Waci pa dwoko cing pa Jeroboam bende obedo lok me con pa yiko Israel me con i piny aryo. Lobo me rwot ma i bor, ma ocake ki kabilo apar, ne gikwa miyo nying “Israel”, ka kare mukene “Efraim”; lobo me rwot ma i tung piny bene ne gikwa miyo nying “Yuda”. I cawa pa Ezekiel, lobo me rwot ne dong obedo lobo aryo pi hinyen mapol; kede i gonyo 37, Ezekiel omiyo ne lok me laneno ma nyutu ni lobo aryo gona obedo dok piny acel. Lok me laneno man otime i cako me lok me con pa le me piny (United States), kede otiyo piny pi kare agiki i agiki pa United States; pien Yesu kare weng nyutu agiki pa gin ki cako pa gin.
Gonyo pa Jeroboam i cawa ma Isirael opoto i piny pa rwot aryo, onyutu calo gonyo i acaki pa Amerika me Can, ki i agiki pa Amerika me Can. Gonyo ma i acaki ki i agiki pa Amerika me Can tye ki rwomo piny pa rwot aryo. Apokalip apar aboro, macalo ma gicoyo ne kacel kacel ki i coc pa Sister White i gin coc man, onyutu calo waco aryo bot kanisa. Piny aryo ma gityeko rwomo i cawa me bal madit me cik pa Sande gin jo 144,000, ki lugar me meme mukene pa Lubanga ma tye kombedi i Babilon.
Jogi aryo ma kibedo kacel i kit ma otime con i kare me Millerite, obedo Yuda ki Efraim. Kibedo kacel ka keca keken pa Lubanga i kom piny pa rwot aryo, acel acel, ogiko i 1798 ci dok i 1844. Lok “moreover” ma i Ezekiel 37, weko wa obed adok maber pi yero man. Lok “moreover” nyutu ni me keto lok ma bimedo ka “moreover” malo i tung lok ma onongo obedo con mapwod ki “moreover.”
Lok pa Rwot obino dok bot an, owaco ni, Kadi bene, in wod pa dano, imako olup acel, iwandiik iye ni, ‘pi Yuda, ki pi jo Israel ma tye kwede’; ci imako olup mapat, iwandiik iye ni, ‘pi Josefu, olup pa Efraim, ki pi dul pa Israel weng ma tye kwede’; ci imedogi kacel obed olup acel; ci gin bi bedo acel i lwet in. Ezekiel 37:15-17.
Ezekiel tye ka keto cik me nyutu me dwogo ki medo lamal ka owaco ni, ‘kadi kamako.’ Ezekiel myero okel otir aryo, acel me Juda ki acel me Efraim; ci myero otero nyutu me otir aryo iye wi nyutu ma odii ka cen. Yik me nyutu ma odii ka cen ocake i rek acel, ka Ezekiel kigolo ne i poto me lagwok ma otho ma ogaro.
Cing pa Rwot obedo panga, omyeyi an woko ki Lamo pa Rwot, oketo an piny i tung cawa ma opong ki cogo; omiyo an oyiko ka ki ka i butgi; kany, nen, cogo mapol tutwal i cawa ma oyabe; kede nen, gi otutu tutwal. Omwaco an ni, Wod pa dano, cogo man twero bedo ngima? An adwoko ni, Aii Rwot Lubanga, in keken in ngeyo. Dok owaco an ni, Poro i wie cogo man, ki waci botgi ni, I cogo ma otutu, winyo lok pa Rwot. Eyo, Rwot Lubanga owaco bot cogo man ni: Nen, abitero tipu me ngima obedo i iye, nyi obed ngima; abiketo otwong i iye, abimedo ring i iye, abiciko wunu ki lwor, abitero tipu i iye, nyi obed ngima; eka wun angeyo ni an Atye Rwot. Ento aporo calo ma giketo an; kace aporo, dwon otime, kede nen poto, cogo ocime woko, cogo obino i bot pa cogo pa ne. Ka an aneno, nen otwong kede ring obedo i iye, kede lwor ociko gi i malo; ento tipu pe obedo i iye. Komoko owaco an ni, Poro bot yamo; poro, Wod pa dano, ki waci bot yamo ni, Eyo, Rwot Lubanga owaco ni: Bi ki yamo angwen, i tipu, i pungu i butgi ma gityeko cwe, wek gi bed ngima. Ento aporo calo ma owal an, kede tipi obedo i iye, gi obedo ngima, gi otindo i wi cinggi, lweny madwong tutwal. Dok owaco an ni, Wod pa dano, cogo man en gang weng pa Isirayel: nen, gi waco ni, Cogo wa otutu, mito wa obol woko; kigweyo wa woko ki wa. Ka eni, poro kadi waci botgi ni, Eyo, Rwot Lubanga owaco ni: Nen, jo ame, abi yabo lacu mewi, abi miyo wun wut woko ki but lacu mewi, abikelo wun i piny pa Isirayel. Nyi wun angeyo ni an Atye Rwot, ka abi yabo lacu mewi, jo ame, ka abimiyo wun wut woko ki but lacu mewi; abi tero Lamo me an i iye, nyi obed ngima, abiketo wunu i piny mewunu keken; eka wun angeyo ni an Rwot ma owaco ni, kede abedo tyeo, waco Rwot. Ezeekiel 37:1–14.
I acaki tutwal pa gin acoya magi, wan wanyutu ni kac me cogo ma otho nyutu jo pa Lubanga i cawa me agiki, kacel ki ni kwena me yamo angwen, ma tero gi me tyer i wi tiengi calo lwak madwong ma matek, en kwena me Midnight Cry ma nyuto Islam pa Woe mar adek. Sista White nyuto ni cogo obedo jo pa Lubanga.
Atero lapen na piny, ki aketo malo cwinya na i lamo, ni Rwot opumu i jo pa en ma gicopo dwogo woko, ma tye calo cogo ma ojwi, pi gubed ngwec. General Conference Bulletin, February 4, 1893.
Wa onongo wanyuto i coc me con ni lok me porofetik ma ocimo ni dwe 18 July 2020 obedo pe atir, kede ni proclamation marac eno oketo rany me bino pa First Disappointment ki Tarrying Time i lok me tam pa dako apar ma pe gicako cwe. Ento ka i kare pa Millerite, proclamation me cawa onongo obedo atir; ento kacel ki 1844, pe myero bed doki lok mukene mo ma giketo bot cawa. Ka Future for America otyeko timo proclamation pa dwe 18 July 2020, gi odwogo cen i gin matime con ma proclamation me cawa onongo kiye, kede i timo kamano gi otimo richo, ki gi ogweyo gi i yoo pa piro madit me buk me Revelation chapta apar acel. Ka gi otho i yoo, dong myero giyabogi i kwo, macalo kit ma jonyutu aryo otyeko yabu gi i kwo inyim ceng adek ki abara.
Luny ma ojuk mito ni Tipu Maleng pa Lubanga opoyo i wi gi, pi gicako tic, macalo ki dwogo ki tho. Bible Training School, December 1, 1903.
I coc ma otime con, wan otyeko nyuto ni kwena me yamo angwen ma dwoko lajogi aryo kwo, en obedo kwena me Islam pa Gamo me Peko ma adek, ki ni kwena en aye Kwena me Kwac me Otum pa cawa me agiki. Ezekiel owaco ni, 'kede bene,' ki i timo kamano en onongo nyuto ni i lok pa con ma yaro poko me Kwac me Otum, tik aryo—acel ma rwate calo Ephraim, ki acel ma rwate calo Judah—myero gi rwat kacel dok obed piny acel. Loc me calo me wanawali apar otimo piny i cawa me agiki, 'matwal keken,' calo en onongo otimo piny i lok pa con me Millerite. I kare ma Kwac me Otum onongo otimo piny i lok pa con me Millerite, ki dok i otimo piny me cawa me agiki, 'tik aryo' onongo gi rwat kacel, ki dok bino rwat kacel.
Lapii aryo onongo ginyutu piny pa rwot me tung cen (Ephraim) ki me tung cam (Judah) pa Isirael pa con. Wan bene wanyutu ni Elija onongo yaro William Miller calo odul, ki ni i cawa me higa adek ki nus me pe okothi, Elija onongo odonyo bot dako ma okwo pa Zarephath.
Lok pa Rwot obino bot en, waco ni, “Cuke, wot i Zarephath, ma obedo pa Zidon, i bedo kany; nen, aciko dako ma laco otho kany me cwalo kony bot in.” Ento en ocuke ki owoto i Zarephath. Ka obino i yie me gweng, nen dako ma laco otho obedo kany tye ka atera yoot; ci okwaco ne, owaco ni, “Apeny in, kel an pi matin i yua, me an ame.” Ka onongo otye ka ceto me akelo, dong okwaco ne, owaco ni, “Kel an, apeny in, bit me kek i cing in.” En owaco ni, “Calo ka Rwot Lubanga mamegi tye kwo, pe an ki kek, ento atye ki cwal me cing acel me luro me kwon i agulu, ki miny matin i abia matin; nen, atye ka atera yoot aryo, me awot i od ayik ne pi an ki latino amia, ci wan ocham, ci wa otho.” Elija owaco bot ne ni, “Pe iworo; wot i tim calo ma iwaco; ento ka acaki, iyik an kek matin ki i keli bot an, ci kun anyim iyik pi in ki latino amia. Pien kam man Rwot Lubanga pa Israel owaco ni: agulu me luro me kwon pe bi kong peya, ki abia me miny pe bi kong peya, nyaka ceng ma Rwot ocwalo kot i piny.” Ci owoto ki otimo calo lok pa Elija; ci en, ki Elija, ki ot ne, gin ochamo pi ceng mapol. 1 Kings 17:8-15.
“Nino mapol” ma i lok man obedo higa adek ki aboro ma Ahab onyenyo pi Elija, kadong onyutu higa 1,260 me peko pa Paapa. I kom “nino mapol” me peko pa Paapa, Yesu owaco ni:
Ka pe gubino cimo nininga meno piny, ring mo pe gubino gwoko; ento pi lwete pa gin ma kiyero, gubino cimo nininga meno piny. Matthew 24:22.
Sister White nyutu maber ni lok ma Yesu owejo “those days” obedo kare me goyo peko pa Papa.
Tigo me Kanisa pe omede i kare weng me mwaka 1260. Lubanga, i kica pa En bot jo pa En, okado malac cawa me tem me mac pa gi. I waco anyim ‘peko madit’ ma bineno i Kanisa, Lagwoko owaco ni: ‘Ka cawa meno pe gikado malac, pe dong obedo dano mo ma obed ogwoko kwo; ento pi dano ma kiyero, cawa meno gibikado malac.’ Matayo 24:22. Ki teko pa Reformation, tigo ne otum woko mapir ki 1798." The Great Controversy, 266, 267.
"Nino mapol" ma dako ma lacone otho onongo ogwoko Elija, obedo boti "nino mapol" pa persekusen pa Papa ma Daniel onongo onyutu.
Jo ma tye ki ngec i iye jo bi pwonyo jo mapol; kata pe gin bipoto ki tong, ki mac, ki kwanyo woko, kede ki ywayo jami, cawa mapol. Ka gin bipoto, gibikonyo ki kony matin; ento jo mapol birwate kwedgi ki wac me pobo wii. Kede jo mogo ma tye ki ngec bipoto, me temo gi, kede me yweyo gi, kede me miyo gi obed macol, nyo i kare me agiki; pien dong obedo pi kare ma kiketo. Daniel 11:33-35.
“Kare me agiki,” ma bende “kare ma kitero” i nyig coc, obedo 1798, ki oyaro agiki pa goyo piny pa Paapa, macalo kit ma kityeko nyutu kwede i kare pa Elijah ki laler me Zarephath. I gin ma otime con, laler, ma nyutu Kanisa ma pe ocweyo, kijwani ne ni en obedo Kanisa ma i bar i kapitel abicel me Buk me Revelation. En tye ka cwako lating aryo, pe lating acel onyo lating apar, ento lating aryo. Myero Ezekiel ocwako lating aryo, acel pi lobo me Israel me bor, kede acel pi lobo me Israel me bien, ci omedgi kacel wek obed lating acel. Lobo aryo meno gutye gigogo i piny mabinnono pi higa 2520, ento kica pa Lubanga obedo ni obicweyo gi kacel. Laler tye ka cwako lating aryo ma myero omedgi kacel, ci tye ka timo kamano “ngac nino ma Rwot ocwalo pi ma i polo i piny.”
Nino ma Rwot ocwalo “kot” ne nyutu “Midnight Cry” i rek me Millerite, ma otyeko tyekone i October 22, 1844, ka “Laloc me Kica” con-keken obino i “temple” ma En ocako yubo ki 1798 (tyek pa “indignation” ma acel), ki nyaka October 22, 1844 (tyek pa “indignation” ma agiki). I kare meno, lok me “Midnight Cry”, ma kanyutu i cal pa Ezekiel me “valley of bones”, otimo piny, ka tigi aryo me lobo pa “north” ki lobo pa “south” ogonyo kacel me yubo piny acel, ki rwot acel; pien i October 22, 1844, Kriisto obino i wie Ladit ka ogamo lobo pa rwot.
Bino pa Kirisito macalo jadolo wa madit i kabedo ma maleng madit loyo, pi yweyo pa kacel, ma kinyutu i Daniel 8:14; bino pa Wod pa Dano bot Ladit pa Cawa Mapol, macalo kit ma kinyutu i Daniel 7:13; kede bino pa Rwot i kacel pa En, ma Malaki onongo opoko pi en, gin lok me nyutu pa gono acel keken; ci bene, en kinyutu calo bino pa lawot me nyom i nyome, ma Kirisito otyeko nyutu i loc me por pa nyako maleng apar, i Matayo 25.
Kirisito onongo oyudo piny pa rwot i nino 22 me dwe October 1844, macalo kinyutu i Buk Daniel.
A neno i neno pa oturo, ci nen, acel macalo Wod Dano obino ki kuot me polo, obino bot Ladit me Nino, ci gicwalo ne macok i nyimne. Ci gimi ne twero, ki pak, ki lobo pa Rwot, wek jo weng, lwak weng, ki leb weng, limo ne: twero ne en twero ma pe ngolo kare, ma pe bi kato woko, ki lobo pa Rwot ne ma pe bi hing. Daniyeli 7:13, 14.
Ka lawi aryo pa Ezekiel dong gibedo acel, gi tye ki rwot acel ma lubo gi.
Dawudi, laticna, obi bedo rwot pa-gi; ki gi weng bitye ki jatend acel. Gibi woto i cikke na me poko, gigwoko cikke na, kede gitimo gi. Gibibedo i piny ma amiyo Yakobo laticna, ma kwaro winu obedo iye; ci gibibedo kany, gin keken, kede lutino gi, kede lutino pa lutino gi, nyaka piny pe otum; kede laticna Dawudi obi bedo ladit pa-gi nyaka piny pe otum. Ezekiel 37:24, 25.
Janabi weng gubedo acel i tamgi, ki Rwot Dawudi obedo Kriisto ma obino i anyim Laco i 22 Oktober 1844, kede onwongo lobo pa rwot ma kicoko kacel ki kwer aryo pa Isirayel ki Yuda. Poko pa lobo aryo ne ogiko i higa 46 ki 1798 ki 1844, pien Kriisto oyubu Ka Maleng ma kityeko ogol woko kede kiyaro piny. Ka otyeko oyubu Ka Maleng, dong matwal obino i Ka Maleng ne calo Lakwena me Kica, me poko lok Malaki rwom adek. Ezekiel bene oyeto kamano, pien janabi weng gubedo acel i tamgi.
Dawudi latic na obedo rwot i wi gi; gi weng gibi bedo ki jatik acel; gibi woto i kwer na, kede gibi gwoko cik na, kede gibi timo gi. Kede gibi bedo i piny ma an omiyo Jakobo latic na, ma kwaro wunu obedo kany; kede gibi bedo kany, gin keken, kede lutino gi, kede lutino pa lutino gi aa kare weng; kede latic na Dawudi obedo ladit pa gi aa kare weng. En bene, an abi timo kica me kuc kwedgi; obedo kica ma pe otum kwedgi: kede abi keto gi i kabedo, kede abi medo gi mapol, kede abi keto ot maleng pa an i tung gi aa kare weng. Dwala pa an bene obedo ki gi: eyo, an abi bedo Lubanga pa gi, kede gibi jo pa an. Ezekiel 37:24-27.
En aye Kirisito ma oketo yekalu.
I waco bot en ni, “Eyo ma Lubanga, Rwot pa lweny weng, owaco ni: Nen dichuo ma nyinge ‘Yok’; obi yaro ki i kabedo ne, ci obi yubu ot pa Lubanga. En keken obi yubu ot pa Lubanga; ci obi rwate lagwok, ci obi bedo ki i kom rwot ne ka olongo; ci en obi bedo lati ki i kom rwot ne; ci tami me kuc obed ikin gi aryo. Kutu pa rwot obed pi Helem, ki Tobija, ki Jedaia, ki Hen, nyathi pa Zephaniah, pi paro i ot pa Lubanga. Jogi ma i aboro bi bino ki bi yubu i ot pa Lubanga, ci ibino ngeno ni Lubanga, Rwot pa lweny weng, ocwalo an botu. Ci man obino time, ka un winyo maber dwon pa Lubanga wuu.” Zekariya 6:12-15.
Kirisito obedo TWAC, ci En oyar ni ka gi obo woko Hekalu pa En, En abi keto odoco i nino adek; ci Yahudi gi dwoko ni me cweco Hekalu ocake ki mwaka 46.
Ci Jo Yahudi gidwoko, gi waco bot en ni, "Alama ngo ma in inyutu wa, pien itimo gin magi?" Yesu odwoko, owaco botgi ni, "Yweyo Yekalu man, ci i nino adek abi yabo odoco." Ci Jo Yahudi gi waco ni, "Kityeko yabo Yekalu man i mwaka piero angwen ki abicel, kede in ibi yabo odoco i nino adek?" Yohana 2:18-20.
I lok ma eni, Kristo onwaco ikom ringre ne, ento lanabi weng waco mapol ikom nino me agiki loyo nino ma gi onongo tye iye. Dwogo i bedo pa Kristo i nino me adek onyutu dwogo i bedo pa okang me tho i cawa me gobo piny pa Roho Maleng i Midnight Cry. Kud ma Elija onwaco ikome, oyutu i cawa me giko pa goro ne ki lanabi pa Baal ki Ashtaroth. I kare no ne nyutu ni Lubanga pa Elija obedo Lubanga me adier, kacel ki ni Elija obedo lanabi me adier.
Ka disapointimenti me acel obino, kityeko nyutu ni jo Protestanti gityeko bedo nabi me awor, calo nabi pa Baal ki Ashtaroth. Kare me gayo koro ocako, ki okelo kwena me ‘Midnight Cry’, ma omiyo Kristo obino i templo ne pe ki kare. Kwena me ‘Midnight Cry’ kityeko nyutu kwede kwena pa Ezekiel, ma omiyo late gityeko tuk woko calo lweny madwong. Kadi bene, i kare meno (higa 46), lur aryo kityeko cobo kacel me doko lobo acel, ki rwot acel.
Lok pa Rwot obino dok bot an, waco ni, En bene, in, wod dano, ikwany tig acel, ikone iye ni, Pi Yuda, ki pi lutino pa Israel ma lare kwede: eka ikwany tig mapat, ikone iye ni, Pi Josefu, tig pa Efraim, ki pi ot pa Israel weng ma lare kwede: Idio gi butgi obed tig acel; ki gibedo acel i cingi. Ka lutino pa jo mamegi gibiro waco bot in, waco ni, Pe inwacowa ngec pa gin man? I waci botgi ni, Eyo, Rwot Lubanga owaco ni; Nen, abi kwanyo tig pa Josefu, ma tye i cing pa Efraim, ki dul pa Israel ma lare kwede, abiketo gi ki en, bene ki tig pa Yuda, abitime gi obed tig acel, ki gibedo acel i cing na. Ki tigi ma ikone iye gibedo i cingi i wanggi. I waci botgi ni, Eyo, Rwot Lubanga owaco ni; Nen, abi kwanyo lutino pa Israel ki tung ogwanga, kam ma gi oceto iye, abikumogi ki tung weng, abikelogi i pinygi keken: abitime gi obed ogwanga acel i piny i tung got pa Israel; ki rwot acel obedo rwot pa gi weng: ki pe gibedo dong ogwanga aryo, onyo giblego gi i piny me rwot aryo dong matwal: Pe bene gibecweyo dok ki calgi, onyo ki gin ma pe ber, onyo ki balgi mo keken: ento abi loro gi ki kabedo weng ma gi otyeko balo iye, abitime gi maleng: Eka gibedo jo pa an, ki an abedo Lubanga pa gi. Ezekiel 37:15-23.
Okang’ aryo ma dako ma laco otho tye ka coko piri koth pa Elija i Woro me i tung odii, gin kom aryo me Israel me malo ki me piny ma gi opoto woko, ki myero gicoko dok i piny acel i dwe October 22, 1844, ka Nino me Kweyo ma antitypical ocake, pien kica ne obedo ni kombedi Lubanga “obikweyo gi.” Kweyo meno, ma nyutu Yubu me penyo, ocake kombedi. Coko pa okang’ aryo meno myero wa ng’eyo maber, pien Lubanga kare weng nyutu agiki pa gin ki acaki pa gin.
1844 ne obedo giko pa piny rwot aryo pa Israel; pien i kare meno gi ne kityeko bedo piny rwot acel, Israel pa cwiny, ci ki kare man dok anyim, gi myero obed jo acel keken. Lok meno ne oyaro ki lok me acaki, i kare ma gi ne kityeko bedo jo aryo, ma en lok pa gonge pa Jeroboam.
Tari me yore me yamo ma pe adwogi pa Jeroboam, myero bene kinyutu i agiki pa cing pa en. Gonyo pa Aaron i acaki pa Israel ma con, ki gonyo pa Jeroboam i acaki pa cing pa bok ma i bore piny, giyaro gonyo me 1863, ci 1863 kigenyo maber keken ka agiki pa cing pa Jeroboam, ma kiyaro kwede ka kiyonye yat aryo kacel, bene kiketo iye i wiye pa 1863. Kare man dong, kinyutu maber ni 1863 kiyaro calo kare me jo ma gicweyo cal me goro.
Wa bino mede ki pwonye man i coc ma anyim.
Ento pe keken rwate pa gagi ma ojara tye i kom lobo, ento bene i kom jo ma ogwede kwede lamac madwong; pien gin bene calo gagi me pieng. Gi tye ki cal pa dano, ki yubo pa ringo; ento pe gi tye ki kwo me roho. Ento rwate pe weko gagi ma ojara keken ka gityeko lubo gi kacel me miyo gi cal pa dano; pien pe obedo maber keken ni ocoye maber pa lwet ki kit pa ringo. Myero puk me kwo omiyo kwo i ringo, wek gi ocung maber, ki gicako tic. Gagi man ginyuto ot pa Isirayel, kanisa pa Lubanga, ki gin ma kanisa tye kigeno iye en twero me miyo kwo pa Roho Maler. Rwot myero opuko i wi gagi ma ojara, wek gibed kwo.
Roho pa Lubanga, ki twero ne ma miyo ngima, myero obed i dano weng keken, pi jami weng me roho obed i tic. Labongo Roho Maleng, labongo pum pa Lubanga, cwiny oceto, ki golo ngima me roho. Dano mapol ma pe gitye ki ngima me roho, nying-gi tye i kitabu me nying pa kanisa; ento i Kitabu me Ngima pa Lamb, pe tye nying-gi. Gutwero medo kacel ki kanisa, ento pe gubedo pire tek ki Rwot. Gutwero bedo gipire tek i timo kit tic mo keken ma kimiyo-gi, ki giponge calo dano matye ngima; ento mapol tye ikin gin ma ‘itye ki nying ni itye ngima, ento itho.’
Ka pe tye dwogo ma ada-ada pa cwinya bot Lubanga; ka pe puk me Lubanga ma miyo kwo omiyo cwinya obed i kwo me lamo; ka pe jo ma yaro ada gubedo kityo ki yore ma ki nywolo i polo, pe gi nywolo ki tuno ma pe balo, ma tye kede kwo ki bedo nining. Ka pe gi geno bedo maber pa Kristo calo gwoko-gi keken; ka pe gi kwano kit pa En, gi tic i lamo pa En, gibedo tutwal; pe gicwalo dago pa bedo maber pa En. Jo ma otho mapol gi kato pigi calo jo matye kede kwo; pien gin ma tye katico pi gin ma giyero “gwoko kwo” ki kit ma gi mito keken, pe Lubanga tye katic iye me miyo gi mito ki timo gin ma cwiny pa En mito maber.
Rupur me cok ma opwot ma Ezekiel oneno i vishon nyutu maber dul man. Review and Herald, January 17, 1893.