I July 18, 2020, kwero cwinya ma acel pi tic me yubo me nino me agiki pa Lubanga o chopo. O keto cal me yo i gin mukato me Woe me adek, ma obedo gin mukato me kot me agiki, ki bende gin mukato me keto cal pa Lubanga i jo 144,000. Gin mukato meno osenyutu ki tim me yubu weng me gin mukato lamal, ki bende onyunuti maber loyo ki gin mukato me tim me yubu pa Millerite, ki ocwalo cal ki apokan pa nyako apar ma pe gilwor, ki en nyutu gin mukato me poro ma lanen weng oyerone.
Nino 18 i July, 2020, tye calo cwiny mabanon ma acel pa dul man; ki pien obedo kamano, en keto kite me bino pa cawa me turo i lok me apar nyako maleng kacel ki i buk Habakuk. I gin mukato pa Milerait, lagam acel keken ma omiyo gi waco marac nene oneno ni obedo ma miyo wangeyo nino matye atir. Cawa me turo i lok me apar nyako maleng nene kineno calo adwogi matye kombedi, ki cawa me turo eni obedo acel keken ki cawa me turo i Habakuk 2. Lok me apar nyako maleng otyeko dwogo ki cal maber tutwal, ki gin ma tye atir eni nyutu ni keken magi ma odonyo iye i cwiny mabanon, magi keken gi aye ngat ma twero bedo nyako maleng ma tye ki ngec onyo nyako maleng ma pe tye ki ngec.
Lwak madit pa Laodicean Adventism kiteme ki bino pa Woe me adek i September 11, 2001, kede ka por me July 18, 2020 pe otime, Laodicean Adventism okweyo kany me luro labongo laraka dwogo bot Rome, macalo kit ma Protestants obedo kwede i lok me con me Millerite.
Pe keken Jo Miller ginyutu ni kare me kuro obedo tyeko pa loc me apwonya pa nyako ma pe gicako apar; ento bene gineno ni i Habakkuk lagonyo me kuro pi lamal, ka bene onongo oyoto, en alama me poro acel keken. Habakkuk con moko adwogi ni lamal ma onongo gicwalo i bal, ma omiyo kelo cwiny piny ma acel, en aye lamal ma bin “waco” i agiki.
Pien nyutu eni tye pi cawa ma kiketo; ento i agiki obi waco, pe obi kwena; ka bene odwanyo, kur ne; pien adada obino, pe obi dwanyo. Habakkuk 2:3.
Ngec ma omiyo keco cwiny me acel en ngec acel keken ma onongo myero ki ngeyo ni opongo i kare macok coki, ento en ngec ma pud tye i kom nyutu me lawi ma macon, ma ki tiyo kwede i poko marac me acel.
I lok ma otime con pa jo Millerite, jogi me rwom me con gi aye ma gikwanyo gi i tem con; bangeyo, bene gikwanyo i tem jogi me rwom manyen. Tem ma pi jo Protestant ocake ka laci me acel pa buk Revelation apar, kede laci me acel pa buk Revelation apar angwen (pien gin acel ki acel). En oboro piny i dwe August 11, 1840. Temgi ogiko ki Disappointment me acel, kede bino pa laci me aryo me buk Revelation apar angwen.
I gin ma otime i yore pa jo Millerite, temo pa jo Millerite ocake ki bino pa Malaika mariyo i kare me ywec me acel, ki ogiko ki bino pa “Midnight Cry”, ma Sister White oyubo calo lwak pa malaika mapol, ma dong ogamo ki Malaika mariyo. I yaro pa Lamo Maleng, jo Millerite ma gineno ki gamo lok pa “Midnight Cry”, ci kigweyo gi ki jo Millerite ma pe gineno lok ma tye katye golo piny i tunggi gi ducu. I October 22, 1844, Malaika madek obino, ci rweny ma onongo otuk kono nowaco.
I lok me con pa keto muhuri pa 144,000, jo kica me con giteme me acel; ci i angec giteme jo kica manyen. Tem pa Adventism me Laodicea ocake ka dwon me acel pa lacar pa Apokalipsi apar aboro ki lacar adek pa Apokalipsi apar angwen (pien en lacar acel keken) o aa piny i September 11, 2001. Temgi otum ki balo cwinye me July 18, 2020.
I tic pa malaika ma adek, tem pa jo 144,000 ocake ki bino pa peko me acel pa cwiny, kede obi giko ki bino pa kwena me Ywak me Otum me Kiro. I piny i twero pa Tipu Maleng, gin ma kombedi gineno kede giketo iye kwena me Ywak me Otum me Kiro, giywayo woko ki bot jo ma pe tye ki wic maber kede jo marac, ma pe gineno kwena ma tye ki tung mapol ma kombedi tye bino piny iyegi ducu.
I kare me cik me Sande ma obino macok, “dwon” me aryo pa malak me Revelation apar aboro tye ka waco; en bene gin neno ma “odong i kare matur” tye ka waco. En bene rwako cal pa kwena pa malak me adek ma “omedo” i kwaco madwong.
Midnight Cry tye calo malaika mapol ma kaco kacel ki malaika ma con. Lok pa Midnight Cry tye ki gungu mapol ma konyo me cweyo lok weng, ki malaika obedo alama pa lok. I gin mukato pa Millerite, dano ma ki nyuto ni obedo ma ocako woko i kawo kacel lok pa Midnight Cry me adaa obedo Samuel S. Snow. I gin mukato meno, kicono maber ni poyo neno pa Snow ikom lok pa Midnight Cry otukore mot mot i kare acel acel.
Lok mukato en ocoko dwoko tutwal, nyo calo nyig coc keken; kendo kwer pa “Midnight Cry” ma me agiki tye ka yaro piny i wang jo kacok ki agiki pa July, 2023. Pe obedo kwer pa Islam keken, ento bende tye ki kwer pa keto tigi pa 144,000. Bende tye ki nyutu ni tung’ aryo pa lebi me piny gi woto kwede ka gicako “tho ki ciero”, ka gi rwate ki “cal” pa lebi, ma i lok mukato acel keken ocopo pange pa poropheti ma waco ni, “the eighth is of the seven”. Bende tye ki nyutu ma rwate kwede “hidden history” pa “Seven Thunders”, kendo ocopo pange pa poropheti pa “stone” ma kiweyo woko dwoko “the head of the corner”, ka “seven times” pa Levitiko 26 ki nyutu ni obedo reche ma kicobo kwede gin matir weng pa lok mukato pa Miller, kacel ki gin matir ma kiyabo woko i cawa me agiki i 1989. Lami me Zaburi owaco kamano ni:
Kidi ma latic me yiko ot kicwero, obedo wi‑kidi i wang‑od. Man en tic pa Rwot; obedo mamwonya i wang wa. Man en nino ma Rwot otimo; wamor ki wabed maber iye. Zabura 118:22‑24.
“Kidi”, ma onongo obedo “kidi ma wel” me acel ma William Miller con ononge (kede ni kidi ma wel gin kidi), en “nino ma Rwot otime.” I gin acoya ma con ocweyo ni tuk ki nyig lok pa cik me Sabat rwate tei ki tuk me kiwoko maler me abicel, macalo kityeko yaro i Levitiko 25. Bedo i kuc i nino me abicel aryo onongo obedo kit me wil pa bedo i kuc me lobo i mwaka me abicel aryo, ki ka cik aryo man giparo-gi calo man, gi mino cawa ni nino nyutu mwaka i poropheti me Bayibul.
Gin bene nyuto ni ngec ma Miller onongo waco pi mur pa Lubanga me "dog abiro", i Levitiko 26, kigoyo calo "nino" acel; pien Rwot ocweyo kare maleng me mwaka abiro, keken calo en ocweyo polo ki piny i nino abicel, ki oyeko i nino abiro.
Ka Yesu otyeko lok me cal pa lobo me yath zabibu, openyo bot Farisi kwene acel.
Ento ka won pach me waini obino, bino timo ngo bot labalopach jene? Gin owaco bot en ni, “Obi gurogi tutwal jo marac jene, ki bi weyo pach me waini pa en bot labalopach mapat, ma bi miyo ne leyone i karegi.” Yesu owaco botgi ni, “Pe obedo ni okune okwano i Kitap me Lok pa Lubanga, ni: Gwang ma jo-yiko ot okato woko, en keken obedo wi me tung; man obedo tic pa Rwot, ki lamal tutwal i wang wa?” Pien an waco botu ni, Tegi pa Lubanga bi kwanyo woko botu, ki bi miyo bot dul ma bino yubo leyone. Ngat mo keken ma oboto i gwang man, bi ryum; ento ka en oboto bot ngat mo, bi doko ne opuk opuk. Ka Jodolo madit ki Farisi onongo owinyo lok me cal pa en, onongo gi ngeyo ni en obedo waco megi. Matayo 21:40-45.
Lok me gonyo me yer raba nyutu ni jo ma kilero con kiweko gi woko, ci lwak kimiyo jo manyen ma kilero. Kidi ma kiweyo woko, kaka Yesu owaco, en aye kidi ma romo gwoko kwo onyo obo woko, ki kit ma ki gamo ne. Kidi meno myero obed lok me adier me Bibiliya i kit ma Yesu otime kwede; pien tye ki twero me yubo cim ma obedo ber i wang Lubanga, ci bedo maber pa Kristo yubo i lacoo ki dako keken ka gi gamo lok pa En ma adier.
Mi gi bed maleng ki adiera me In: lok me In en adiera. Yohana 17:17.
“Kidi” obedo yore me yigi ma romo kiyee onyo kikwero, ci Yesu obedo Lok, ci i Buk me Tic pa Latic pa Yesu, Pita onyutu ni “kidi” en Kirisito.
Ngec obed i botu weng, ki i bot jo Israel weng, ni, i nying Yesu Kiristo me Nazaret, ma wun obeto i lacar, ma Lubanga odwogo ki i tho, en keken aye omiyo ngat man ocung kany i anyimwu maber. En aye kidi ma jo yubo oyiko, ma dong obedo wi kidi me kor. Pe tye waraga i ngat mukene; pien pe tye nying mukene i piny polo ma kimiyo bot jo, ma con wa myero walare kwede. Acts 4:10-12.
Ci i Pita me Acel, oketo lamal pa 'kidi' dok ogolo i woko, ento ogwoko ne i kit acel keken pa yiko woko jo me lagam ma con, ki yero jo manyen ma kiyero, ma calo owaco ni, 'i kare mukato con pe gin jo, ento kombedi gin jo pa Lubanga: ma pud pe gi nongo kica, ento kombedi gi nongo kica.'
I bot En ma wubino, calo kidi ma tye ngima, ma dano okwanyo, ento ma Lubanga omiyero, kede ma welo; in bende, calo kete ma tye ngima, kityeko yiko in obed ot me Laro, jo lamo ma maleng, me cweyo lam me Laro ma Lubanga yom kwede, ki kom Yesu Kristo. Eyo ka eni, i coc kicoyo ni: “Nen, an atero i Siyon kidi me oboke, ma kimiyero, ma welo; ki ngat ma gene iye pe obi nino.” Bot inu joma gene iye, en ma welo; ento i bot jo ma pe winyo, “kidi ma jo medo ot okwanyo, en aye otime wii me oboke,” kede “kidi me lubu, kidi me kwanyo,” bot jo ma gilubu i Lok, pien pe gi winyo; kede mano aye gikimiyo gi obed kamano. 1 Pita 2:4-8.
Peter owaco ikom jo ma kiyero con, “Bot joma pe woro, kidi ma jenge ojuko, en keken obedo wi cing; kede kidi me monyo, kede apaja ma miyo gi poto, bene bot joma gimonyo i lok, pien pe gi woro: ma bene kiketogi iye.”
Cal maleng acel acel me yim nyuto Yesu.
Pien pe tye ngat mo ma otwero yiko yiko mukene, woko yiko acel keken ma dong otime, ma en Yesu Kiristo. 1 Corinthians 3:11.
Dogola ma jo pa Miller giyubu obedo Kidi pa kare weng (Kidi).
Ngec me ciko obino: Pe myero yweyo gin mo me bino ma obiro balo tung me yie ma iye, ma wa otyeko yiko kwede kun kare ma kica obino i 1842, 1843, ki 1844. An onongo abedo i kica man, ki kare weng abedo anyim lobo, atir bot lare ma Lubanga omiyo wa. Pe wa paro ni wabikwanyo cing wa woko ki i piny ma kiketo gi iye, ka cawa ki cawa wa kwayo Rwot ma pire tek, kwanyo pi lare. Iparo ni atwero weko lare ma Lubanga omiyo an? En myero obed macalo Kidi me Kare Weng. En dong olongo an kun kare ma kimiyo. Review and Herald, April 14, 1903.
Jem me acaki ma Miller onongo otyeko nongo, ma ocako mede i tumb me Millerite—ma tye calo Kidi me Kare Ducu—obedo “abiro kare” me Levitiko piero aryo abicel; kede “abiro kare” en aye adwogi me tumb me acaki ma jo me acaki me Millerite—jo ma cokcoki gityeko yiko tumb me Millerite—giyweyo woko. Obedo jo yiko ma gubed ocayo kidi me tumb. Kidi meno, ma nyutu Kristi, en bende nino ma Rwot otimo; pien otime nino me abiro obed nino me yweko tic, kede higa me abiro obed higa ma piny oyweko tic. I higa 1863, kidi me tumb ocaye; ento bi timo ne “wii me yang” kede “kidi me ngwec” pi jo ma pe gitye ki winyo.
Ngec pa Islam me goro me adek obedo pum pi ludito me dwoko mede pa 144,000, ki tem ocake ka lacam me Yabo 18 o aa piny, ka ot madit pa New York City ogul piny i ceng 11 me September, 2001. Adventism onongo tye i tur ikom nyutu me lanen me ni ceng 11 me September, 2001, obedo odonyo pa ‘ceng me yem pa cam’. I ceng 18 me July, 2020, gi odong icobo, ka ‘shahidi’ aryo me Yabo 11 ogurogi i yoo pa ciiti madit en. Tem pa Adventism otyeko, ki tem pa gin ma gi onongo okwaco ni gi ngeyo ngec pa Islam tye ka time.
Ingec kabedo piny otho i yoo me gang nyo i agiki me dwe Julai 2023, luduru ma ojwi ma otho kiguro ki kwena me acel pa Ezekieli. Kwena me aryo pa Ezekieli obedo kwena pa yamo angwen pa Islam pa Woe me adek, ma tye ka nyutu yaro ma odok odok me kwena pa Midnight Cry, ma obedo neno ma odiri, ki wii-lok pa cawa ducu me dul en. Ada mapol dong kiyaro, pien kwena pa Midnight Cry nyutu kwena ma tye ki yore mapol. Ada me acel ma okweng luduru ma ojwi ma otho obedo ada me acel ma Adventism me Laodicea okweyo, ki en nyutu ada ma ranyisi loko Laodicea i dok Philadelphia.
Adiera en lok me keto cing, ci myero kiketo matek iye i wii paro ki i cwinya. Pe rwate keken me ngeyo ni kare ma lami aryo ne gitye otho i yoo obedo alama me cwalgi me “kare abiro”; bene mito mako adiera ki rwom me kwo.
Juweli pa Miller, ma kinyiso ni gin atir ma kiyabo iye i kare me agiki i 1798, obedo temo pi ‘virgins’ me cawa agiki. Yore me bedo piny i atir ‘spiritually’ ki nyiso kwede juweli me acel pa Miller, ento bedo piny i atir ‘intellectual’ ki nyiso kwede lok pa Islam me ‘third woe’. Lwongo pi loco cwinya ki nyuto bal ma ki nyiso kwede ‘seven times,’ nyutu tic ma kitimo ki rwom ki Kirisito i Most Holy Place, ki nyiso kwede neno ‘mareh’.
Ngec "me wic" pa Islam i Peko ma Adek kimiyo cal i neno "chazon", kede megi aryo mito pi jo ma bin gicwalogi cal. I mwaka 1863, Adventism me Laodicea oyero me cweyo dok Jericho, kede oweko tic mamegi me dwoko Jerusalem. Jericho obedo cal me lonyo mapol, macalo ma luli me Laodicea pire keken nyutu.
Acel ki ot me lweny ma tek loyo i piny—gamo madwong ki mamul me Jeriko—obedone i anyimgi kacel, ento ki ocok manok ki kacel me lwenygi i Gilgal. I wang lobo me yit ma opoko maber, ma opongo ki yubu mamul ki mapol mapol pa Tropik, ot pa ruodhi ki tung pa lamo obedo kabedo me bedo mamul ki tim marac; gamo man ma kwayo tam, i but ogwok me lweny madwong ma ogengone, ogoyo wi Lubanga pa Isirayel. Jeriko obedo acel ki ka maromo madwong me lamo me nyono, pien kigwoko pire tek bot Ashtaroth, lubanga nyako me dwe. Kany omokore kacel gin weng ma rac loyo keken ki ma rweyo piny loyo i lamo pa jo Kanaan. Jo Isirayel, ma adwogi ma loyo lworo me tim maracgi i Beth-peor tye dong manyen i cwinya-gigi, romo neno keken gamo man me jofoke ki yubu me cwinya ki lworo madwong. Patriarchs and Prophets, 487.
“Kidi” ma jo yiko ogwoko woko i 1863, ka giyiko Jeriko doki, obedo “kare abiro” ma i cawa me agiki bi obedo “atir” (jewel), ma obedo “wii me kona”; pien en atir ma keto rwom bot cako pa Adventism i dul me Millerites ki agiki pa Adventism i dul me 144,000. Jewel meno, ma obedo “kare abiro,” en bende “nino ma Rwot otime”, ki en Kristo keken, pien En en “Lok”, ki En “Atir.” Kom pa Islam en kit ma yubo yweyo pa jo ma kiyero ma anyim ki jo manyen ma kiyero, ki yweyo ma aryo ocake i September 11, 2001, ma obedo “nino me yamo me otieny”. I nino meno lacung myero ower wer maromo keken ma Kristo owere, ka onyuto loc me acoya pa paka zabibu. Jo 144,000 owero wer pa Mose (“kare abiro”), ki wer pa “Lamb”.
Aneno calo pi me lacer ma kipuro kacel ki mac; gi ma kityeko gonyo lebi, ki cal pa iye, ki alama pa iye, ki namba pa nying pa iye, gitye ka cano i wi pi me lacer, gi tye ki adungu pa Lubanga. Gi tye ka goyo yore pa Musa, lacoo pa Lubanga, kacel ki yore pa Dera, waco ni, ‘Tic mamegi tye madit kacel ki ma mereere, Rwot Lubanga ma tye ki tek weng; yore mamegi tye ma ber kacel ki ma adier, in Rwot pa jo maleng.’ Revelation 15:2, 3.
“Lacwe” obedo Krisito ma kityeko ketho; kityeko ketho i tung nino 2,520, eka kijuko kacel limo pa ngima pa En ki remo pa En (ka En omoko cobo), ki “ruc me cobo pa En” pa Musa, i Levitiko 26. Wer pa Musa ki Lacwe obedo wer pa chazon me mukato pa lok pa nabi, ki wer pa mareh me “appearance” pa En. En obedo wer pa ngec me wic ki me cwinya, ma ki yaro kwede neno aryo pa Daniel 8. En obedo wer pa jogi me cobo ma kiworo gi ki kigoyo gi woko, i kare ma kityero jogi manyen. Tic me yero, omiyo wer, ocako i ceng 11 me September 2001.
En obi miyo jo ma bino ki Jakobo omak luny; Isirayel obi toro ki obiye yubo, ki obipongo wang piny weng ki leya. Acaki, ogoyo ne calo kit ma ogoyo jo ma ogoyo ne? Onyo onwongo orem ne calo rem pa gi ma oremogi? Ki rwom, ka ocako yubo, in ibino dongo lok kwede; obiedo oko ryemo pa pire tek i cawa pa ryemo me anyim. Pien ki man, kwer pa Jakobo biyo yweyo woko; ki man aye leya weng me kwanyo kwer pa ne; ka omiyo kidwong weng pa yik obed calo kidwong me kal ma ki lugu gi i citcit, goti me yik ki nyig pa kic pe bi pye. Ento ot madongo ma kigengo bi bedo bic, kabedo bi weko woko, kityeko weko calo tieri; kun dyang matino bi om iye, kede kun obi bedo piny, bi nyomo yubu ne. Ka yubu ne ogok, gibiyabo woko; mon bibino, gicako mede gi i mac; pien gin jo ma pe tye ki ngwec; erokoni eni ma otime gi pe bi berogi, en ma ocone gi pe bi nyuto gi kica. Kadong i cawa meno, Rwot obi loco woko ki bot dog pa kulo nyo i kido me Misri, ki in, welda pa Isirayel, ginyibicoko in gi acel acel. Kadong i cawa meno, opiri madit kibikwero; gin ma tye piri ki otho i piny pa Asuriya bibino, kede jo ma kijuko woko i piny pa Misri, ki bipako Rwot i got maleng i Yerusalem. Aisaia 27:6-13.
Ka eni lubbe maber, lok magi tye ka nyutu nino apar acel me Dwe Aboro, 2001, otum i kare me cik pa Sunday ma obino cok. Lok me abicel nyutu mukato weng, pien nyutu cako ki yom ma keto tigere, ci oblossom ka obad, kadi anyim opongo piny weng ki fruit. Fruit ma opongo piny timo mano i “cawa,” ma obedo kare me bal me cik pa Sunday. Ka Kirisito dong tye ka diero fruit ne i dogola ne, obedo kede ka keto kec i Babulon. Kec ma tye ka timeo i kare ma piny opongo ki fruit repore i lok me abiro, ka lapeny aryo kikwayo ni, “Obedo ni ogoyi calo ma ogoyo gin ma ogoyo ne? onyo ojuko ne calo kit me gwal pa gin ma ojuko gi iye?”
Erii i lok aboro, yiko pa kot me agiki kinyutu kwede lok, “i rwom.” Gin ma kelo yub pa yath en aye kot, ka ka kinyutu cako pa kot me agiki, kinyutu calo cako “i rwom, ka tye ka yub.” Ka kot me agiki cako, kimiyo “i rwom”, pien pe kimiyo labongo rwom ka yie tye ki rwate pa gin ma atir ki gin ma pe atir.
Ngat mo keken ma oloko cwinyne adaa matwal, bi bedo ki yar madwong me kelo jo mukene ki i otum pa bal, kelo gi i lero ma lamal pa rwom maber pa Yesu Kriisto. Golo-piny madit pa Roho Maleng pa Lubanga, ma golo lero i piny weng ki cwec pa nyinggi ma lamal, pe bino pud wa pe watye ki jo ma ler, ma ginenge ki kube ngo mino bedo lutic kwede Lubanga. Ka wa mino wa weng, ki cwiny weng, i tic pa Kriisto, Lubanga bibi yaro ngo man ki golo piny Roho pa iye labongo pimo; ento man pe bino ka luk ma loyo pa kanisa pe gitye lutic kwede Lubanga. Lubanga pe twero golo piny Roho pa iye ka kwor pire-keken ki yiko pire-keken kikinyutu kakare; ka jwii ma tye loyo weng, ka icwalo i lok, obino dwogo lok pa Kain, ‘An aye luwoko owadana?’ Ka ada pa cawa man, ka aláma ma tye ka poko mapol i tung weng, ma giyaro ni agiki pa jami weng dong tye irwate, pe gene me medo cako woko teko ma odii i jo ma gicoyo ni gitye ngeyo ada, ci otum ma rwate ki lero ma otye ka lero binokubu cwinye magi. Pe tye apoya mo keken pi pegi paro ma gibino twero cwalo bot Lubanga i nino madit pa yubu agiki. Pe bino tye ki lok me pako ni angwen pe gineno, pe gidonyo, ki pe gitiyo i lero pa ada maleng pa Leb pa Lubanga; ki kamano giyaro bot piny ma otum ki peko, ki kit bedo-gi, ki kica-gi, ki tutu-gi, ni twero ki adada pa Lok Maber pe twero gicoyo woko. Review and Herald, July 21, 1896.
Sister White nyutu lok me coc man calo kare ma malaika me Revelation o aa piny, pien owaco ni, “kobo madit me Roho pa Lubanga, ma oyango lobo weng ki dwong pa en.” I i lok mukene, ma wa waco tyen tyen i coc man, onwongo nyutu ni ka “ot madit me New York” “kigolo piny,” “Revelation chapta 18, veso 1–3 bi timme.”
Wabimedo wic magi i nyig coc ma bino.
Kombedi abi wero bot la ma an ahero maber, wer pa la ma an ahero pi pach pa mizabibu pa en. La ma an ahero maber tye ki pach pa mizabibu i got ma ber tutwal; oketo luput me kongo, ocwako kidi woko, okrimo iye mizabibu ma yot loyo, oketo tur i tung iye, kadi obedo oketo ot me pugo mwenge iye; onongo oneno ni obiro ngolo pome pa mizabibu, ento okelo pome marac. Kombedi, jo me Jerusalem, ki jo Yuda, akwaco ni: mii keca i tung an ki pach pa an. Ngo ma onongo romo time mapol bot pach pa an ma pe atimo iye? Pingo, ka onongo an oneno ni obiro ngolo pome pa mizabibu, en pi ngo okelo pome marac? Kombedi, winji gin ma abi timo bot pach pa an: abi kwanyo luput pa en, enobi nyamo; abi dongo woko wang pa en, obi goligi. Abi weko obedo piny ma ogiko: pe gibiyubo, pe gibipur; ento ododo ki matut obiro yaro iye. Kadi pe, abi ciko leg polo ni pe gibweyo koth i iye. Pien pach pa mizabibu pa Rwot ma gi laa weng en ot pa Isirael, ki jo Yuda en yer pa en ma lamal; onongo orito keca, ento nen lilo piny; orito lacer, ento nen dwon me kwac. Yesaya 5:1-7.