Wa otyeko coc ma cen ki nyig lok ma i Prophets and Kings, ma Dako White oyaro ni Daniel onongo tye ka temo me ngeyo kit me maromo ma nonge iye i ceng 70 me woko piny, calo ma ki waco anyim ki tung Jeremaya, ki bot ceng 2,300, ma i lapii onwongo owinyo wal me polo waco ni myero ceng 2,300 oyube mapwod pe otime yweyo pa cit pa Lubanga.

Ki nining mukene, lacer mapol ocwalo i kom gin ma obino i anyim; kede ka agiki pa nining man obito, Daniel owinyo ni, “jo maleng acel tye ka waco,” ki jo maleng mukene owaco bot jo maleng ma tye ka waco ni, “Tutwal adaa ni nining obed?” (Daniel 8:13). Lok ma gicweyo ne ni, “I nino 2,300; eka ot maleng bi yweyo” (cik 14), omiyo cwinyne opoto matek. Ki i cege cwiny, onongo oyeny ngec pa nining. Pe onongo twero nyutu atir kube ma kitye kwede i kom otuk me nino 70, macalo ma Jaramiya owacone, ki nino 2,300 ma i nining owinyo laa pa polo waco ni myero odony tutwal mapwod pe yweyo ot maleng pa Lubanga. Malaika Gabireli omiyo ne yaro manok; ento ka lanen owinyo lok ni, “Nining ... obed pi nino mapol,” oloro piny. “An, Daniel, oguc,” en cone ni, “kede acwere i nino mogo; eka macokcoki, acungo, atimo tic pa rwot; ki apoto i kom nining, ento pe ngat mo oyaro.” (cik 26, 27). Lanen ki Rwodi, 553, 554.

Jo‑Millerite pe gityeko nongo ngec ma opong woko ikom kwena me oboke ma gicwalo. Ka kare ma Leona pa dul Judah onongo otemo me miyo ngec mapol ikom 'seven times', gin gicako bedo i tuk me Laodicea; ci inyim higa 7 gicweyo woko lero pa 'seven times' weng. Pe giboneno rwate ma opong woko me higa 70 ki higa 2300, ma Daniel onongo otemo ki cwiny maber me nongo ngec kwede. Daniel nyutu jo pa Lubanga me kare me agiki.

Yweyo pa piny i sabata ne obedo dul acel i porocik ma kimiyo Israel me con, ma tye ki rito yweyo pa piny i higa 7 mo keken. Porocik en ocako ki yore me higa 7 ma oyaro kare 7. Ocako ki weyo lotic ma kikobo-gi kacel ki dwoko jami pa dano i agiki me yore 7 me higa 7 (higa 49), i coyo ma lwongo ni Jubili. Jo-Yahudi pe giri winyo cike magi me porocik, ci 2 Chronicles onyutu ni higa 70 me labo-gi, ma nabi Jerenia owaco, onyutu ni gimiromo higa 490 me keco con. I higa 490, ka Israel me con obed giri rito cike i porocik calo kit ma kiketo i Leviticus 25, dong obed higa 70 ma piny oyweyo. Higa me Bayibul obedo ceng 360, ci ceng 360 x 7 ("kare 7") obedo ceng 2520.

Higa 70 tye ki kube ma pe yar ki yweyo piny, ma pe yar bene ki “seven times.” Daniel ne tye ka temo me “ngeyo kube” pa “cogo me higa 70,” ki “higa 2300” “mapa anyim lero gang maleng pa Lubanga.” Omio ne tye ka temo me ngeyo kube pa neno “chazon” ki neno “mareh.” Pe twero ngeyo kube man, ka ce pe iketo iye ni yweyo piny i Leviticus 25 ki 26 kacel ki cogo me higa 70 ma Jeremiah owaco kwede. Ka pe igeno ni “seven times” nyutu cawa me porofeti me higa 2520, in i kwanyo kene ki bot bedo jone ma ki tito gi ki Daniel i ceng me agiki. Millerites ogeno ni “seven times” obedo porofeti me cawa, ento Adventism dong pe geno kamano.

Daniel, macalo ki lanabi weng', nyuto jogi pa Lubanga i agiki me lobo, ki waci pa Sister White ikom mito ne me ngeyo rwom ma tye ikin mwaka 70 (“seven times”) ki mwaka 2300, nyuto mito ma jogi pa Lubanga i cawa ma agiki myero obed kwede. Macalo ma kityeko waco i pap me coc ma okwongo, pe tye gin adier ma kinyuto i chart me 1843 ki 1850, ma pe gicungi gi pire tek (kadok-kadok) i coc pa Sister White.

Kidi mamite pa Miller bi miyo can ki dwong apar i Midnight Cry me ceng me agiki, kede mano, kidi mamite meno yaro tem me agiki pi ludito pa Adventism. Kidi mamite meno gin ada ma obedo tyen, ma kiyaro i mesa pa Habakkuk, kede kidi mamite i sanduku ma kiketo i mesa i tung pa ot pa Miller. Tem ma obedo tyen en aye tem me agiki; ento kede nono, twero pa Roho me Unabi bene obedo bute me tem me agiki. Goyo woko ada ma obedo tyen, ma ki timo calo kidi mamite i ndoto pa Miller, obedo kacel golo woko Roho me Unabi.

Bwola ma agiki pa Setan obedo me kwanyo woko twero pa waco me Lamo pa Lubanga. ‘Ka pe tye vision, jo gubale’ (Proverbs 29:18). Setan obi timo ki latic ma kete, ki yo mapol ki kom jo mapol, me balo yie pa jo pa Lubanga ma odong i waco ma adier. Obi kawo vision mape adier me kelo jo i yoo marac, kadok obi keto kacel ma pe adier ki ma adier, dok obi miyo jo giyabu, ma gubiyero gin weng ma kicako nying ‘vision’ calo kit me fanaticism; ento jo ma atir i cwiny, kun gipimo cakke ma pe adier ki ma adier, gibi dong twero me yero kitgi. Selected Messages, volume 2, 78.

Kombedi wan tye ka yaro medo me ngec ma otime i histori pa Millerite ki ceng 1798 nyaka 1844; ento wan tye ka nyutu ni, kata obedo ni Millerite obedo atir i yore me keto limgi, ento histori ma gikere iye ocuke gi. Kombedi wan tye i cawa me agiki, kede i yore ma agiki (ma angwen) pa Adventismo. I kare man, Adventismo kityeko gamo-gi keken ki yec me cikke me dul kede kit me wot (vito ma pe atir) kuni dong pe ongiyo ngo adwogi atir ma obedo dyere. Pe ngeyo ngo adwogi atir ene ogengo Adventismo me nongo ngeyo dwong pa adwogi en, kede omiyo cikke ma kiketo dwogo-dok-dwogo me gwoko kede gwedho gin adwogi en bedo pe ki dwong.

Piri wa medo wot anyim i nyutu ma Gabriel omii ikom neno ma oneno i tung Odo Ulai, wa bino cako waco ikom jami mogo ma rwate ki ada mapire tek, kacel ki twero pa Laro me Porofesi. Jogi me kwano ada pa Nyasaye ma kombedi gin waco ni wac matye anyim nyutu ni porofesi me kare ma madit loyo weng i Baibul en mwaka 2300.

Kite ma jo lupwonye ma gicwalo “lok maber me Twero pa Lubanga” i bino me acel pa Kristo, obedo calo atir kwede kite ma jo ma gicwalo lok ikom bino me aryo pa En obedo kwede. Ka jo lupwonye guwoto ka gucwalo lok, “Kare otyeko; Twero pa Lubanga tye kor,” ento Miller kacel ki jo ma obedo kwede gu cwalo lok ni kare me poropheti ma loyo tutwal kacel ki ma me agiki ma kicwalo i wang i Bayibul tye piny me tyeko, ni bura tye kor, kede ni Twero pa Lubanga ma pe otum obino. Lok me cawa pa jo lupwonye onongo oketo pire i sabiiti 70 pa Daniel 9. Lok ma Miller kacel ki jo ma obedo kwede gumi onongo odek ni nino 2300 pa Daniel 8:14 obito, ma iye sabiiti 70 obedo but me en. Omiyo, lok pa gin acel acel onongo oketo pire i rwate pa but mapatpat me kare acel keken madit me poropheti.

Macalo lutic me acaki, William Miller ki jone ma obedo kwede pe gi keken niang woko rwom pa lok ma gi lolo. Bal ma obedo tutwal i kanisa ogengo gi oo i nyutu maber pa kom acel ma lamal i porofesi. Kamano, kadi ka gi cwalo lok ma Lubanga oter botgi me gimi i lobo weng, entit ki miango ma pe maber pa ngec pa en, gi otyeko bedo ki goro cwiny. The Great Controversy, 351.

Lok man owaco ni, “Miller ki ludwogone oyabo ni kare me poropheti ma madit loyo ki pa agiki ma ki nyutu i Baibul tye ka rwate me giko,” ki jo tioloji gi waco ni kare me poropheti ma madit loyo ki pa agiki obedo higa 2300. Kadi bene gi waco ni man aye ma Sister White tye ka nyutu i lok man, pien, gi waco ni, en tye ka waco otere ikom kare me higa 2300. Gin pe neno rwom mo ikom higa 70 ki kare me higa 2300. Gin pe neno ler ma Daniel obedo ka temo me ngeyo.

Ellen White obedo Millerite, en con ongeyo lok ma kityeko keto i cat pa pioneer me 1843, kacel ki lok ma kityeko keto i cat pa pioneer me 1850 ma kityeko pabuliso ki F. D. Nichols. Cat me 1850 ma Nichols ocweyo ne, kiciko ne i gang pa Nichols i kare ma James ki Ellen White obedo bedo kwede Nichols. Kare me poropet ma obedo macek loyo weng i Bible, ma kityeko yabo i cat aryo meno weng, pe obedo higa alufu aryo ki mia adek; en aye “cawa abicel aryo,” me Leviticus 26.

Waco ni tyen lok ma con dong obedo nyutu ma ki Lamo me ciko alufu ariyo ki mia adek me mwaka calo kare porofetik ma mabor loyo weng ki ma agiki, obedo miyo coc pa Dera White gubale gi kene. Ka obedo ni onongo gene gin ma abanyut me teologi waco ikom tyen lok man, ento en bino nyutu ngo kun oyiko kaca ma kongo ‘seven times’?

Atyeko neno ni cal me 1843 onongo otere ki lwak Rwot, kede ni pe myero ocoyo ne; ni lim ma iye onongo obedo calo kit ma En onongo mito; ni lwakne onongo i wi ne, omwoko bal i tung lim mogo, pi pe ngat mo romo neno ne, nyaka lwakne okwanyo woko. Early Writings, 74.

Jogi ma mito gwoko yore mamegi ki lok me poko romo waco ni, i cal me 1843, Rwot omako lwete i wi bal pa “cawa abicel aryo,” nyaka cawa ma lacen kun odwogo okwanyo lwete. Peko ki lok ma eni en ni, Nyako White onongo nyutu kare ma Rwot okwanyo lwete ikom namba ma i cal; lwete ne okwanyo woko mapwod pe otyeko nonge i dwe 22 me October, 1844, ka cawa matin ki “disappointment” ma acel. I yubu mone ikom gima otime, otyeko nyutu bal ma kiyeyo, ki tye piny keken ni bal onyo en pe obedo “cawa abicel aryo.”

Jo ma tye ki geno ma ber, ma gipeko cwinye pien pe ginyutu pingo Rwotgi pe obino, pe gikwalo gi i kec. Ka dok, gimiyo gi tung me wot bot Bibulgi me yenyo cawa me poropheti. Law pa Rwot okwanyo woko ki i gin namba, kendo bal opwoyo maber. Ginyutu ni cawa me poropheti orwate cente i mwaka 1844, kendo ni lwak acel keken ma giyaro kwede me nyuto ni cawa me poropheti ogiko i 1843, opwoyo maber ni gi bi giko i 1844.

Ka Rwot okwanyo cing ne ki i coc me namba, kede ka bal kiyaro piny, ci ginongo ni adwogi acel ma gicwalo me nyuto ni kare me porofesi ogiko i 1843, onyutu kacel ni gibino ogiko i 1844. Kare me porofesi ma onongo gicimo ni obin ogiko i 1843, kiketo gi i chati me 1843, ma en aye chati ma lalar me Millerite 300 gicayo. Kare me porofesi ma kiketo i chati eno ma ogiko i 1843, obedo 2300 mwaka ma i Daniel 8:14, 2520 mwaka ma i Levitiko 26, kede 1335 mwaka ma i Daniel 12. Piny cokcok ka koyo cwiny ma acel otime, Rwot okwanyo cing ne ki i bal, ci Millerite ginongo ni adwogi acel ma onongo gicwalo me nyuto ni agiki me kare me porofesi i 1843, tyeko nyutu maber ni kare magi ogiko i 1844.

Cal me 1850 kicweyo ne i 1850, ci kicweyo ne me moko i January me 1851. Ellen White ocone ni cal en bene obedo tyekone pa Habakkuk, macalo kit ma en bene ocone pi cal me 1843. Cal me 1850 bene onyuto kare me poropheti ma obedo madier loyo weng, calo 'diyo abicel' me Leviticus 26.

An neno ni Lubanga nonge i tici me cwalo bot lwak cal ma Omera Nichols ocoyo. An neno ni tye lok me aporo pa cal man i Bibul; ci ka cal man kicweyo pi jo pa Lubanga, ka obedo ma romo pi acel, bene obedo ma romo pi moro mukene; ci ka dano acel mito cal manyen ma kicoyo i rwom ma madit loyo, dano weng mito ne kam acel. Manuscript Releases, volumu 13, pot 359.

Waco ni lok pa Sister White i kom ada ni Millerites “onyutu ni kare pa poro ma dit loyo kede ma agiki ma Bibul onyuto iye tye ka bino giko” obedo adier, pien gin otime kamano. Waco ni “kare ma dit loyo” pa poro obedo higa 2300 dwogo lagwok pa Sister White i wi kene keken, kacel ki dwogo i kom rekod pa kit ma otime. Geno lok en ma pe adier obedo geno gin ma pe adier, kadong i cawa agiki gin ma yero geno gin ma pe adier timo kamano pien pe gihero adier.

Pe Yesu onongo pe ki loko me Nyasaye oweko wiye pe owinyo peko ki kit mo ma lamal me weko dano pe owinyo peko, wek odonyo i peko me msalaba. Yesu onongo otyeko peko ma lamal, ma maloyo ne tutwal kit ma gin mo keken i gin ma En oyubo twero turo. Ento Nyasaye onongo oyubo dano i cal ki kit pire kene, kede lugoro ma lamal tito ni dano myero oleyo calo En ma oleyo. Gin ma omiyo Kristo oturo peko me msalaba, obedo gin acel i kikome pa En ma En tye kwede, ma dano bende tye kwede.

Keto wang wa i Yesu, Lacako ki Latyeko pa yie wa; ma pi mor ma onongo obedo i anyim ne, onongo okeng calaba, ka ogamo koba, kede dong obedo i tung acuc pa kom pa Lubanga. Hebru 12:1.

Yesu ogamo yubu pa mucalaba, pien en tye ki rwom ma kiketo i anyim ne, kede wa bene kicweyo wa i cal pa en, ka acel ki man, wan gin ma rwom omiyo watic. Man obedo but i kit me cweyo wa. Ka kiwoyo wa me paro ni pe tye rwom me ngeyo twolo pa Adventism, wa pe wabedo ki rwom me timo mano keken. Rwom pa Lubanga ma keken, ma Roho Maleng romo coyo i wa me loyo kit pa Laodikea man, obedo her pa adwogi. Her pa adwogi bi itam ki nongo yore kede kit me dul ma yot ma gicweyo pi denyo winyewa ma loro. Ka i kuc wa pa Laodikea pe wamit me ngeyo adwogi pi pire wa keken, wa bi rweny. Kombedi, Adventism tye kany.

Daniel en calo jo pa Lubanga i cawa me agiki, ma tye ka yenyo kun lok me porofesi, me ngeyo kit matek ma tye kube i kom gengo me higa 70 ki porofesi me higa 2300. Yiko porofesi me higa 2300 calo kare me porofesi ma madit loyo ducu ki ma agiki, obedo goyo woko adwogi ma pire tek pa Adwenti, ki i cawa acel, goyo woko twero pa Jwii me Porofesi. Waco ni, cawa ma Millerites ginyutu kare me porofesi ma madit loyo ducu ki ma agiki, en obedo higa 2300, obedo goyo woko rekod me tariko.

Peke gin mo ma wa myero lwor pi kare ma obino, ka keken ka wa pe waparo yo ma Rwot okwalo wa, ki yubu pa En i gin me con pa wa. Life Sketches, 196.

Gabriel obino me miyo Daniel ngec maber ikom neno aryo, “mareh” ki “chazon”, kede opwonyo Daniel ni i cwinya obedo ka weko neno aryo eni obed keken keken, ento nen atir ni gin tye ki rwom i porofesi. Neno omako piny pa rwot mag porofesi me Baibel ma i chapta 7 ki 8; piny pa rwot magi obedo dwoko kede medo pa gin acel acel ma i chapta 2. Lok ma omako bene tye ki lok me polo ma onyutu neno acel calo tiyo ki cing i wi Hekalu pa Lubanga ki jo pa Lubanga, kede neno mukene calo tic me dwoko jo pa Lubanga ki Hekalu pa Lubanga.

Ka Gabriel ocwalo nyutu, ma ikare me agiki obedo cwiny pa kwena ma Millerites ogamo, obedo tye rwate i kin neno aryo, ma jo ma gilubo cik me yabo woko nyutu i cwiny myero gineno. Ripok acel kitero ki nyinge aryo, ma gi weng gi loko gi calo "determined".

Sabiit 70 gicimo i bot jo pa in ki i dwe ma maler pa in, me giko ketho cik, me tyeko richo, me yubu kuc pi richo, me kelo bedo maleng me kare matwal, me cigo woko lok me neno ki porofeci, ki me lumo mo i En ma Maler Loyo Weng. Mii i ngeno kede i paro ni, kobedo ki kare ma cik obino wot woko me dwogo ki yubo Jerusalem nyaka i Mesiya, Lawi pa Rwot, obedo sabiit 7 ki sabiit 62; yoo obi yub dok, ki otur bende, kadi i cawa matek. Ki lacen me sabiit 62, gubalo kwo pa Mesiya, ento pe pi en keken; ki jo pa lawi pa rwot ma obino, gibalo dwe ki Ka Maler; ki agiki ne obi bedo ki piyi madongo, ki nyaka agiki me lweny, mabalo woko gicimo. En obi moko matek singruok ki jo mapol pi sabiit acel; ki i tung sabiit, obi miyo lewic ki miyo me rwom ocung woko, ki pi yubu me tim me kwarro obi yubo woko, nyaka agiki, ki gin ma gicimo obi cwero i gin ma obal woko. Daniel 9:24-27.

Cabite 70 (higa 490) kityeko tero pi jo ki poto maleng. Leb ma kiloko ne calo “determined” nyutu ni “kweyo woko”, kacel leb eni nyutu kare onyo kare me temo pi jo Yahudi ki Yerusalem. En bende nyutu kare me dwoko wiir ma okelo balo Yerusalem ki otwalogi pi higa 70. Higa 490 eno dong kityeko “kweyo woko”, cako ki cik mar adek. Higa 490 ma acel me dwoko wiir okelo lweny adek pa Nebukaduneza, balo Yerusalem otum woko, kacel ki ywayo gi ki otwalogi pi higa 70 pa Isirael atir i Babulon atir.

Cik me acel oketo ranyisi pa agiki pa cwar, kede cako tic me yubu odok Yerusalem. Cik me adek oketo ranyisi pa cako pa higa 2,300. Bino pa malaika me acel oketo ranyisi pa agiki pa cwar pa Israyel me lamal i Babilon me lamal pi higa 1,260, kede oketo ranyisi pa cako pa kare me higa 46, ka Kristo onongo otiyo kwede jo Miller me cyo woko ki icwar kede me yubu ot me lamal.

Lok ma kityeko loko aryo macalo “determined” i verse 26 ki 27 en “charats,” kede ngec pa en ni “kwayo bal i ngat” (to wound) ki “cik ma kiketo” (a decree). Ki nyutu pa lanabi “kiketo” ni papacy obino nongo “bal me tho,” i agiki pa kec me acel. En aye lok acel kene ma Daniel ojwako i chapter 11, verse 36.

Rwot bi timo kaka omito; kede en bigero iye, kede en bi miyo iye madit maloyo jogi weng, kede en bi waco lok ma lamal i kom Lubanga pa jogi, kede en bi bedo maber nyaka kec ma kimoko otyeko: pien gin ma kimoko bitimo. Daniel 11:36.

I verse 36, ‘Rwot’ en twero pa Papa. Twero pa Papa myero otim maber nyo i 1798, ka ne oyudo ‘bal ma kelo tho’. Ci ‘kec’ me acel myero ‘otyeko,’ pien ‘kec’ eno ne ‘determined’ (kiciko) ni ‘otim’. I agiki me ‘kec’ me acel i kom lobo me Rwot pa Israel ma i tung i wiye, ma ocako i 723 BC ki otum i 1798, twero pa Papa oyudo ‘bal ma kelo tho’. Lok ‘determined’ nyutu ni ‘wound’.

Kadong aneno wi pa en acel, macalo obedo ogoyone i tho; bal ma kelo thone oyate; piny weng giporo tutwal, giwoto lewi. Revelation 13:3.

Kit me porofeti pa Joma pa Miller obedo kicano i teko aryo ma balo piny: ma ocako ki paganism, ci oyabe ki papalism. Gi onongo gineyo ni teko aryo meno gi myero gubed me goyo piny kabedo maleng ki lwak, macalo kit ma kiloko calo i nyutu ‘chazon’ ma i Daniel dirica aboro, lok apar adek.

Eka an owinyo ngat acel ma maleng tye ka waco, ci ngat mukene ma maleng owaco bot ngat en ma onongo tye ka waco ni, “Kare nining obedo oneno me lamo me cawa ki cawa, ki bal ma kelo ogoro, me miyo ot maleng ki lwak me goyo gi piny ki cing?” Daniel 8:13.

Tako pa Paapa ma golo piny myero oketo i piny ot ma maleng ki lwak pi higa 1,260.

Ento diiro ma tye i woko pa tempu weki woko, pe ipimo; pien kicweyo bot jo ma pe Jew. Boma maler gibiro duny piny ki tianggi pi dwe 42. An abiro mi lajeno pa an aryo teko, kede gibiro waco porofeti pi ceng 1,260, kun girwako lat me gunia. Revelation 11:2, 3.

I agiki pa kwec ma acel, i mwaka 1798, poropheti oketo cik ni kiketo 'wound' i Upaapa. I Daniel 9, cik meno ki nyute i rek aryo me agiki; ka lok ma ki loko odoco aryo calo 'determined' i gin rek meno rwate ki kwene me 'chazon', entono lok ma ki loko calo 'determined' i rek 24 obedo lok me Leb Ebru mapat, ki rwate ki kwene me 'mareh'. Daniel, me cal pa jogi pa Lubanga me cawa agiki, tye ka temo me ngeyo rwate pa kwene aryo meno, ma Gabriel owaco bot ne ni opokgi i wic.

Wan bimedo kwede lok man i coc ma anyim.

Lubanga pe miyo wa lok manyen. Wa myero waco lok mane i 1843 kacel ki 1844 okelo wa woko ki kanisa mapat. Review and Herald, January 19, 1905.