Chapta aboro me Ezekiel obedo acel ki chapta me lam ma oyot tutwal i Makwalo Maleng. Chapta man tye ki cako ma poyo maber keken.
Otime ni i mwaka me abicel, i dwe me abicel, i ceng me abic pa dwe, ka an obedo i otna, ki ludito pa Yuda obedo i anyim an, ni lwet pa Rwot Lubanga obito kany i an. Ezekieli 8:1.
Lok me neno tye ki giko pire keken i cabit apar acel.
Ka anyim, Laloc omalo an, okelo an i neno, ki Laloc pa Lubanga, i Kaldea, bot jo ma kicayo gi woko. Omiyo neno ma anenoni omalo woko ki an. Ci an owaco bot jo ma kicayo gi woko gin weng ma Rwot onyuta. Ezekiel 11:24, 25.
Rweny me wet 8 cako i ceng me 5 me dwe me 6 me mwak me 6, ka en ceng acel keken mapwod kare oromo ki "666"; adier, rweny en tye ikome cik pa Sande, ma obedo alama pa lewic, ma rwom ne obedo rwom pa "ngat me richo", kede bene rwom pa piny pa rwot ma 8 ma obedo pa 7. Gin ma ogoyo rwom "666" gimako muhuri pa Lubanga, kede i wet 9, muhuri pa Lubanga tye giketo i wi jo pa Lubanga ma atir i cenge agiki.
An aneno alama mapat i polo, ma madongo ki ma lamal, malaika abiro matye kede bal abiro me agiki; pien kwoŋ pa Lubanga opong i yegi. An aneno calo nam me girasi ma orwate ki mac; ki gin ma giloyo le, ki cal pa le, ki alama pa le, ki namba pa nyinggi, gicung i tung nam me girasi, gi tye kede adungu pa Lubanga. Ki gi wero wer pa Moses, latic pa Lubanga, ki wer pa Dyel, waco ni, Tic pa in madongo ki ma lamal, Rwot, Lubanga ma Teko Weng; Yoo pa in tye kicwer ki ma ada, in Rwot pa jo lamer. Revelation 15:1-3.
Ka dic i anyim giko pa kare me temo (pi malaika abiro ki mapigo ma agiki abiro gicwalo piny kwec pa Lubanga i lome ma bino me Nyutu pa Yohana), kimiyo ngec pa jo pa Lubanga me nino ma agiki. Gi tyeko loyo jami angwen. Lok ma kiloko calo 'loyo' nyutu ni 'malo iye'. Jo ma tye mot i yie gi tyeko loyo lejo, rup pa lejo, alama pa lejo, ki namba pa nying ne. Loyo ne rwate ki bedo ni gi ngene maber ngo ma lamen angwen poro. En jo matidi tutwal keken ma ngene ngo ma lamen angwen me poropetik pire tek poro.
Lobo con ongeyo ni Paapasi obedo nyako marac pa Babilon i pot buk 17; ento, calo ma Lok pa Lubanga onyutu, ngec me nyako marac pa Tiro ma otimo lam kwede rwote me piny ocwere i kare me gin makwongo pa United States. Nongo mede i wi lacel paja ni yubo Lok me Adok ki kakare, i me moko adier ni lacel me poropesii pa Baibul obedo Paapasi. I pot buk ma dong anyim keken, diraagon, lacel ki profet ma pe adier gimiyo lobo tung i Armagidon; ci jo pa Lubanga ma gwoko yie i kare me agiki myero gineno ngaa gin twero adek magi.
And the sixth angel poured out his vial upon the great river Euphrates; and the water thereof was dried up, that the way of the kings of the east might be prepared. And I saw three unclean spirits like frogs come out of the mouth of the dragon, and out of the mouth of the beast, and out of the mouth of the false prophet. For they are the spirits of devils, working miracles, which go forth unto the kings of the earth and of the whole world, to gather them to the battle of that great day of God Almighty. Behold, I come as a thief. Blessed is he that watcheth, and keepeth his garments, lest he walk naked, and they see his shame. And he gathered them together into a place called in the Hebrew tongue Armageddon. Revelation 16:12-16.
Loyo i kom nino obedo loyo me ngeyo maber ngo ma nino obedo. Lok ma kikwano kombedi oyaro ogwede bot joma bedo ka cungu ki gwoko lawgi, ento i kare me kwo marac ma abicel, kare me temo pi dano weng ogiko woko tutwal. Ka Mikael ocung, kare me temo pa dano ogiko, ci kwo marac abicaryo me agiki gin kibo woko. Pe tye yo me loko law ka kare me temo ogiko woko, ento tye ciko ma rwate ki kwo marac ma abicel. Ciko meno rwate ki bedo ki ngeyo maber bot nino mapwod kare me temo ogiko, ki ka pe itye ki ngeyo meno, in iworo law pa atir pa Kristo mapwod kare me temo ogiko.
Jo ma gibedo rweny i ngec pa lok, ki ma pe gibineno tiyo pa Antikristo, pe ki pol gibidiyo pire keken i tung pa Antikristo. Kombedi pe tye kare pi wa rwate ki piny. Danyel tye i dulne ki i kabedone. Lok me porofesi pa Danyel ki pa Yohanna myero gene. Gitito keken. Gimiyo piny lok atir ma ngat weng myero gene. Porofesi magi myero gichalo cobo i piny. Kun gicut i cawa me agiki man, gibipwonyo keken. Kress Collection, 105.
Ka dano pe ongeno ni Anti-Kristo obedo Papasi, obi bedo i tung pa Papasi; onyo, macalo Yohanna o goyo coc, obitido labongo gite ki obiyaro kica mamege. Me kwako mera ikom lebi, obedo ongeno ni lebi obedo teko pa Papa, kacel ki gin weng ma kiyaro ikom teko pa Papa. Jogi ma gikwako mera ki gi ngeyo ni Papasi obedo dano me richo, myero gi ngeyo ni cal pa Papasi nyuto kit me kobo kacel Kanisa ki Gavumenti, ka Kanisa tye ki teko i rwomgi.
I buk pa Daniel, kit pa lacere, ma obedo rwatek pa kanisa ki gamente, kicoyo ne calo “keco me yubu.” Keco obedo peco; kede peco ma cweyo lacere pa Papa, obedo ka rwodi omiyo twero gi i bot twero pa Papa. Ka gi timo man, gi timo “fornication” pa cwiny, ma obedo “keco me yubu” pa Daniel, kede “cal i bot lacere” pa John.
Me loyo cal me Paapa obedo me ngeyo, ki kom Lok pa Lubanga, ni United States makwongo doko rwom man, kadong keto cing i ne i cik me Sunday ma dong tye ka bino con, ci dong keco piny weng me yaro rwom acel acel.
Rwom pa Kanisa ki Gamente, ma obigolo i wi lobo weng ki United States, obedo gamente me lobo acel (United Nations), ma bino donyo i rwom ki Paapasi calo laco teko i keto yore. Nongo loyo cal pa lebi me got, obedo ngeyo ki Lok porofetik pa Lubanga ni cal pa lebi me got tye calo gin eni keken.
Me nongo loyo lyec ki cal pa lyec obedo kede me nongo ngec pa alama pa twero pa lyec (pa Paapasi).
Alama pa le marac obedo yiko Sande ma kicweyo kwede calo Sabat pa Lubanga. Me nongo loyo ikom alama eni dwaro ngeyo ni yabo pa Sande obedo yabo pa ceng, ki ni pe obedo gin mo matino; en keken obedo yabo pa Baal pa jo pagani. Loyo eni tye ki lok adier ni pe ngat mo keken ocwako alama pa le marac nyo kicweyo kwede i dano.
Ento Kristiani me cawa mukato gilubo Sande, giparo ni ka gicimo mano, gi tye ka lubo Sabato pa Biblia; kombedi bene tye Kristiani matye atir i kanisa weng, pe kikwanyo Dini Roman Katoliki, ma gigeno ki cwiny atir ni Sande obedo Sabato ma Lubanga ociko. Lubanga okobo bedo gi ma atir i miti gi, kede bedo ma atir i wange. Ento ka lubo Sande kibino kweko ki cik me lobo, ki lobo bino nongo ngec maber ikom cik ma tye ikom Sabato matye atir, kamano, ngat mo keken ma bino ketho cik pa Lubanga, pi lubo cik ma pe tye ki twero maloyo pa Roma, obino miyo dwong Paapasi maloyo Lubanga. Obedo omiyo Roma dwong, kede twero ma kweko kit ma Roma ociko. Obedo wero luny ki sanamu pa en. Ka jo dong giyweko kit ma Lubanga ocimo ni obedo alama pa twero pa En, kede gibedo miyo dwong i kabedo ne jami ma Roma oyero calo alama pa ladwong pa en, ci kuno gibino okobo alama me bedo kwede Roma—“alama me luny.” Pe obedo nyaka pieny man okete piny maber i wang jo, kede gibino kelo gi me yero ikum cik pa Lubanga ki cik pa jo; ci jo ma gime mede i ketho gibino nongo “alama me luny.” The Great Controversy, 449.
Gin ma gityeko loyo leja, cal pa leja ki alama pa leja, myero bende gityeko loyo tol pa nyingne. I kare ma dako me dok pa Tire pe ocwil woko, piny pa Protestanti gineyo ni Papaci obedo Antikristo. Gineyo ni Paulo oyaro Papaci “eno ma marac,” “ngat me richo,” “misteri me richo,” ki “otino pa guro woko; ma oconyo kendo otero iye pire tek loyo jami weng ma ki yaro ni Lubanga, onyo ma ki pako; dong, calo Lubanga, obedo i ot pa Lubanga, tye ka nyuto iye keken ni en Lubanga.” Ento kombedi dako me dok madit pa Tire ocwil woko.
I kare me con, ne tye yore me tic mapol pa isopsephy onyo gematria, ma nyutu calo ni namba “666” obedo cal me cing pa Papa. Apoto ma rwom pa man en ni, i mitre pa Papa, coc “Vicarius Filii Dei” kityeko coyo iye. “Vicarius Filii Dei”, tye ki loke ni “Lacwak pa Wod pa Lubanga”, ci pien tero waco ne ni obedo i ot pa Lubanga, waco ni obedo Lubanga. Letera pa Latin me “Vicarius Filii Dei” rwate ki namba 666.
Lewi, ma obedo twero pa Paapa, kityeko ngene ki namba ne, ki namba ne en “666”; ento ngat me richo otyeko nongo jeraha me tho i 1798, ki dong kigolo wii ne. I nino me agiki jeraha me tho myero odwar, ci dwar pa jeraha me tho nyutu ni United States mokwongo cako timo cal pa lewi i lobo ne, eka dong miyo piny weng me timo kene.
Cal pa Beast i lobo tye me rwate aryo ki rwate adek. I kit me poro en obedo rwate aryo, pien kiketo kacel pa kanisa ki gamente; ento en obedo rwate adek pien kiketo ki Dragon, Beast, ki Laporo mape adier. Ka rwate adek pa twero magi keken ma bi cwalo lobo bot Armagedon kityeko keto, gin bedo Beast ma en kingdom me 8, en pa 7; ki bedo bende rwate adek pa kingdom me 6. Namba me nyinge pa Beast i cawa agiki dok obedo "666," pien tito kingdom adek ma gin acel acel obedo but pa kingdom me 6.
Me coyo lweny i wi lim, cal pa en, cim pa en, kacel ki namba pa nying pa en, obedo me ngeno lapor ni “abongwen obedo pa aboro,” ma obedo gin ma kipungu i Daniel dul aryo, ma Daniel oruko me ngene. En obedo rwom acel i Nyutu pa Yesu Kiristo ma kiyabo woko piri con mapwod pe giko cawa me temo, pien calo Yohana owaco, “cawa dong piny.” Pien pi en aye, jo ma gicoyo lweny man gipongo calo gubedo ki lacel ma giyweyo kwer, pien gi nongo lweny, onyo ngec me lanen ma mite, piri con mapwod pe giko cawa me temo.
Jogi ma ngeyo ni Fweny pa Yesu Kristo kiyabo woko pud anyim pi giko me kare me temo, kede ni namba “666” obedo but acel i gin ma neno en, pe gibalo ni neno ma Ezekiel oneno i chapta 8 ocako i nino 5 (ma obedo nino ma pud anyim me nino 6), i dwe 6 pa mwaka 6. I agiki me chapta 8, dichwo 25 gibedo ka gigweke piny bot ceng, kede chapta 9 nyuto gi ma nongo cing pa Lubanga.
Kit me neno man obedo cal me nyama malube ki cungu pa Lubanga, kede neno man kiyabo mapwod pe giko me tem otyeko i cik me Sande, calo kit ma kiyaro kwede namba ‘666’. Ento giko me tem ma ki nyutu ni otime i cik me Sande i United States, pe obedo giko me tem pa dano weng; en giko me tem keken pi Seventh-day Adventists.
Nino eno kiketo calo ni otime i wang Jerusalem, ma nyutu Kanisa me Adventisti me Sabato. I kare me cik me Sande i Amerika me Boc, Jo Adventisti me Sabato gin kit acel keken ma, kany kacel ki con, kimiyo giddwoko lagam i kom ler pa Sabato.
Ka kec pa adwogi kityeko yaro bot in, ma oponyo Sabata ma en cik ma angwen i cik apar pa Lubanga, kede ma nyuto ni i Lok pa Lubanga pe tye twero mo pi gwoko Sande; ento pud i mako Sabata me bwola, ka pe i mito gwoko maleng Sabata ma Lubanga longo ne, ‘ceng na ma maleng,’ in iyudo ranyisi pa le. En tim tyeo kare mane?—Ka ikweyo cik ma tero ni i weko tic i Sande ka i woro Lubanga, ka pud i ngeyo ni pe tye lok mo i Bibul ma nyuto ni Sande pe obedo mo mapat ki ceng me tic; obedo ceng me tic keken; in iyee yudo ranyisi pa le, ka iweyo ranyisi pa Lubanga. Ka wan yudo ranyisi man i wang wii wa onyo i cing wa, kwero ma kigiwaco ikom jo ma pe gikweyo cik myero odok ikom wa. Ento ranyisi pa Lubanga Mangima kiketo i gin ma gi gwoko Sabata pa Rwot gi cwiny ma opore. Review and Herald, April 27, 1911.
Neno ma Ezekiel oneno i chapta 8 dok i chapta 11, nyutu lok me gin ma kelo i loro kare me temo pi Yerusalem. Ki nyutu calo ni time bene nino acel keken anyim obino namba “666”, ci chapta 8 nyutu golo wii bot Lubanga ma medo malo malo i Yerusalem, ma otum i agiki kun ludito gi pudore bot ceng me pako ne, ci gi mako lacar me lewic.
Chapta 9 nyutu lami pa Lubanga ma tye ka woto i Jerusalem (ma tito yore me mede), ka keti alama i wi dul acel con pa malaika me balo, ma bangenone gunego jo weng ma pe tye ki alama. Chapta aryo magi nyutu kit lok matime ka mede-ma-mede ma kelo i Cik me Sande, kany ka dul acel oworo ceng, ento dul mukene oywako Alama pa Lubanga. Jo marac dong kigolo woko ki Jerusalem, pien Cik me Sande cweko gi woko jo marac ki jo me ngec.
Keto lar ma kicono i Buk me Ezekiel kabit abongwen en aye keto lar acel keken ma kicono i Buk me Revelation kabit abiro.
Ka gin ma bi time macalo eni, kwer madwong’ ma i kom lobo ma obedo ki bal, dong lanyut pa jo Lubanga bino i kwene ange? Gin bi gonyo gi nining nyo tye oko ka apoya opoto woko? Yowani oneno ni gin ma i kit piny—yubu me piny, caba me yamo ki yie, ki lweny me teto—kikwayo calo ma kikengo gi i lwete pa malaika angwen. Yamo magi tye i kengo, nyo tye oko ka Lubanga omiyo cik me wego gi. Kanyen aye gony pa kanisa pa Lubanga. Malaika pa Lubanga timo cike, gi kongo yamo me piny, me yamo pe bin yoko i piny, nyo i pii, nyo i yat mo keken, nyo tye oko ka latic pa Lubanga opaco gi ki muhuri i pacgi. Malaika maduong’ onen calo ka obino anyim ki i tung ma ceng cako aa (onyo kabedo me ceng owuoko). Malaika maduong’ loyo weng man tye ki i lwete muhuri pa Lubanga matye ki kwo—onyo pa En ma keken twero miyo kwo—ma twero coyo cal i pac wi pa gin ma bi miyo gi kwo ma pe tho, kwo matwal. En aye dwon pa malaika ma i wii weng, ma tye ki twero me miyo cik i malaika angwen me gwoko kengi yamo angwen, nyo tye oko ka tic man otyeko, kacel ki nyo tye oko ka omiyo kwena me wego gi woko.
Jo ma tyeko loyo lobo, ring, kede Labolo, gin aye ma kiweko gi kica, ma gubino nongo lacim me Lubanga matye ngolo. Jo ma lwete pe maler, ma cwinye pe maler, pe gubed ki lacim me Lubanga matye ngolo. Jo ma gitye ka paro bur ki timo ne, gubiyweyo woko. Ka keken, jo ma i kitgi i wang’ Lubanga gitye i kabedo pa jo ma gubedo ka dwoko cwinye kede yaro balgi i Nino madit me Atonement ma anti-typical, gin keken gubineno, kede gubiketogi lacim macalo maribe pi gwoko pa Lubanga. Nying jo ma gitye ka tet ka neno, ka kuro, ki ka gwoko i neno pi nyuto pa Lakonygi—pire tek loyo jo ma gitye ka kuro tunguc—gubikano kwede jo ma gicime. Jo ma, kun gitye ki lero pa ada weng ma tye ka leyo i cwinye gi, myero ticgi otur ki geno ma giwaco; ento gitemogi ki bur, gigeto lanyut i cwinye gi, gipoto cwinye gi i wang’ Lubanga, kede gicoyo jo ma giceto kwede i bur, gubipoyo nyinggi woko ki kitap me ngolo, kede gubialo i kare me otum ma pe tye lero, kun pe gitye ki mafuta i otogo gi kacel ki lataragi. “I botu ma uluoro nying Na, Ceng pa Righteousness obi cako malo ki yeco i lapal-gi.”
Keto ranyisi me latic pa Lubanga man obedo kacel ki ma nyutone bot Ezekiel i neno. John bende ne oneno ngec me nyutu man ma ogamo loyo. O neno nam ki lalam pa pi kuden kuro, ki cwinya pa dano gitye ka riyo pi bworo. O neno piny tye ka golic, ki got gicwalo gi i tung nam (ma tye ka time adieri), pi ne kitye ka kuro ki ramo, ki got gitye ka pidi pi dwongo pa en. O nyutone bal, bal me yot, kech, ki tho ka gi timo ticgi ma ogamo loyo. Testimonies to Ministers, 445.
Keto muhuri pa 144,000 i Nyutu me Yohana chapta 7 bene gipoko i chapta 9 me Ezekiel, kacel ki ni malaika ma keto muhuri en malaika ma lamal tutwal, ma obino malo ki tung kidi me ceng. Jogi ma obale, ma ki yweyo woko nyinggi ki i Buk me Ngima, gipoko calo ni “pe tye ki myem i poto mamegi ki i lampa mamegi.” Rup aryo i neno me Ezekiel i chapta 8 dok i 11, en nyako ma tye ki ngec ki nyako ma pe tye ki ngec me Matayo 25, kede enomiyo gin Adventist.
Lok me tam me nyako apar, ma i Matayo 25, bene nyutu gin ma otime ki jo Adventist. The Great Controversy, 393.
Sister White nyutu malube ni Jerusalem ma i neno pa Ezekiel obedo Adventism:
Jo pa Lubanga ma atir, ma tye ki cwiny pi tic pa Rwot kede pi lonyo cwinya, kibed ka gineno richo i kit ne ma adier, kit pa richo keken. Gibed kare weng i tung me adwogi kede nyutu malara ikom richo ma yot kelo jo pa Lubanga i bal. Labere atir i giko tic pa kanisa, i kare me kidho ki alama pa jo 144,000 ma gunongo gubed pe ki bal i kom pa Lubanga, gibed ka cwinygi potope madit ikom bal pa jo ma giciko ni gin jo pa Lubanga. Man kiwot maber ki cal me lanabi ikom tic me agiki, ki cal pa jo ma ngat acel acel tye ki gir me geco i lwete. Ngat acel i kamogi ocing ki law me linen, ki kob me tam pa lacoyo i tung ne. Rwot owaco bot ne ni, Donyo i tung pa paco, i tung pa Jerusalem, ci i cweyo alama i anyim wi pa joma gipuk kede giywak pi tim marac matek weng ma kitimo i tung ne. Testimonies, dul 3, pot 266.
Neno pa Ezekiel i chapta abic adek nyaka apar acel, tutwal otero dwoko i pinyore me kit-gi pa Adventism nyaka i kare me cik me Sande, kede i kare pa cik me Sande kene. Onyutu dul aryo pa jo me woro ma tye iye Jerusalem (Adventism), ci kityeko rwate kwede Yar pa Yesu Kricito, ma ki yweyo cingone mapwod pe ocito agiki me kare me temo, pien lok mone me acaki kiceto piny namba “666” i alama pa nyutu. Kun timo man, onyutu gin acel i bot gin angwen ma jo me ngwec myero gityeko loyo i cawa me agiki, ci gin angwen meno obedo but pa ler pa “ma abic adek ma obedo me abic aryo.” Yar chapta apar abic bende nyutu ni gin ma gityeko loyo ikom but me alama angwen pa Papasi, giwor yec pa Moses ki pa Lamb.
I kare meno Isaiah, i pot 27, owaco ni joma atir me kare me agiki gubiwero wer me pur me waini, ma obedo wer ma Lamb owere ka owuco i tung dano, ma nyutu jo ma kiyero ma kicwalo woko, ka jo manyen ma kiyero tye ka kiyero. Wer meno ‘jo ngeyo’ me kare me agiki gubiwero ne i kare me keto rutu ma Ezekiel pot 9 ki Revelation pot 7. Neno pa Ezekiel i pot 8 nyaka 11 obedo but me wer meno keken.
Wa bino mede ki pwonye man i coc ma anyim.
Jo pa Lubanga ma atir, ma tye ki tipu me tic pa Rwot kacel ki gwoko‑kwo pa cwinya, i cwinya gi, gi bi ronyo bal i kit pa bal atir kare weng. Gi bi bedo kare weng i tung pa timo atir ki yaro maler bal ma yot mede jo pa Lubanga. Pire tek, i tic me agiki pa kanisa, i cawa me cing pa 144,000 ma gi bi can labongo bal pe i anyim kom pa Lubanga, gi bi nongo cwiny matek pi tic marac pa jo pa Lubanga ma gi cwako nying pa Lubanga. Gin eni kityeko nyuto pire tek ki cal me lanabi pi tic me agiki, i cal me dano ma ngat acel acel tye ki gin me gonyo i lwete. I komgi obedo ngat acel ma oyik ki lineni, ki pot me con pa lacoc i butene. Rwot nowaco bot ne ni, ‘Wot i tung me kabedo, i tung me Jerusalem, ci ket cing i kite me wi pa jo ma giweyo cwiny kacel ki ma gidwor pi kwer weng ma kitimo i tung iye.’
Ngat mane ma tye katung i kwec pa Lubanga i cawa man? En jo ma gikwanyo bal i tung jo ma giyaro ni gin jo pa Lubanga, ki ma gipiri i cwinygi—ka pe i wang jo—i kom jo ma gikwero richo? En jo ma gitung i komgi ki gimaro kwede jo ma gitimo bal? Pe tutwal! Ka pe gubalo lok, ki gwen i tic pa Setaani me yubo jo ma gidul tic, ki me keto malo cing pa jo richo i Siyoni, pe gubed nongo cal me kiduny me ye pa Lubanga. Gibiro obongo i kwero madwong pa jo marac, ma kiketo calo tic pa jo abicel ma gicako gik me kwero. Keto wii maber i kom gin man: Jo ma gubedo nongo cal maler pa adiera, ma ocweyo iyegi ki twero pa Roho Maler, ma kiketo calo cal ma dano ma okwako lini omiyo, gin jo “ma gukweco ki gulwaco pi tim marac weng ma kitimo” i kanisa. Herogi pi maler, ki ywec ki cwe pa Lubanga, obedo madit atika; ki gineno maber tutwal marac madit pa richo, dong gicwalo gi calo jo ma tye i peko madit, kadi bene gukweco ki gulwaco. Kwan diro 9 pa Ezekiel.
Ento kwanyo kwo madit pi jo weng ma pe gineno lac ma lamal i tung richo ki tim maber, kede pe gipoyo cwiny calo jo ma gibedo i ngec pa Lubanga ka gicwako cal, kicoyo ne i cik ma omiyo jo abic ma tye ki gudu me kwanyo kwo: “Wut lub iye i poto, ci guro; wangwu pe opore, pe bed ki kica; guro woko maber lurem ki lutino, nyiri, lutino matidi, ki dako; ento pe ocok i but dano mo ma cal tye i komene; ci ocake i Ka Maleng pa An.” Testimonies, volume 3, 266, 267.