I but higa “164” i cal gicoyo ni, “Otho pa Antiochus Epiphanes ma kakare pe onongo ocungo bot ‘Prince of princes,’ pien onongo otho higa 164 anyim kare ma ‘Prince of princes’ onywolo.”

Kombedi Adventism tito ni “the robbers of thy people” en Antiochus Epiphanes, calo keken Protestantism ma opoto woko, kata ka pak me Lamo ocoyo ni “cal me 1843 kityeko dul ki cing pa Rwot, ki pe myero ki loli.” Jo Millerite ongeyo ni Rwot ma wiye matek en Rome, omiyo pe gi wori ki tito me Setani ma yiko twero me gonyo vijon me “chazon.” Bibul tye terang ni, ka pe tye ki vijon, jo githo.

Ka pe tye kwena, lwak obalo: ento ngat ma gwoko cik, obedo ayom. Proverbs 29:18.

Neno ma Solomon nyutu i rek en obedo neno me 'chazon', ma i Daniel aboro rek apar adek, en aye neno ma nyutu kwo pa jogi mape gi Lubanga (paganism) ki cik pa Popa (papalism) kun gigo goyo i piny Ka Maler ki lwak. Pi jo Millerite, twero aryo magi ma kwanyo piny ginyutu calo bok ma angwen me porofesi pa Bibul; ka pe gignonge bok ma angwen pa Roma (jopoto pa jo mamegi), pe gubed ki twero me keto piny neno. ‘Jopoto pa jo mamegi’ i Daniel apar achiel rek apar angwen, gubed me gudog ikom rwot me South, gwigolo gi keken malo, giketo piny neno, dong gipoto. Roma otimo weng jami magi.

I Dul 7, piny pa rwot ma angwen kinyutu maber ni obedo ‘mapat’ ki pinye pa rwot ma onongo tye anyim ne.

Bang eni aneno i yec me cawa, ci nen le me angwen, ma marac tutwal, ma mego cwiny, kede ma tek tutwal; ki otye ki lak me gang ma madit. En ocamo, ki ocoko i kube, ki ocwal gin ma odong i cingene; en obedo mo keken ki le weng ma onongo ocake anyim; ki otye ki tyen apar.... Ento an acwalo ngec pa adwogi me le me angwen, ma obedo mo keken ki le mukene weng, ma marac tutwal, ma lak me gang, ki lun me baraasi; ma ocamo, ocoko i kube, ki ocwal gin ma odong i cingene; kede pa tyen apar ma otye i wiye, kede pa en mukene ma obino malo, ma anyimne adek owil; pa tyen en ma otye ki wange, ki dwo ma waco leb madit tutwal, ma calone obedo madongo maloyo tyen mukene. Daniel 7:7, 19, 20.

Pinyruoth ma me angwen i Daniyeli pot buk abicaryo kityeko nyutu aryo ni obedo “mapat” ki pinyruoth ma onongo obedo anyimne. Ka “rwi matin” me cik abicangwen obedo keken ka bedo medo pa rwi pa Siria (Antiochus Epiphanes), pe onongo obedo mapat. Lewic ma odonyo anyim Roma i pot buk abicaryo obedo simba, dubu ki chui, gin jamni weng ma tye adaa i kit pa piny; ento ka otyeko donyo i le ma me angwen, ma tye ki lak me iron ki yeke me brass, Daniyeli pe onongo ngene le me kit piny mo ma nyutu calo le marac ma otyeko lwayo ki omedho gin. En obedo mapat (diverse). “Rwi matin” me cik abicangwen o aa ki i acel i kabedo ma kicoyo ki yamo angwen pa polo ki lapak, pe ki i acel i rwi onyo i gin ma ngol nyinge.

Buk Daniel, pot aboro, owaco ni, “i agiki me lonygi, ka jo me kwero cik opongo, rwot ma wiye matek, ki ongeno lok ma piri, obed anyim.” I “agiki me lonygi” (Giriik, ma ogeco i rweny angwen), i kare “ka jo me kwero cik opongo,” rwot manyen obed anyim.

“Dul piny weng ma ocako me tic i wang lobo, ki miyo gi twero me bedo i kabedo pa gi i lobo, pi neno ka gi bi tyeko par pa Lagwoko ki En ma Maleng. Poropheti ocoyo rek pa cako ki medo pa dul me lobo ma dit—Babilon, Medo-Peresia, Girisi, ki Loma. Kacel kwede gi, macalo kwede dul ma tye ki twero manok, lok pa kare odwogo odoko en keken. Gin acel acel obedo ki cawa me tem; gin acel acel opoto, dwonggi olal, ki twero gi okalo woko.” Laloc ki Rwodi, 535.

Ka i agiki (“kare me agiki”) pa twero pa Giriki, ka kop pa kare me temo obedo opong (“ka lajoni dong obedo opong i gicayo cik”), rwot ma cwec en matek obiro malo. Rwot eno obedo ngat ma ngeyo “lok ma obur,” pien en obiwaco leb ma pe marom ki Leb Ebru pa Yahudi onyo Leb Girik pa twero ma con; pien leb ma en obiwaco obedo Leb Latin. Twero meno Mose osenyutu ne ni en piny ma obikelo lweny me goyo ot i higni 66 dok 70 AD, ma i iye jami mapatpat kec ne obedo matek tutwal nyo, ento Yahudi gi ocamo nyithgi kene wek gi gwoko cwiny.

Because thou servedst not the Lord thy God with joyfulness, and with gladness of heart, for the abundance of all things; Therefore shalt thou serve thine enemies which the Lord shall send against thee, in hunger, and in thirst, and in nakedness, and in want of all things: and he shall put a yoke of iron upon thy neck, until he have destroyed thee. The Lord shall bring a nation against thee from far, from the end of the earth, as swift as the eagle flieth; a nation whose tongue thou shalt not understand; A nation of fierce countenance, which shall not regard the person of the old, nor show favour to the young: And he shall eat the fruit of thy cattle, and the fruit of thy land, until thou be destroyed: which also shall not leave thee either corn, wine, or oil, or the increase of thy kine, or flocks of thy sheep, until he have destroyed thee. And he shall besiege thee in all thy gates, until thy high and fenced walls come down, wherein thou trustedst, throughout all thy land: and he shall besiege thee in all thy gates throughout all thy land, which the Lord thy God hath given thee. And thou shalt eat the fruit of thine own body, the flesh of thy sons and of thy daughters, which the Lord thy God hath given thee, in the siege, and in the straitness, wherewith thine enemies shall distress thee. Deuteronomy 28:47-53.

I Daniel chapta 2, “lobo me rwot ma angwen” kicoyo ne ki “otum,” kadong Mose oyero “dul acel” ma bino keto “nira me otum” i wi Yahudi. “Dul” man bino “ogiko” Yahudi, kadong obed malac calo “tai,” ma “tai” obedo “alama” pa Roma. En obedo “dul” “ma lebgi pe ibingeyo,” pien “lebgi” bino “lok ma nining” bot Yahudi. En obedo “dul ma wicgi raco matek,” calo kit ma kikwano iye i Daniel chapta 8 calo “rwot ma wic raco matek.” Ci i “kobo” pa Yerusalem, Yahudi gicamo “wodgi ki nyaragi.”

Miller oyie ni Roma me pagani obedo twero ma Mose olandoni anyim, ki bene lobo me rwot ma acel angwen me ‘airon’ i Daniel 2, kede ‘piny’ ma ne giwaco Leb Latin, pe Leb Ebru onyo Leb Gerik. Miller pe opolok cing i tung’ lobo me rwot ma acel angwen ki ma acel abich i lanen me Bibul, pien pi ne ducu en Roma keken. Omiyo, ka Roma me pagani ocako tye malo i verse 23, pe oneno polok cing ma ki yaro i verse 24. I neno me, cien matino onongo orwate bot kit me dic, dok bot kit me nyako, dok bot kit me dic, dok bot kit me nyako i verse 9 tung’ i 12; ci verse 23 nyuto kit me lanen pa Roma me pagani, ento loko me puko pa Gabriel i verse 24 okwanyo woko bot Roma me kit nyako. Twero ma i verse 24 obedo me bedo ki ‘twero madwong’, ‘ento pe ki twero pa en keken: ci obino yubu matek, ci obino loyo, ci obino timo yore, ci obino yubu jo madwong’ ki jo maler.’

Roma pa Papa onongo onego omiyone twero me lweny pa Roma ma pe kigeno Nyasaye, kadong en obalo jo Nyasaye pi higa 1,260, i higa 538 dok i higa 1798. En obalo “pire tek” pien en nyama madongo ma piny weng “gicako lubo iye ki yabo ma lamal,” kadong obedo twero ma “obitimo ki obedo maber” nyo i kare ma “kec ma acaki” ma “okiketo cing” me giko i higa 1798 onongo otyeko.

Ci i lok 25, Gabriel oluwo kit ma kityeko keto i lok ma onongo tye ka yabo pi Daniel, ki dok owaco bot Roma me pege, ma, kieng kit mapat me ‘takwero’, oketo lwak pa iye kacel, macalo ma lami lok me mukato weng gonyo ni. ‘Rweny’ pa Roma me pege ne obedo me loyo cwiny lobo mapol wek gibed kacel ki lwak pa iye ma tye kagolo, ki otimo kwede laloc pa kuc ki lonyo me yubo lwak pa iye; pe calo lwak ma obedo con ma kicweyo keken ki teko me lweny. Roma me pege bende obedo me ‘cung i tung’ ki Rwot me rwodi, macalo kit ma otime ka oketo Krisito i lacar i Kalivari.

Ci Gabriel ocobo neno aryo ma onongo tye ka tolone pi Daniel, kun onongo nyutu ni neno me “mareh” pa kit neno (nino 2300) en atir, kede ni neno me “chazon” pa kwoyo piny ot maler ki lwak, ma kitimo ki Roma ma pe geno Lubanga kede Roma me Papa, myero “kikano (kikigoyo rwedo iye),” “pi nino mapol” (nyo oo i kare me agiki i 1798).

Ci Daniel otuo pi kare manok, ci odwogo i tic; ento dong pe onongo ngeyo neno "mareh", ma en neno ma kiwaco cik bot Gabriel ni obed miyo Daniel ngeyo. Pien eni, Gabriel obiro dwogo i kit 9, me tyeko tic ne me miyo Daniel ngeyo neno "mareh".

I Dyer abicel angwen pa Daniel, Daniel onongo tye ka yaro Lok me porofeti, ci otyeko ngeyo ki coc pa Moses ki pa Jeremiah. Jeremiah onongo oyaro ni cobo ma obedo iye obed pi h abicel aryo apar.

Piny weng man bi bedo ka opoto kede lworo; kede ogwanga magi bi tic bot Rwot Babulon higa 70. En obedo ni, ka higa 70 otyeko, abi lego Rwot Babulon kede ogwanga meno, Lubanga owaco, pi richo gi, kede piny pa Kaldea; kede abi yiko obed ka opoto matwal. Yeremia 25:11, 12.

Ki cik pa Mose, bedo i cogo i lobo pa laloc obino rwate ki kare ma lobo bino yub sabat ne.

Kede abi yiko piny obed opoto: jo magamo botu ma tye kwo i iye bicobo ne. Kede abi yarou bot jo mape ngeyo Lubanga, kede abi woyo tong ki mede botu: piny mewu binedo opoto, kede gange wu binedo opoto. Eka piny bi yaro Sabat ne, kare weng ka obedo opoto, ka un tye i piny pa jo magamo botu; keken piny binedo pe timo tic, kede bi yaro Sabat ne. Kare weng ma obedo opoto bi bedo pe timo tic; pien pe oyaro Sabat ne ka un onongo obedo i iye. Levitiko 26:32-35.

Daniel onongo ongeyo ki Lok porofetik pa Lubanga, ikom lami aryo, ni jogi pa En onongo kipyeregi i lobo pa lapii; i kare meno lobo onongo nongo kuc i Sabata ne. Onongo ongeyo gin ma laco coc pa Chronicles onongo ongeyo pi mwaka 70 pa Jeremiah.

Kede jo ma pe ogoyo gi ki tong, okwanyo gi odiyo i Babilon; kun gi obedo latic bot ne ki bot nyithone paka lobo Persia obedo i twero: me poko lok pa Rwot ma owuoko ki dwon pa Jeremaya, paka piny otyeko yweyo sabat ne: pien kun piny obedo pe ki jo, onongo tye ka yweyo sabat, me poko higni 70. Kombedi, i higni me acel pa Cyrus, rwot pa Persia, me lok pa Rwot ma owaco ki dwon pa Jeremaya obed opoko, Rwot ogolo cwinya pa Cyrus, rwot pa Persia, omiyo owacho lok me cik i lobo pa kitwero ne weng, kede ocoyo iye i coc, owaco ni, Kamano owaco Cyrus rwot pa Persia ni, Rwot Lubanga pa polo ommiya kitwero i lobo weng; kede ocimo an ni atim od botene i Jerusalem, ma tye i Yuda. En ngat mane i bot un i jo pa iye weng? Rwot, Lubanga pa iye, obed ki en, ki we en odonyo malo. 2 Chronicles 36:20-23.

Daniel nongeyo ni “mwaka 70” ma Jeremia owaco pi kwanyo gi i piny pa jo ma rwate gi, kun pinye omako kuc pa Sabati ne, obedo i kom kwer me “kabedo 7” i Levitiko 26; kacel ki winyo cik pa ngeyo meno, otimo tyeko yot ma kigero kany ki cik pi jo ma i agiki opuku kineno kitgi me gikwanyo woko.

Kede i gin ma ocweyo iywuno, abi cwalo bwoba i cwinygi i piny pa jo ma gitetegi; dwon me yot ma omoyo bibiludo gi; ci gibalo calo ka gibal ki okwang; ci gibot ka pe ngat mo odugi. Ci gibot keken i wi keken, calo ka gitye anyim okwang, ka pe ngat mo odugi; ci pe wun bitwero bedo i wang ludiro wunu. Ci ibibedo ocan i bot jo ma pe yaro Lubanga, piny pa ludiro wunu biconyu wunu. Ki gin ma ocweyo iywuno bibiwar woko i tim maracgi i piny pa ludiro wunu; ka bene i tim marac pa kwaro-gi bibiwar woko kwede. Ka gi yaro tim maracgi, ki tim marac pa kwaro-gi, ki kwer ma gikwero keken ikom an, ka bene gitedo ikom an; ka an bene atedo ikom gi, ka abolo gi i piny pa ludirogi; ka dong cwinygi ma pe ogolo lik gicawe, ci dong gicamo kobo pa tim maracgi: dong abi paro lagam na ki Yakobo, ka bene lagam na ki Isaka, ka bene lagam na ki Abirahamu abiparo; ki piny abiparo. Piny bino ywegi, bino yero Sabat ne, i kare ma obedo labongo gi; ci gicamo kobo pa tim maracgi; pien gikwanyo iye kwac na, ki cwinygi okwero cikke na. Ento, keken i gin eni, ka gitye i piny pa ludirogi, pe abi wero gi, pe bene abi kwero gi, me loro gi weng woko, ki me loro lagam na ki gi: pien An aye Rwot, Lubanga pa gi. Ento pi twolo gi, abi paro lagam pa kwaro-gi, gin ma abolo gi ki piny pa Misri i wang jo ma pe yaro Lubanga, me abedo Lubanga pa gi: An aye Rwot. Magi aye cikke, ki kwac, ki cik, ma Rwot ocako i kom en ki nyith Israel i got Sinai, ki lwete pa Mose. Levitiko 26:36-46.

Lamo pa Daniel i chapta 9, tye ka tweko jami weng me cik pi jo ma gi nongo ni giborore i piny pa lawi. Lamo meno rwate ki lamo pa en i chapta 2, pien kacel ginyutu lamo pa jo ma i Yab pa Yohana chapta 11, ma ne gitye otho i yita pa kabedo madit ma ki lwongo Sodom ki Ijipt, ma gineno ni gi bene ne giborore. Ka Daniel ogiko lamo pa en, Gabriel odwogo me giko tic me miyo lok pa neno “mareh”, macalo ka Roho Maleng mito me tyeko tic pi witinesi aryo me Yab pa Yohana chapta 11.

Kun an atye ka waco, ka lamo, ka yaro richo na ki richo pa jo Isirayel, ka atye ka cwalo kwayo na i anyim Rwot, Lubanga na, pi got maleng’ pa Lubanga na; ee, kun an atye ka waco i lamo, dano Gabriel keken, ma an abineno iye i neno me acaki, ka oyweyo maber, oketo lwete i an i kare me cok me anyim otum. En omiyo an ngec, owaco ki an, kede owaco ni, O Daniel, kombedi abino aa me miyi rieko ki ngec. Daniel 9:20-22.

Wa bino mede ki pwonye man i coc ma anyim.

Icawa matidi mapud pe Babilon opoto, ka Daniel onongo paro ikom laporofesi magi ki yubo Lubanga me omii ngec pa kare, neno mapol omini ikom cako malo ki poto pa lobo pa ruoth. Kwede neno ma acel, calo kit ma kiketo i chapta abicel me buk pa Daniel, pwony pa neno kimiyo; ento pe gin weng kityeko yaro maber bot lanabi. ‘Paroparo na orwanyo an matek,’ en ocoo ikom gin ma otime ikare eno, ‘ki wangna oloko i an: ento agwoko gin man i cwiny na.’ Daniel 7:28.

Ki tung bono mukene, ngec mapol maloyo oyaro gin ma bi time anyim; ci i agiki pa bono man Daniel owinyo “jo maleng acel tye kicano waco, ento jo maleng mukene owaco bot jo maleng ma onongo waco ni, ‘Kare pa bono obedo adii?’” Daniel 8:13. Dwoko ma ki omiyo ni, “Paka ceng 2300; eka ot maleng pa Lubanga bicweyo” (Coc 14), omiyo cwinyne opong ki abar. Pire tek en otyeko yeny me piro pa bono man. Pe onongo twero ngeyo tyen ma lube higa 70 me cogo, macalo kit ma ki waco kun ki tung Jeremia, ki higa 2300 ma i bono onongo owinyo latic pa Lubanga pa polo cwalo lok ni bipworo kare mapwod ka ocweyo ot maleng pa Lubanga. Latic pa Lubanga Gabriel omiyo piro mo keken; ento ka laneno owinyo lok ni, “Bono ... obedo pi ceng mapol,” ogwen. “An Daniel ogwen,” obedo ka ocoyo ikom gin ma onongo obedo kwede, “kede onongo arwate pi ceng mo; ci lacen angolo, atimo tic pa rwot; ka aneno bono onongo aloka, ento pe dano mo onwangeyo.” Coc 26, 27.

"Pud ki cwiny matek pi Israel, Daniel dok ocako okwano lok pa lanen Yeremia. Lok magi onongo yot atika—yot atika ni, omanyo ki coc ma kicoyo i kitabu ‘gin me namba pa mwaka, ma Lok pa Rwot obino bot Yeremia lanen, ni obitimo agiki mwaka 70 i ogoro woko pa Jerusalem.’ Daniel 9:2."

"Ki yie ma obedo i kom lok me poropheti ma pe twero bal, Daniel okwanyo i bot Rwot pi myero lagam magi otime mapatpat. Okwanyo pi myero yaro pa Lubanga ogwok. I kwanyo ne, oyiko cing opong maber kacel ki jo ma gicobo i paro pa Lubanga, kunyutu balgi macalo bal pa cingi." Prophets and Kings, 553, 554.