I mwaka 1856, ler me “abicel aryo” kityeko yabo, ci i mwaka 1863, ler eni kityeko golo ne woko. Lanabi ma aa ki Yuda okelo ler eni bot rwot marac Jeroboam, ci Jeroboam pe okwako ne. Isaia bene okelo ler ma macalo eni bot rwot marac Ahaz, ci eno bene pe okwako ne. Pi gengo ler ma okube ki wang pi Shiloah, lobo pa rwot Jeroboam (ma i tung me wi piny) ki lobo pa rwot Ahaz (ma i tung me piny) kicwalo gi i runy ki rwot ma aa ki wi piny i 723 BC, ki i 677 BC kamaloyo.
Mose, i gonyo pa Aron; Isaya ki Ahaz, kede Jeremia ki rwodi mukene, ginyutu calo jo ma rwate i geno i gin matime pa Millerite, ma giduto onongo ginyutu calo jo okwayo me ler i gonyo me nino agiki. Pire tek me nino agiki ma acel, me 1863, kede pire tek me nino agiki ma agiki, me “goro piny madit” ma i Revelation lacit apar acel (cik me Ceng pa Naka ma bino lacen), ginyutu calo i rek me porofeti weng man. Lanabi ma aa ki Juda nyutu calo lanabi ma obalo tici mamegi, ci okumi i kwer acel kwede Protestantisimu ma owil woko. Tho mamegi kede okume mamegi obedo adwogi pi yero mamegi me chamo kede meto jami me cham pa lanabi ma bwola pa Bethel.
Kwero pa gin ma twero pa Paapa (Rwot pa Asiriya) oloyo gi i cawa me Cik me Sande, ma ki nyutu ne ki goyo gi i wang piny piny me tung anyim ki piny me tung acaki pa Yeroboam ki Ahas, rwate ki gin ma obedo i kom lanabi pa Yuda; pien otho i tung "leon" ki "punda". "Leon" obedo til pa Babilon ma i cawa me agiki obedo twero pa Paapa.
And it came to pass, after he had eaten bread, and after he had drunk, that he saddled for him the ass, to wit, for the prophet whom he had brought back. And when he was gone, a lion met him by the way, and slew him: and his carcase was cast in the way, and the ass stood by it, the lion also stood by the carcase. And, behold, men passed by, and saw the carcase cast in the way, and the lion standing by the carcase: and they came and told it in the city where the old prophet dwelt. And when the prophet that brought him back from the way heard thereof, he said, It is the man of God, who was disobedient unto the word of the Lord: therefore the Lord hath delivered him unto the lion, which hath torn him, and slain him, according to the word of the Lord, which he spake unto him. And he spake to his sons, saying, Saddle me the ass. And they saddled him. And he went and found his carcase cast in the way, and the ass and the lion standing by the carcase: the lion had not eaten the carcase, nor torn the ass. And the prophet took up the carcase of the man of God, and laid it upon the ass, and brought it back: and the old prophet came to the city, to mourn and to bury him. And he laid his carcase in his own grave; and they mourned over him, saying, Alas, my brother! And it came to pass, after he had buried him, that he spake to his sons, saying, When I am dead, then bury me in the sepulchre wherein the man of God is buried; lay my bones beside his bones: For the saying which he cried by the word of the Lord against the altar in Bethel, and against all the houses of the high places which are in the cities of Samaria, shall surely come to pass. 1 Kings 13:11-32.
Lanabi me Yuda otho i tung alama aryo. Simba en alama me Babulon, ki Babulon me kombedi, i kare me agiki, en Rwot me Boro, ma, calo i Daniel 11:45, obi i giko pa en kun pe tye ngat mo me konyo en. Alama me twero pa en obedo woro ceng, ma en tim marac me angwen, ka ma i Ezekiel 8, kare me angwen me Adventism me Laodicea ki yaro ne calo giyubu wii bot ceng. I nino pa Miller ginyuto ne ni pe keken kidi ma lero giloro gi ki gipobo gi, ento bende sanduku keken, ma onongo nyutu Baibul, bende ogweno woko.
I kare adek me Adventism, ladrwako pa Adventism gicoyo malo tic me cako tic kwede yiko me Bibil ma gicako lwongo ni ‘yiko me kare me kombedi’. Yiko ma gicako lwongo ni ‘me kare me kombedi’ magi, gikelo gi ki bot coc pa cing ma kigoyo woko, ma gicoyo malo ki joteologi pa ngat me richo, kede Protestantism ma otule woko. Casket pa Miller obedo King James Version, ma giyiko ki bot coc pa cing ma pe kigoyo woko.
I kare me generation ma angwen me Adventism ma Laodikea, kanisa dong orwate ki World Council of Churches, rwom pa Kanisa pa Loma kede nyako ne. Adventism ogamo pi kare mapol, pi ber pa apuk megi ma kidi, ni gin keken “observers” i World Council of Churches, nyo cikke me rwom marac eno oyaro ni kit pa “observer,” obedo dano ma opong ki twero me yero i rwom!
I tunggi ma angwen, gimiyo 'dano me kwer' medali me zahabu aryo. Pe manok, medali acel ne kicobo iye ngec me Katoliki ikom Dwogo me aryo pa Kristo, ma kinyutu Yesu ka odwogo, ka otyeko keto tiye i piny, kacel ki mwono me Katoliki ma oring ceng i nyuma pa Kristo, ki mukato me Katoliki pi cik ma angwen, ma oweko keken owaco ni, 'Pong wii Sabat.' I kit me kot (ma obedo waco me kuc), Pirisidenti me General Conference omii lagwok, ma en onongo nyutu ni Kanisa me Seventh-day Adventist onongo geno ni Papasi en Anitikristo, entit ni kanisa ne con dong ocwalo geno meno 'i kup me yore ma otime con.'
Tim marac (koc) ma angwen obedo ka ludito 25 pa kanisa pa Jerusalem gipye wii i piny i bot ceng. Tim marac ma dong-odong ocako ki cal me mono ma kicweyo i tung ot, ma otito cako. Lanen ma aa ki Yuda ogik dong kigne piny kacel ki Protestantisme ma oweyo adera, ci lanyi (Babilon) okwanyo kwo ne, pien odwogo i yore me timo pa Protestantisme ma oweyo adera; ci pi mano pe twero ngenyo ni en Ruma aye kicano limo, ci ka pe tye limo ma kicano ki alama pa dano me richo, i giko ibedo i but dano me richo.
Jogi ma tye ki peko i ngec gi pa lok, ma pe gineno tiend Antikristo, atir gin bi keto pire kene i tung pa Antikristo. Kress Collection, 105.
Lanabi pa Yudea ogubore kacel ki lanabi ma goba pa Bethel, ma owaco ni en “lawi” pa en, ki onwongo gineno otho i tung iye alama aryo. “lion” onongo nyutu bal pa en me ngeyo Antikristo, ki “ass” obedo alama me Islam. Adventism me Laodicea dong otyeko nyutu, kun pe owaco gin mo ikom September 11, 2001, ni pe ongeyo ni kom gin me Islam i “Woe” ma adek obedo “Midnight Cry,” kwena me “latter rain.” Pe ngeyo kwena me “latter rain” obedo tho! “latter rain” ocako i September 11, 2001, ka malaika madwong me Revelation apar aboro oburo piny, ka ot madwong me New York City gigubo piny. “rain” obedo kwena, ki kwena myero giningeyo me oywene.
Pe myero wa kuro pi kot me agiki. Obino i tung dano weng ma bi ngeyo kede ma bi mako gin-kene ludwe ki opub pa kica ma obo iwa. Ka wa cobo gic me ler, ka wa pido kica ma atir pa Lubanga, ma mito ni wa ogeno Iye, dong kigamo weng bityeko. [Yesaya 61:11 kicoyo.] Piny weng myero opong ki pak pa Lubanga. The Seventh-day Adventist Bible Commentary, volumu 7, pot 984.
“Piny weng” ngeyo ngo ma otime i ceng apar acel me dwe me September, mwaka 2001; ento, me gamo kwena ma cako kono, ma ka agiki omiyo piny weng lero ki ywe pa Lubanga, myero kwena en oyar. Nyig lok “recognize” nyutu ni “pur odoco onyo dwogo ngec me gin, kede yaro atir ngec eno, onyo pe. Wan wayaro ngat i kama macok, ka wapur odoco ni wa neno ne con, onyo ni con onongo wa ngeyo ne. Wa yar kik ne onyo dwone.” Buk me Dictionari pa Webster, 1828.
Yo keken ma Adventista pa Laodikea romo ngene ngec me kop me agiki ma obino i 11 me dwe September, 2001, obedo ni gi ngene ni gi o neno acel keken me nyutu me tek pa Lubanga i kare mukato. I 11 me dwe August, 1840, Malaika ma tek me Revelation apar obino piny, ka poropheti me Woe aryo pa Islam otum. Tariik man odwogo maber, ka i 11 me dwe September, 2001, Malaika ma tek me Revelation apar aboro obino piny, ka poropheti me Woe adek pa Islam otum; ento ka pe ki ngene Islam pa Woe adek, dong ki cwalogi ki “wild Arabian ass” i tho ma kelo ni leona pa Babulon me kombedi.
Jo kong'o pa Ephraim, ma pe romo kwano buk ma kigigo, pe gineno dwogo pa lok me con pa Millerite, pien ngiyo man tye i kom yo me kuc me agiki me 'rek i wi rek'. Lok me tam ni nyuto pa teko pa Lubanga i lok me con pa Millerite dok mede i cawa magiki, pe romo kiconyo ki yore me tic pa Protestant ma ojuke woko ki pa Katoliki.
“Lacar ma rwate i yabo kwena pa lacar ma adek myero ocweco piny weng ki lamal pa iye. Tic ma ngolo piny weng kede teko ma pe gityeko neno con kiwaco con kany. Lwak me Advent me 1840-44 obedo neno ma lamal pa teko pa Lubanga; kwena pa lacar ma acel otyeko kelo ne i kabedo weng me misiyoni i piny weng, ci i piny mapat obedo tami madwong loyo me woro ma pe kinongo ne i piny mo keken coki ki Reformation me cawa apar abicel; ento gin man obiro loyo gi ki lwak ma tek i kite me nyiang agiki pa lacar ma adek.” Lweny Madwong, 611.
Yoregi me tic omiyo ludito ma orweny me Israel me kare me kombedi gi ngolo ada ni bino bedo nyutu odoco me teko pa Lubanga i nino me agiki, macalo ne obedo i nino mukato.
Ka kany wa neno ni kanisa—kabedo maleng pa Rwot—obedo ma acel anyim me nwongo lupo me mirima pa Lubanga. Ladit me con, gin ma Lubanga omiyo gi ler madwong’ kede ma onongo gitye ka gwoko lok me cwiny pa jo, gi oyabo jami ma ki ocimo gi me gwoko. Gi oceto wii ki waco ni: pe mito wa gwenyo tim ma lamal kede nyutu maler pa twero pa Lubanga macalo i cawa me con. Cawa ose loko. Lok magi gi miyo teko bot pe-yiegi, ki gi waco ni: Rwot pe bi timo ber, kadong pe bi timo marac. En tye ki kica mapol, dok pe bi yaro jo pa En i bura me kwero. En atir, ‘Kuc ki gwok maber’ obedo yweyo ma bino bot lacoo ma pe dong ginywako dwongi malo macalo opuk me coyo, me nyutu bot jo pa Lubanga gicobo cikgi, ki bot ot pa Yakobo richogi. Gwogi ma tongo, ma pe gicoyo, gin mo nongo kur ma rwom pa Lubanga ma gicako cwinyi. Lacoo, nyako ce, ki otino matidi, githo weng kacel. Testimonies, volume 5, 211.
Okwo me wang pa Laodicea ma tye iye i ngat me ngec ma gicwako twero i kom jo pa Jerusalem ma pe gi ngec pe gubedo romo ngeyo kot me agiki, pien pe kende gi tiyo ki kit me timo me Bibul ma orwate, ento agiki me paro gi ma pe atir kiceto gi i kabedo ma gibi kwero nyutu mo keken me anyim me teko pa Lubanga, calo i cawa me con. Ento Malaki adek tito ni ka Lami pa Cik yiko maleng lawo pa Levi, ci min me lamo bin bedo calo i cawa me con.
Lami adwogi ma atir owaco, 'An ange tic pa in.' 'Lok cwiny, i timo tic pa acaki.' Man en temo ma atir, adwogi me ni Roho pa Lubanga tye ka timo i cwiny me opongo in ki hera pa iye. 'Abi bino piri, abi kwanyo yang me lyet pa in ki kabedo pa en, ka pe ilok cwiny.' Kanisa en calo yath ma pe nywol cidi, ma ka konyo butu, ki kop, ki ceng maleng, myero onywol cidi mapol; ento i yath en, yeny pa Lubanga onongo pe nongo gin mo, ento yic yath keken. Tami ma tere pi kanisa wa! tere tutwal, kacel-kacel pi dano weng! Lamaloyo tutwal cwiny mapat ki cwiny marwate pa Lubanga; ento, 'ka pe ilok cwiny,' bi tyeko woko; kanisa, ki kikome wa, bi woto ki twolo i twolo, ki yore ma oyoto i tho, ka gitye ka waco ni, 'An atye ma loyo lonyo, ki jami omedo mapol, ki pe amito gin mo.' Lami adwogi ma atir owaco ni, 'I pe ingene ni in obedo ma opong peko, ki ma pe kuc, ki ma pe ki jami, ki ma oneno pe, ki ma pe ki yubu.' Bi nongo kare mo me neno maber kitgi?
Binen bedo i kanisa nyutu maber madit pa twero pa Lubanga, ento pe bi tye bot gin ma pe gi ogolo piny cwiny i wang Rwot, ki pe gi yabo ol pa cwiny ki yaro richo ki lok cwiny. I nyutu pa twero eno ma miyo lero i lobo ki dugu pa Lubanga, gin bi neno keken gin mo ma i guro me wanggi gi paro ni obedo peko, ma bi woyo bwor gi, ki bi cung matek me ceto kwede. Pien Rwot pe timo kit ma rwate ki paro gi kacel ki geno mamegi, gin bi gamo tic eno. 'Pek man ango,' gi waco, 'ma pe watwero ngeyo Lamo pa Lubanga, ka watye i tic pi mwaka mapol?' - Pien pe gi yubu ciko, ki poyo me ngec pa Lubanga, ento kare keken gi waco ni, 'An lapii, ki oyoto ki jami, ki pe ami mito gin mo keken.' Talent, kacel ki bedo pi kare mapol, pe bitwero weko dano bedo yoo me ler, ka pe gi keto gi piny i tung maber pa Ceng me Kica Maber, ki loke, ki yaro, ki cobo gi ki miyo twero pa Lamo Maleng. Ka dano ma timo gin maleng gibedo golo piny cwiny i cok madit pa Lubanga, Rwot bi yie gi malo. Obi weko gi bedo dano me poko - dano lapii i ng'wono pa Lamo pa en. Kitgi ma matek ki paro pi keni keken, kacel ki wic ma matek mamegi, gibineno maber i lero ma biyo ki Lero pa Lobo. 'Abino boti mapatpat, kendo abi kwanyo tung me lacem mame i kabedo ne, ka pe ilok cwiny.' Ka i yeny Rwot ki cwiny weng, ibin nongo en. Review and Herald, December 23, 1890.
Tho pa lanabi pa Yuda kitye ka nyutone ki “leon” pa Babuloon me kombedi, ma obedo lacar me lanabi ma keto te neno me rapoka me lok me lanabi, ki dok ki “peke.” Lok pa acel me waco Isilam i Makwalo Maler obedo kare ma kikwayone Ishmael calo “dano ma piri.”
Kede en bi bedo dano ma goro; lwete pa en bi lweny ki dano weng, ki lwete pa dano weng bi lweny ki en; kede bi bedo i wang owete pa en weng. Genesis 16:12.
Cik me kwaco ma acel i Coc me Maleng nyutu ni jami weng me kit pa lamal tye iye, pien Lok pa Lubanga obedo peke, ki peke tye kwede DNA weng ma mite me kelo bot opong pa yath weng. Leb ma kiketo calo “dano ma otur,” en leb pa “punda me Arabu ma otur.” “Punda” i Coc me Adiera en acel i kin lamal me Islam.
Ngec pa Ezekiel i 37, ma odwogo cok ma otho i kwo, ka gicungo calo lwak ma tek madwong, en ngec pa Islam me pire tek me adek; ki ngec eno obedo ngec pa “Midnight Cry” me cawa me agiki. Sister White tito tutwal ni donyo pa Kirisito i Yerusalem ma ki kit me loyo, onongo nyutu ngec pa “Midnight Cry.”
Dwone ma i tung icel pe ne ogamo matek ki tedo lok; ento buk me Kitabu me Nyasaye ne maler kede ma oyegi woko. Tye twero ma geco cwiny ma odonyo kwede. Pe tye geno ma war, pe tye lapeny. I kare me donyo me loyo pa Kricito i Yerusalem, jo ma gicoko ki i buk weng me piny pi gilo kare gipoto i Ganga me Olivu; ka gigiromo ki lwak ma woto kwede Yesu, ginego cwiny gi ki bedo pa cawa, gikonyo me medo dwone: "Kica tye kwede en ma bino i nying Rwot!" [Matthew 21:9.] Cal keken, jo mape geno ma gipoto i diro pa Adventist—mogo pi mito neno keken, mogo bene pi jigi keken—gineno twero ma keto cwiny ma otere kwede ngec, "Nen, Lakweno bino!" Spirit of Prophecy, volume 4, 250.
Nyutu pa Yesu Kristo obedo lok ma agiki ma kiyabo woko i kare me agiki, kede tye ki Islam me pire tek ma adek. Ka Kristo, ma en aye lok ma kiyabo woko, odonyo i Yerusalem, kacel ki mano ocweyo cal pa Kwac me odira me kare me agiki, en owoto iye "ass" (lok ne bene owoto iye "ass"). Lok me agiki pa bedo kakare pa Kristo, Islam aye ma cwalo ne.
Islam ne en dano ma me cok, kombedi en dano ma me cok, kadong obi bedo dano ma me cok, calo kit ma punda pa Arab ma me cok nyutu; kede dano weng ma mito neno (kede tye jo mapol ma pe mito neno) romo yot "nongo ngeyo" ni lweny ma kombedi Islam tye katimo en coyo ma me cok. Dwong me cwiny me ketho kene, kun ogeno ni binongo mwono madwong me mera i piny ma bino, en coyo pa Setani. I kare ma acel ma kicoyo nying Islam, kinyutu ni Islam bi bedo dano ma me cok.
Lweny pa Islam oketo dano weng kacel, me lwenyo ikom lweny ma tye ka medo me Kec ma Adek. Islam obedo kit-wii me porobeti pi keto gavumenti me lobo acel, kede jo globalis gilito ni gi oketo Yubu dwogo i piny Israel ki atir inge ka Lweny me Lobo ma Aryo otyeko, me gitic kwede kwero ma cok pa Islam ikom Yubu me cako Lweny me Lobo ma Adek. Jo globalis gigeno, kede gi gilito pi kare mapol me mwaka apar-apar, ni gibimito Lweny me Lobo ma Adek me kelo gavumenti me lobo acel pa gi. Mite ma ocok pa jo globalis, macalo ka gi waco ne ki lok pa gi keken, rwate i rwom me Baibul ma omiyo Islam.
Pwodi, gin ma loyo tek i 'DNA' pa lanabi pa Ishmael, i rek ma kimiyo ngec pa en pi mukwongo, obedo eni: roho pa en, ma obedo roho pa 'wild man', obedo i wang owete pa en weng. Tam me ni dul manok keken pa Islam ma pire tek be gi bi bedo katic i Woe ma adek, pe rwate ki Lok pa Lubanga. Tam ma piny gutamo, ma rwate ki yore me politika, ni i dul me dini weng tye jo manok ma marac, ki ni mapol loyo i dul me Islam obedo dano me lobo ma loro kuc, pe rwate ki kitabu maler pa gi onyo ki Bibul.
Koran nyutu ni tito pa ludito weng pa Allah en me kelo piny weng obed rwate ki cik me Sharia, ki i buk me Genesis, ngec mukwongo pi Islam nyutu ni lami pa “wild man” pa Ishmael bi bedo ii ludito weng pa Islam. Koran nyutu lutito pa iye me poro bedo maber ka gi bedo i kabedo ma kombedi pe gitye ki teko me miyo lwak obed i cik pa dini gi, macalo kit pa Katoliki.
Lanen ma obino ki Yuda ogamo Jeroboam ka lobo pa rwotne onongo kitero me acaki. Protestantism ma odug woko ki adwogi pa Obanga ocake i 1844; dong Adventism pa Millerite ogamo ne, ma gidonyo i Kabedo Maleng loyo weng kede ginongo cik pa Obanga, kun bene Sabato me ceng abiro. Adventism pa Millerite kimiyo kwena, calo kit ma ki tetere kwede Yeremiya, ni obed adok ir Obanga, ento dok pe mo odok i 'lwak pa jo-yubu'. Lanen ma obino ki Yuda kimiyo kwena ni pe obed adok i yore acel ma onongo obino ki ne, pe alimo onyo amethi kic pa lanen ma lokne pe adier i Bethel, ento otime kamano. Tho pa lanen ma obino ki Yuda kiketo ne ki yaro i tung cal aryo, ma giyaro Paapasi kede Islam. Adventism pa Laodicea pe twero neno adier aryo meno; pien i 1863, gikwanyo woko wanggi pa cwiny, kede gicako tic me yiko gin ma wel loyo kede kit me tic ma William Miller otyeko tic kwede, me keto jigi me Adventism ki cente mape adier kede gin ma wel loyo mape adier, kede kit me tic pa Protestantism ma odug woko ki adwogi pa Obanga, kede kit me tic pa Katolik.
Dano “dirt brush” kombedi tye ka yweyo piny me ot pa En, kacel ki dwogo mwoc ma maler, ci tye ka miyo gi bot Miller wek oyiki gi i meza pa en; ento Adventism pe romo neno pien tye ki yie ni gin jo ma odong ma kityeko yubu gi me bedo jo pa En i 1844.
Pe iparo i iye wunu me waco ni, ‘Abraham obedo wuwa’; pien awaco botu ni, Lubanga twero ki kite magi me cwero nyithindo bot Abraham. Kombedi bene, tango dong kicoko i kom me yago; eka yago weng ma pe kelo pien maber, giwoto piny ka gicwalo i mac. An adier abaptiisa wunu ki pi i dwoko cwiny; ento en ma obino lacen pa an, tye madwong loyo an, ma kuti pa en pe an rwate me cano; en obaptiisa wunu ki Laro Maleng, ki mac. Lwet yweyo tye i lwete pa en, ka obi yweyo maber piny pa yweyo, ka obi cobo ngano pa en i apila; ento obi yuko otut me ngano ki mac ma pe itwero golo. Matayo 3:9-12.
Adventism pa Laodicea obi guro woko ki cogo pa Rwot, ka pien gin mo keken ma romo dwogo. Adventism pa Laodicea obi kubo i kabur acel calo kabur ma jo pa lagam ma mukato ma gikwanyo woko kwena pa Miller gikubo iye, pien kombedi, i kom jo alufu mia achiel gi piero angwen gi angwen, gin bene jo pa lagam ma mukato. Laro me 1863 ki nyutu ne ki lanen ma obino ki Juda, ma bene oweyo lok me poropheti ikom Rwot Josia.
Wa bino mede ki pwonye man i coc ma anyim.
Pe wa myero wa bedo calo piny; wa myero wa bedo mapat dok dok ki piny. Sataana otime bedo kacel ki kanisa, kede binen mede bedo kacel ki gi, ka timo kwede temo madit loyo i kom lok atir pa Lubanga. Gin weng ma jo pa Lubanga timo me donyo i piny obi kwako woko kwec ma cwiny tek ki i twero pa otum. Lweny agiki pa laco marac obedo lweny ma cwiny tek tutwal. En obed lweny agiki i tung twero pa otum ki twero pa ler. Lati pa Lubanga ma atir weng bi lwenyo ki ber cwiny i kom Kristo. Gin ma i pire tek madit man gi yeyo me obed mapol i kom piny loyo i kom Lubanga, agiki gibiketo gi weng i kom piny keken. Gin ma gibalo i ngecgi me lok, ma pe ginyutu ngec me en aye Antikristo, atir gibiketo gi i kom Antikristo. Kombedi pe tye cawa pi wa me mede bedo kacel ki piny. Daniel tye dong i kit pa en ki i kabedo pa en. Lok me poro pa Daniel ki pa John onego giyaro maber. Gi tito gi kene. Gi mino piny lok atir ma jo weng myero giyaro. Lok me poro man onego obed janeno i piny. Ki ipongo gi i cawa agiki man, gin bitito gi kene.
Rwot dong tye ka bino keto cwec i lobo pi richo pa lobo. En dong tye ka bino keto cwec bot cawa ki lwak pa dini pi kwero gi lela ki ada ma kimino botgi. Ngec madit, ma ocako kacel ngec pa malaika me acel, me aryo, ki me adek, myero kimino bot lobo. Man myero obedo kup pa tic wa. Jogi ma tye ki geno matir i Kristo obedo luwo cik pa Yehova i wang lobo. Sabat obedo alama i kin Lubanga ki jogi, ki wa myero wanyutu i wang lobo luwo wa i cik pa Lubanga ki gwoko Sabat. Obedo alama me ryemo i kin jogi ma Lubanga oyero ki lobo. Obedo madit tutwal me bedo matir bot Lubanga. Man tye ki yubo rwom kwo. Tye nino ni kit chamo wa myero obed macon, ki wa myero wabed ki gwoko cwinya i gin weng. Kit mapol me mere ma pire tek kiyeno i mesa pe myero, ento kelo bal madit. Cwinya ki kom myero kigwoko gi i rwom kwo maber loyo. Ka keken jogi ma kigurogi i ngec ki luoro pa Lubanga myero oyeregi me cwalo lapok tic. Jogi ma tye i ada pi tutwal, ento pe gi twero nyutu i kin kit maler me rwong ki kit me tim marac, ma ngecgi i kom rwong, ywee, ki mor pa Lubanga ocule, myero kigi kwanyo gi bot lapok tic.
Lubanga tye ki pwonya mapat ma jo pa En myero gupwonyo. Ka con gupwonyo pwonya magi, tic pa En obed pe i kabedo ma tye kombedi. Gin acel myero kitim. Lok ma adier pe myero kigengo bot latic pa Lubanga onyo jo matye i kabedo me tung pi bwogo coyo gi. Myero obed ki kube ki instityuson wa jo ma, ki bedo piny kacel ki ngec, bin waco tam weng pa Lubanga. Coyo pa Lubanga oko bot jogi ma i geno pa ringre kacel ki dwong cwinya gikwero telo pa En. Gikelo peko bot bedo maber pa tic pa En.
Yore weng ma pe atir obedo bwola; ka gin mede kwede, i agiki bikelo obalo woko. Ka mano, Rwot weko jo ma gwoko tam ma pe atir, gibalo woko. I kare keken ka yubu ki kong-wic tye ka winyo, bal ma ceke obino. Tye jo mogo ma, ka ce gigeyo cobo ma jo mukene gigamo pi pe bedo gi geno ma atir, ento gi walo lagam woko. Gin tye ki bal ma lacen. Gigeyo dwaro pa Rwot, ento pe gitimo ne. Pok marac pa gi bi rwate ki balgi. Pe gi yiko lok pa Rwot. Kress Collection, 105, 106.