Ka wa dong ocayo riko ki 1863 oko i kare me agiki i 1989, i kit me gonyo angwen me Ezekieli kacapo 8, ma tito kare angwen me Adventizim, waa wot woko cwal cwinya i medo pa ngec ma ki yweyo woko ki goro i 1989. Medo pa ngec en ne obedo pi nyig coc 6 ma ogiko me Daniel kacapo 11. I 1989, dul me wan ma tin-tin me kwano i Sabiti onongo wa onongo nongo yore me dwoko me poropesi pa Baibul, ma Future for America pol pol gicwalo kene, kede ma gicweyo cing acel ki acel me gin matime i yore me dwoko weng; ma keken weko lakwan me poropesi timo keto tic me yore pa koth me agiki me "line upon line".
I higa manok (1992), an aco coc ma ocwako lok abicel ma i agiki i gonyo apar acel me Daniel. Coc en aco pi doro cwinya pa an keken, pien pe onongo an tye ki twero onyo mito me yabo i lwak piny tic me ngec en. I 1994, coc en otyeko donyo i bot minisiteri me Adventist ma rwate kene, kede i 1995, nyig coc apar acel ma ocwako lok abicel ma i agiki i gonyo apar acel me Daniel, otyeko oyabi i magazini me dwe acel ma minisiteri en ocwalo. I coc me Tipu me Poropheti tye keken lwongo manok mapat malube ki Daniel gonyo apar acel, kede ma madit loyo weng obedo lok me yubu ma i tung pi ber bedo pa yore me keto ma an atero ikom lok magi.
Pe wa tye ki kare me rwenyo. Kare me peko tye i anyim wa. Piny oceng ki tipu me lweny. Pe ki kare mapol, gine me peko ma kiwaco kwede i poropheti bi time. Poropheti i Daniel, i poth 11, dong macok coki okal i poko ne weng. Mapol i lok me con ma otime i poko me poropheti man bi time doki. I rwom 30 kiwaco pi teko mo ma 'bi bedo matek i cwiny,' [Daniel 11:30-36 quoted.]
"Jami ma rom ki jami ma kitito i lok magi, bi time." Manuscript Releases, namba 13, 394.
Sister White tye atir ni 1798 obedo "kare me agiki."
Ento i kare me agiki, owaco janabi ni, “Dano mapol bi wot cen ki anyim, ki ngec bi medo.” Daniel 12:4. . . . Kacce ki 1798, buk pa Daniel kityeko yabo woko, ngec me lok pa janabi o medo, ki dano mapol ogamo ngec ma pire tek me kwer ma obino macok coki. The Great Controversy, 356.
Daniel 11:40 cako ki, ‘Ki i kare me agiki.’
I cawa me agiki rwot me tung cen obi tuko iye; rwot me tung bor obino i kom iye calo kec ma obur, kede gari me lweny, kede lakit me embalaasi, kede boti mapol; obidonyo i piny mapol, obigoro kede okato. Daniel 11:40.
Tye piny keken, kadi bene labongo ayeo ma diret ki Tipu pa Porofesi, ni rec 40 nyutu cako me karatac me gik ma time ma ocako i 1798. Gik meno gumiyo kare me temo pa dano obedo kagik, pien rec acel me chapta 12 me Daniel waco ni, "I cawa meno Mikael obicungo," ki Dera White tye piny ni ka Mikael ocungo, kare me temo pa dano ogik.
I kare meno Mikael bityer, Lati madit ma tye pi nyithin jo pa in; ci bi bedo kare me bal pire tek, ma pe otime con ki cawa ma lwak obedo, nyo i kare meno; ci i kare meno jo pa in biyweyo, dano weng ma bi nongo ocoye i buk. Daniel 12:1.
Ka ngec pa malaika ma adek otyeko, kica pe dong tye ka kwayo pi jo ma bedo i piny ma tye i bal. Jo pa Lubanga gityeko ticgi. Gi ogamo 'pi me agiki,' 'cweyo cwiny ma oa ki i but Rwot,' kede gimatur pi kare me temo ma tye anyimgi. Malaika tye ka donyo ki dwogo piny piny i polo. Malaika acel ma odwogo ki i piny ooyo ni tic pa en otyeko; temo me agiki kityeko kelo i wi lobo, kede dano weng ma gityeko yaro ni giber rwate bot cikke pa Lubanga gi ogamo 'kim pa Lubanga ma tye ngima.' Eno, Yesu ocweyo woko tic me kwayo kica i gang maler ma i polo. Ogolo malo lwete iye, kede dwog madit owaco ni, 'Otyeko;' kede lwak pa malaika weng gikwanyo woko korona pa wi gi ka ooyo ngec matir ni: 'Ngat marac, we obed dong marac: kede ngat macoo, we obed dong macoo: kede ngat maber, we obed dong maber: kede ngat maleng, we obed dong maleng.' Revelation 22:11. Kom me ngat keken dong kityeko ciko pi kwo onyo tho. The Great Controversy, 613.
Lok me 40 pa Daniel 11 cako i mwaka 1798; kacel i lok me 45, ka Rwot me tung i bor (Paapasi) obino i agiki, pe tye ngat mo me bi konyo, dong kare me tem pa dano ogiki; pien lok ma lubo woko owaco ni, “I cawa man,” kinyutu ni “cawa” ma kimiyo calo i lok ma con en aye lok me 45 pa Daniel 11. Rwot me tung i bor (Paapasi) obino i agiki i giko me tem pa dano.
En aye ni, rek me ves abicel me agiki i Daniel chapta apar acel nyutu yore me gintic ma ocako i 1798 ki ogiko i giko me temo pa dano. I cawa ma Sista White tye ngima, 1798 obedo nining i rek pa en ma okato woko. Ka onongo owaco ni, “boc i Daniel chapta apar acel dong ocopo giko ne opong weng,” en romo pire keken waco ikom rek ma time i mede 1798, ki mapwod pe Maikael owoto. En ci owaco maler ni, “rek mapol ma otime i giko pa boc man obidwogo doki,” kun miyo cik bot layeny me boc ni rek me agiki pa Daniel chapta apar acel, ma “dong ocopo giko ne opong weng,” otimo calo i pat mukene me rek ma kiweyo i Daniel chapta apar acel.
Ka otyeko miyo dwong lageng ma poyo tutwal me lok pa lanabi, dong ocako kwano rek 30 tung 36, ka owaco ni, “Gin ma rwatte ki gin ma kicoyo i lok magi, bitime.” Roho Maleng omiyo lageng bot jo me kwano lok pa lanabi ma gubedo gimito me nyutu tim ma agiki pa Daniel 11. Lageng en ni, lok me gin ma otimore con i rek 6 ma agiki pa Daniel 11 obedo rwatte kwede lok me gin ma kicoyo i rek 30 tung 36. Tye lere mapol tutwal ma ki nongo ki nyutu man, ento gin ma myero poyo wii kany en ni i rek 31 pa Daniel 11, “the daily,” kikwayo woko.
Me nongo ngec maber ikom lok pa gin matime ma nyutu rwom pa gin ma otime ma kelo i giko me kare me atemo pa dano, lami me unabi myero obed ki par maber ikom “the daily”. Ka veso 31 tye kinyutu kwanyo woko pa tic me lamo pa Kristo i Ka Maler, onyo ka tye kinyutu kwanyo woko pa lamo pa cal, ento obedo tek tutwal ni myero ineng maber, ka imito nongo ngec maber ikom lok pa gin matime ma rwate rwate ma Sister White owaco kwede kun ocoyo ni, “Gin matime ma rwate ki gin ma kilaro i lok man bi time.”
Adong atir ni, Adventism pa Laodikea pe onongo ongiyo opong pa lok 40 pa Daniel 11 ma nyutu pobo woko pa Soviet Union i 1989; ento lok en pire kene nyutu gin acel-gi. Pi joo ma mito ngiyo atir medo ngec me poropheti ma obino ki opong pa lok 40 i 1989, kun, ngec ma atir pi “the daily” obedo adwogi ma kombedi. I acaki me senchuri 20, ngec ma atir obedo ma pire tek, pien en obedo but ma tek atata i adwogi me rut ma Rwot otyeko tic kwede William Miller me keto gi.
Ento i acaki me cawa me 20, i ceng 10 ki 5 me acaki, tamo ma jo Protestanti ma me Saitani, ma giyaro ni "the daily," nyuto tic pa Kristo i ot maleng pa Lubanga, obedo kit ma ne jo manok keken gi yee kwede; kede pe obedo rwate me weko poko wic ocake tutwal pi adwogi ni "the daily," obedo cal me upagani. Man aye pingo iwinyo bot jo me yubu ngec pa gin matime me Laodicea, ni lok me "the daily," "pe myero kiyubu ne lapeny me tem," onyo "ni lok me 'the daily' pe myero kitwakone." Gin ma jo me yubu ngec kare ducu gicwalo woko ka gitego jo ma pe gipwonye i lok man keken, en aye lim ma Lamo Maler kare ducu oketo i kom lok man. Lok ma i anyim gitero bot Elder Haskell.
Ladit Haskell obedo tye ka cwalo rwom me gengo ngec ma atir ikom “the daily,” i tung kwedo pa Prescott ki Daniells, i dekedi mukwongo ki me aryo me Twentieth Century. Poo i cwiny maber; pien Dera White pe kare mo nyuto ni ngec pa Haskell ikom “the daily” obedo marac; en keken omiyo ne cik ni pe owe luwak obed mede; pien Rwot pe onwongo mito miyo kabedo ma mede pi lajoo me lok atir (Prescott ki Daniells) me mede ka turo anyim lok me yubu pa gi ma pe atir. I lok ma eni, Haskell kityeko kwerone pi “the chart,” ki “the chart” ma kiwaco kono obedo “chart me 1843.” Haskell odoko odoco “chart me 1843” pi lami-neno i lweny me lok meno. Ento pe odoko keken odoco; omedo i piny me “the chart” lok pa Dera White, ka en waco ni, “the 1843 chart kimiyo ter ki lwete pa Rwot, ki myero pe ki loko ne.” Ka i kwano lok meno, i mini kare ma en waco, “at this time.”
'Ki miya cing me waco botu ni, Pe i yubu lapeny mo keken i kare man i Review ma romo gumiyo paro pa dano obuk. . . . Kombedi wa pe tye ki kare me donyo i woko wic ma pe mite, ento wa myero watam matek mit pa yeny Rwot pi dwoko cwiny ki kwo ma adier. Myero obed tic ma giketo pire tek me nongo kwero pa cwinya ki wic.'
Gimiyo an ciko pi myero wa gwoko bedo ki cwiny acel. Man en gin ma tek bot wa i cawa man. Macalo dano acel acel, myero wa timo ki gwoko matek maloyo.
Acwalo coc bot Elder Prescott, me miyo ngec ne ni myero obedi ki gwok maber tutwal, pe oket i Review gin lok ma nen calo nyutu bal i timowa me con. Amwaco ne ni lok man ma oparo ni bal otime iye, pe obedo lapeny matut; kede ni, ka ki miyo iye dwong kombedi, gi ma gicayo wa bi timo tic kwede ne, ka giyiko gin matidi miyo obedo madwong calo got.
I bot in bende awaco ni lok man [NGIYO PA "DAILY" I DANIEL 8.] pe myero gicako yaro iye kombedi. Pe, owadana, aparo ni i kare me keca i tem wa man, cal man ma in okwayo ni gicopi dok, pe myero gicwal. In otimo bal i kit man. Satan tye ka timo tic ki tek me cako kube ma bi balo wic. Tye jo ma gubedo gi cwinya maber ka gineno lami wa tye i gonyo i kom lok man, ci gubedo giyaro matek iye.
Kimiyo an kony ni i kom gin ma romo waco i tung aryo pa lapeny man, muko i cawa man obedo waci ma loyo. Setani tye ka neno pi cawa me keto anywar i bot latic pa Lubanga ma mede anyim pa wa. Obedo bal me cwalo cal man nyaka i kare ma in weng onongo bino rwate ki donyo i kuc i kom gin man. Pe obedo timo ki ngec maber i kelo i tung anyim gin ma myero kelo cakam wac ki me kelo woko paro mapol, pien jami weng bibicweyo wiye, ki bibiketo ne me nyutu gin mo ma bibiromo bedo keken me kelo bal i bot tic wa. Wa tye ki tic weng ma wa romo me dwogo lok marac pa jo ma gityeko yaro ni gi mito nywako adwogi marac. Manuscript Releases, volume 9, 106, 107.
I coc ma okato anyim, wan wanyutu ni Ellen White owaco ni jo ma oyabo lok pa cawa me rwom gitye ki neno kakare i kom "the daily"; kede ni neno pa Prescott ki Daniells, ma waco ni "the daily" tito tic pa Krisito i kabedo maler, obino ki bot Satan. Ogoyo kwer i Haskell pi weko lweny me lok mede, ento pe pi dyere ma otye kwede i adwogi pa gin ma "the daily" tito. I kare meno jo mapol tutwal pud gigeno ngec pa jo me acaki i kom "the daily"; kede, ma ber tutwal, rek i Daniel apar acel, ma onongo myero yweyo woko ki mung i "cawa me agiki" i 1989, pud onongo tye anyim ki cente me mwaka mapol. I kare meno (1989), dwong pa neno kakare i kom "the daily" onongo bedo mamite. Jo me loko lok pol kare giyweko woko cik me kare ma Ellen White oturo pi kare meno keken, pe gicwalo ne i lok me fables gi. Poyo cik me kare i lok ma bino anyim.
An tye ki lok me waco bot Luremwa Butler, Loughborough, Haskell, Smith, Gilbert, Daniells, Prescott, kacel ki weng ma gutiyo piny tutwal i weko paro megi pi tito pa ‘the daily’ me Daniel 8. Man pe myero obed lapeny me temo, ki yubu wic ma obino konye kun gicwako calo kamano obedo pe maber tutwal. Ruru wic obino, ki wic pa acel acel me luremwa wa gikwanyo woko ki paro marok ma myero gimiyo bot tic ma Lubanga ocyiko ni myero gitim kare man i kabedo madit wa. Man omiyo lacim madit me tic wa cwiny maber.
Lacer ma ki omi an tye ni pe myero kitimo gin mo amora me medo yweyo i kom lapeny man. Pe myero kikelo en i lok me wa, ci pe myero wacungo ikom en macalo gin ma rwatek tutwal. Wa tye ki tic madit i anyim wa, ci pe watye ki sa mo keken me weyo ki tic ma rwatek ma myero otim. Myero watic i wang joo keken me nyutu rek ma rwatek pa ada, ma i kom gi wa tye ki lacer maler.
Amito kelo i ngec mamegi lamo me agiki pa Kristo, macalo kit ma kiketo i Yohana 17. Tye gin mapol ma wanyalo waco iye—gin maleng, adwogi me temo, maber i yot pa gin. Iye gin eni, itwero bedo piny iye ki cwiny ma matek. Ento bed pe ki kel 'the daily', onyo kit mo keken me waco ma bikenyo cwer cwiny i tung owota wa, kombedi; pien man bi dongoyo kede bi gengo tic ma Rwot mito wii pa owota wa obed i iye kombedi. Wabed pe wagolo lapeny ma bikenyyo ribe me tam ma oyela loyo, ento wa kel ki i Lok pa Lubanga adwogi maleng i kom kwayo me rwate pa cik pa Lubanga.
Myero lami pa Nyasaye giteme me miyo nyutu maber maloyo pa adwogi. En ka romo, wek weng waco gin acel. Wek lok me waco obed ma oyot, kede obed waco ikom kite ma tek tutwal ma romo ngeyo oyot. Ka lami pa Nyasaye wa weng neno ni myero gimed wii gi i piny, ci Rwot romo tiyo ki gi. Kombedi, wa mito dwogo lok cwiny, pi malak pa Nyasaye otiyo kicel ki wa, miyo teko maleng obedo i cwiny pa gin ma wa tiyo pi gi.
Myero wabedo kacel i rwom pa kacel ma calo pa Kristo; eka tic wa pe bi nono. Wacwalo weng ki te acel, ki pe myero kelo pinyruo iye. Nyutu twero pa atir ma kelo kacel, ci man bi keto ada ma dwong i wii pa dano. I kacel tye twero.
Pe obedo kare me cwal i wi kom me ribo ma pe ki rwom. Ka jo mogo ma pe tye ki kube me ngima ma tek ki Ladit, ginyutu bot lobo cwinygi ma pe tek i tuk me Kristiani, jo magodo adwogi ma tye ka gwoko wang i wa piye gibimiyo ne dwong, ci gibigengo tic wa. Wek jo weng pwony cwinygi i mite, ki pwonyo lok ki bot En ma miti ki cwiny ma macok-cok.
Lok me ‘the daily’ pe myero okelo cako macalo ma kityeko timo. Pien kit ma jo i tunggi aryo me lapeny gi tyeko oketo lok man i cing, keca ocake, ki kit me yubo obedo.
Kit ma Brother Larry Smith otimo ka ogoyo buk matidi ma tye ki lok me kwero lunywal pa en ki yiegi, pe onongo Lubanga ocwako. Bot Ladit Prescott abi waco ni, Ladit Lubanga pe ocwalo in tic ikom gin man.
Odugo peko i cwinya ka an owinyo ni Elder Daniells, ma ngeyo ni tye gonyo me tamo i kom kit man i iye owete wa ma tye jatel, myero ocweyo kit man i tung anyim, macalo ma otimo i kabedo mogo.
Jo wa mukene pe giweko rieko obed telogi, kede pe giparo maber ki omiyo dok bot adwogi ikom adwogi pa temogi me gwoko tamgi ikom yik pa ‘the daily’. Kun kit ma kombedi tye kwede gonyo i tam ikom gin man pud tye, pe myero omin dwong. Myero gony weng ogiko. I cawa macalo eni, mung obedo waco maber.
Kwac pa larwak pa Lubanga i cawa man obedo me waco Lok pa Lubanga i siti. Kerisito obino me gwoko cwinye pa jo; ento wa, calo lami me kica pa En, myero wa mi bot jo ma bedo i siti ma madongo ngec me adwogi ma gwoko pa En. Pamphlets, namba 20, 11, 12.
Brother Larry Smith, ma en ngat ma en onongo cwaco nyingne, onongo ojwero tutwal ikom kit man, pien kitabu pa lacoo pa ne, Daniel and the Revelation, ni Prescott ki Daniells onongo mito coyo odoco me loko gin ma lacoo pa ne ocoyo ikom “the daily.” Brother Smith onongo gudo adwogi, kede too gudo lacoo pa ne. En dong dok dok ocwako nyig “i cawa man” me cimo lweny man, kadong i agiki en owaco ni, “Tok ka kit ma tye kombedi pa yore tam ma rut ikom gin man tye piny, pe myero ki keto malo gin man.” Yunivasite weng me Adventism ma tedo ikom “the daily” kombedi, tedo tam pa Saitan. Tye ka nen atir ni, kombedi kit pe obedo macalo kit ma onongo tye i cawa jene.
Kare me aryo pa Adventism ocako i ribo me 1888, ki sipiritwalizim kityeko keto i tung lamedo. Kit man oyabo lacuc pi yubo anyim pa bwoc me sipiritwalizim ma madwong, ma obino kelo kit me rwenyo ki yiko; pien dano ma tye i kabedo me twero gicwako cwinya matek me yubo anyim gin weng ma gi keken giyaro ni tye kare. Dano calo Daniells, Prescott ki Kellogg obedo rwom me gin ma otime, ma kany Ezekiel otyeko nyutu ngo ma lub sabenti, “jolubo macon pa ot pa Isirael,” bitimo: “i otuk, dano acel acel i odi me tami pa wiye; pien gi waco ni, Rwot pe neno wa.”
I kare meno lami lok me 1888, dogi aryo, gutwolo yoregi i lweny me lok, makwako, ki tim me jok, calo ma ludito 70 pa Ezekiel gubedo iye; gin gicoyo cal pa tim me jok i bing od pa Lubanga, kede i bing pa wii gi. Tic me yot ogolo woko pien tim me jok pa Kellogg, ento joleyo me Laodicean Adventism gimiyo jo ma pe gi pwonye yie ni bene obedo romo loyo mo ma owuo ki i makwako pa kare meno. Ne tye gin pa cal rwate i cawa pa Jo me Cik, ka gam pa gin pa Jo me Cik rwate tutwal ki kare man, pien lok pa agiki me Kitap Jo me Cik owaco ni:
I cawa meno onongo pe tye rwot i Isirayel: dano keken onongo otimo gima obedo atir i wang iye. Lacoc 21:25.
Wa bi nyiso pingo gin ma otime con i Judges rwate ki gin ma otime con i kare aryo me Adventism, kun wa tye ka wot anyim ki coc man, ento myero ki paro ni ka ki paro gin ma otime con me Laodicean Adventism, gin ma otime con ma yot me nongo kityeko miyo ne ki jo ma tye katimo loko gin ma otime con ‘historical revisionism’. Sister White tere pe onwongo mito ni lok pa “the daily” omyero kigolo jamo i kare meno me gin ma otime con, kace atir en dano manok peke keken ma en otyeko waco ni gi tye ka gikon-gi ki “malayika ma kigiweyo woko ki i polo”, me omi gi twero me cwalo bot lwak lokgi ma pe tye atir. Ento nyutu ni Sister White i kare mo keken otyeko cwako lok me ni obedo maber me weko bal, mano rwate opong ki gin ma en otyeko gene atir.
“Otimwa, macalo lami pa Kristo aciko wun ni gwokuru wic ikom jami man ma tye i tung, ma kitgi tye me yweyo wic woko ki bot atir. Bal pe kare mo obedo gin ma pe kelo peko. Pe yweko ngat obed maleng, ento kare weng kelo gonyo wic ki poko kuc. Tye ki peko kare weng. Lagec tye ki twero madit i wice pa gin ma pe ki gwoke tutwal ki lamo, ki ma pe kiketo maber i atir pa Bibiliya.” Testimonies, volume 5, 292.
Wa bino mede ki pwonye man i coc ma anyim.
Pe wa tye ki cawa me wiro. Cawa me bal matek tye i wang wa. Piny dong kigoyo jwii me lweny. I kare matidi, tuk me bal ma kiwaco ikomgi i lok pa Nabii bitime. Lok pa Nabii ma i Buk Daniel, kit apar acel, ocake macek opongo weng. Lamac mapol me gin matime con i opongo pa lok man bibi dok pako. I lok me apar abicel kiwaco ikom teko ma, ‘bikwo cwiny, dok odwogo, bityeko rac me cwiny ikom lagam maleng; ka man obitime; bi pe keken odwogo, bineny tam ki gin ma otwaco lagam maleng. Gin me lweny bibero i lwakne, kibalo keken me teko, kicako kwalo sadaka me kare ki kare, ki keto kwer ma kelo opoto. Gin ma timo marac ikom lagam, bikoto gi ki yaro me wiye; ento jo ma ngene Lubanga gi bibi bedo tek, ka bitimo tic madit. Gin ma ngeyo i iye jo bibikwano jo mapol; ento gibikube ki tong, ki mac, ki kato gi i twero, ki kwalo gin gi, pi nino mapol. Kombedi, ka gibikube, gibikonyo gi kony matidi; ento jo mapol bibi meko kwede gi ki yaro me wiye. Kacel, i gin ma ngeyo, mogo bibi kube, me roto gi, me yweyo gi, me miyo gi maleng, nyo oko i cawa me agiki; pien dong obedo pi cawa ma kiketo kwede. Rwot bitimo ci wiye; bityeko moko onwe i malo, ka bin miyo onwe madit maloyo lubanga weng, ka bino waco lok ma pire tek ikom Lubanga me lubanga, ka bino bedo maber nyo kare me rac me cwiny opongo; pien gin ma kiketo woko bitime.’ Daniel 11:30-36.
Gin ma rwate ki gin ma kiyaro iye i lok man bi time. Wan neno alama ni Satan tye ka gamo cing racen i paro pa dano ma pe tye ki bwoya pa Lubanga i anyimgi. Wek dano weng kwano ki ngeyo maber lok me poro pa buk man, pien kombedi wan tye ka donyo iye cawa me pinyruo ma kiwaco iye:
I kare meno Mikael bicung, laco madit ma ocungo pi nyithin pa jo mamegi; ki bi bedo cawa me peko, ma pe obedo kare mo keken kun obedo lwak nyaka i kare meno; ki i kare meno jo mamegi biyubu woko ki peko, jo weng ma bineno ocoyo i buk. Ki jo mapol ikin gi ma gicano i lupur me piny bicuke; mogo i ngima matwal, ento mogo i mwon ki nyodo matwal. Ki gi ma tye ki ngec bikeny macalo maler me polo; ki gi ma giroko jo mapol i bedo kakare bikeny macalo nyota me polo matwal ki matwal. Ento in, o Daniel, cego lokgi, ki keto cing i buk, nyaka i kare me agiki; jo mapol bi wot dok dwogo, ki ngec bi medo. Daniel 12:1-4. Manuscript Releases, namba 13, 394.