Kit me temo ma cako ka malaika obino piny, kiloko calo temo pa yero me golo buk ki lwete me malaika ki nyo ne. Jogi ma oyero me nyo kwena, ci dong gigamo i bedo me gonyo cwiny; ento lut gin ma pe oneyo, gityeko weko gi woko. Buk matidi ma mito nyio, omiyo calo “medo me ngec” pa kwena ma con kityeko yweyo cal woko iye i “cawa me agiki” i 1798 onyo i 1989, ci lacen kicweyo ne piny i kwena ma obimiyo dul pa kare ma tye ckeni bedo ki twero me dwoko bot lela pa ngec ma omedo. I yoo mo keken me gin ma otime, ka porofesi pa Islam otyeko tim woko, dong kwena ma me nyio i lwete me malaika kityeko kano onyo kityeko kwayo woko. Ka kwena ma buk omiyo calone kikwayo woko, jogi ma gitimo mano, ki pud gitemo gwoko yaro ni gubedo gin ma Lubanga oyero, gicwalo me cweyo kwena me koti me agiki ma pe atir.

I nino 11 me dwe me September, 2001, kwero cik ma ne otime con i kare kare me Adventism ne dok kicoyo gi obed gino me tem. Habakkuk buc aryo nyuto lweny me lok ma otime i gin mukato me poropita ma kicoyo iye, ma obedo rek me poropita ma rwate ki larem pa nyako maleng apar. Ka lati openyo ngo ma obidwoko i gin mukato me larem pa nyako maleng apar, kigiweyo ne cik ni, "Con neno, ki i miyo obedo ber ber i i mesa." Lati i gin mukato pa Millerite kigo cal me 1843 i 1842, kede golo ne obedo alama me yoo. En obedo "neno" pa Habakkuk buc aryo, ma kimiyo obedo ber ber i i mesa, ma onongo obiwaco i agiki.

Pe ki cawa manok ki ceng 11 me September, 2001, jo ma onongo gineno tic pa Islam me “woe” ma adek, gikigolo i dwogo i “yo mukato” pa Jeremiah, kaci giwoto iye. “Yo mukato” magi oyaro ni “woe” adek me Buk me Yabo (Revelation) but aboro, namba apar adek, gicoyo kit tic me nyutu pa Islam. Keken kono, Future for America ocako dok cweyo cal aryo pa Habakkuk but aryo, i kare acel keken i lok me mukato ma rwate pa Millerites. Cal aryo magi gin okete calo tig me yoo, ma onongo kiyaro ne ki cweyo cal me 1843, i 1842.

I dwe me May, 1842, Konferensi ma lamal otime i Boston, [Massachusetts]. I cako me diiro man, Lacoo Charles Fitch ki Apollos Hale, pa Haverhill, giyweyo cal me ranyisi pa Daniel ki John, ma gi okane i cawa, ki namba me ranyisi, me nyuto kit ma gicutimo. Lacoo Fitch, kun tye ka cweco ki i cal mamege i tung Konferensi, owaco ni, kun onongo obedo ka penyoni maber ranyisi magi, onongo oparo ni ka obedo romo yweyo gin ma calo ma kinyuto kany, obi weko lok man bedo mayot, kede obi weko mede pi oyaro ne bot lwak jo. Kany tye mac mapol i yoo wa. Lacoo magi onongo gitye kitimo gin ma Rwot otyeko nyuto Habakkuk i mung mamege pi mwaka 2,468 anyim, waco ni, ‘Coyo mung, ki iweko obedo terang i piit, ki en ma kwano ne obed romo obuta. Pien mung tye pi cawa ma kiketo kwede.’ Habakkuk 2:2.

Ingo ka gityeko waco lok manok ikom jami eni, kimiyero ki dano weng ni kicwalo i lithograph mapeca dul adek macalo eni, ma kityeko timo oyot. Ki lwongo gi ‘mapeca me ‘43.’ Man obedo Konferens ma tek tutwal. The Autobiography of Joseph Bates, 263.

“Obedo cobo me lok adwogo ma rwom-kiny me jo pwonyo pa Nwoyo me Aryo kod waraga megi, ka gitye ka tye i ‘ye ma dong acel mukwongo,’ ni loko nyonyo pa chart obedo rwate me Habakkuk 2:2, 3. Ka chart obedo gin ma lanyut me akoroni oloko kwede (ka jo ma pe giyero man gileko ye ma dong acel mukwongo), ci man olwongo ni BC 457 aye mwaka ma onego kikony ki keto caku me nongo nino 2300. Obedo gin ma rwate ni 1843 obed mwaka me time ma ocoyo mukwongo i karatac me anyim, me ‘lanyut’ ‘obed ki can me kur,’ onyo me obed ka tye kare me kuro, ma i iye gurupu me nyako mapol nonge i tulo kod acoo i kom lok maduong’ me kare, cokcok ka pe gityeko cogo gi ki ‘Kwena me Dii Kwo Cen.’” James White, Second Advent Review and Sabbath Herald, Volume I, Number 2.

Kombedi, gire wa me mukato nyutu ni tye jo me miya mapol ma gipwonyo ki cal me kare ma kiketo i gono acel keken, cal acel keken ma bene William Miller otimo kwede; weng gi obedo acel keken. Laceni, rwom me lok obedo acel keken, i tema acel keken weng, bino pa Rwot Yesu i kare ma kiketo maber, 1844. Joseph Bates, Early SDA Pamphlets, 17.

I mukato ma oko pe tutwal ka 11 me September, 2001, goyo coc dok kene me cal pa 1843 ki pa 1850 obedo keto piny lok me Habakkuk odoko aryo, calo ka goyo coc me cal pa 1843 ma otime i 1842. Cweyo tabul obedo but acel i loc me tito pa Habakkuk odoko aryo, ki en myero otime. Ka 11 me September, 2001, boko me 1863 o dok otime kene ki jo Adventist me Laodicea ma gigamo dwogo i 'yo macon' pa Jeremiah.

Lami tye ka temo cweyo paro pa laco wa ki dako wa woko ki tic me yubu jo me ocung i cawa mag agiki eni. Lok pa bwoli pa iye kityeko yubu pi kelo paro woko ki peko kacel ki tici me kare eni. Gi cimo rwom manok keken i lacer ma Kristo obino ki i polo kelo pi miyo Jon pi jo pa En. Gi tedo ni gin ma tye i anyim wa pe tye ki rwom ma mite me nongo rwat makwongo iye. Gi cwalo piny atir ma aa ki i polo, ka gibolo jo pa Lubanga ngiyo ma gi nongo i con, kun gicoko miyo gi ngec me ngeko ma pe atir keken. Lubanga owaco ni: “Cungu i yoo, nenu, kadong penyu pi yoo macon, kama yoo maber tye, ka wotu iye.” [Jeremiah 6:16.]

Pe ngat mo myero temo kwanyo woko piny me yie wa,—piny ma kiketo i cako tic wa, ki kwano Lok ki lamo maber, kacel ki nyutu. I piny man wa tye kakeko pi mwaka 50 me okato. Dano twero paro ni gityeko nongo yoo manyen, ni gityeko twero keto piny ma matek mapol mapat ki en ma kiketo; ento man tye rweny madit. ‘Pe tye ngat mo ma romo keto piny mapat ki en ma kiketo dong.’ [1 Corinthians 3:11.] I kare mukato, jo mapol otyeko temo keto yie manyen, ki keto cikke manyen; ento pi kare me adaa odong keko megi? Pe otyeko kare mapol; ocok piny, pien pe kiceto piny i Kidi. Testimonies, volume 8, 296, 297.

Yeremia nyutu ni gudo i “yo macon” obedo nongo “Kuc”, kede “Kuc” en aye “mbura me Agiki”, ma ocake ka piny mapol gi cwinye ocako moyo matek, i dwe me September 11, 2001, ka ot madwong pa New York City ogure piny. Gin ma entono ocamo lok, gubedo lati me neno pa Habakkuk, ma “coyo lagam, ki mi yaro ne maber”. Yeremia bene nyutu lati magi keken i cawa me “Kuc”, ma en aye “mbura me Agiki”.

Ma Ladit owaco ni: Un bed i yoo, ki inen, ki penjo pi yoo macon—ange tye yoo maber—ki wot iye, ki ubino nongo kuc pi cwinya wunu. Ento gin owaco ni, “Pe wabino wot iye.” Bene an aketo luyote i tung wunu, waco ni, “Winji dwon apila.” Ento gin owaco ni, “Pe wabino winji.” Yeremia 6:16, 17.

Tarumbeta ma myero gigoyo, en tarumbeta me abicel pa pire tek me aryo i kare pa Millerite; ki i kare me agiki, en tarumbeta me abiro pa pire tek me adek. Latic pa Habakkuk, ma gin latic pa Jeremiah, giyabo lok me ciko ma i dwoko wi me 1888 gikwero ne. Tarumbeta me abicel ma gikwero i 1888, en obedo lok bot Laodicea.

Ngec ma A. T. Jones ki E. J. Waggoner omiyo wa obedo ngec pa Lubanga ma bot kanisa pa Laodicea, kadong peko madit obedo bot dano mo keken ma yaro ni ogeno adwogi, ento pe nyiso bot jo mukene kome ler ma Lubanga omiyo. The 1888 Materials, 1053.

Lok pa Tarumbeta me abiro me 1888 kinyuto ne bot Laodicea mokwongo i 1856, ci con lok pa Laodicea kiketo iye i kit me can ma tye ka medo pa "cawa abiro." I cing 11 me September, 2001, kwayo me dwogo i yore macon pa Yeremia, ci wot iye pi nongo lok pa kot me agiki, omako kacel ki lok me gengo pa Tarumbeta me abiro, ma kiyaro calo lok bot Laodicea, ki "cawa abiro", ma obedo cal me gin ma kicako kwede.

“Lie” ma kinyute ki lok pa nabii, ma kelo con madwong ma ki nyutu i coc pa Paulo, kiketo ne i yore me adek pa Adventism me Laodicea i mwaka 1931, bang tho pa dako-nabii pi mwaka apar abicel. “Lie” ma obino i yore me adek, kiketo en ki lok pa nabii i kare ma ki nyutu macalo “women weeping for Tammuz,” ci pien en rwate ki lok me “latter rain” ma pe adier.

Gin matut pa kit ma ‘lok ma pe adier’ otyeko yubu piny myero gineno maber, kede myero gineno maber tic pa ‘lok ma pe adier’ ma poropetik i poropesii me kinde me agiki. Ludano ma gikenyo ma gicako lubo Jerusalem i kinde me koth me agiki—kinde ma en me keto cing pa 144,000—gicweyo lok me koth me agiki ma pe adier i dul ma adek me Adventism, calo kit ma ‘mon ma tye ka llor pi Tammuz’ i Ezekiel pot buk aboro. Lokgi me koth me agiki ma pe adier bende ki nyutu ne calo twon ma pe adier, ogweng me gwoko ma pe adier, kede lok me ‘kuc ki ber bedo’ ma pe adier, ki Ezekiel.

Pe un oneno neno ma pe tye ki ber, kede pe un waco ajwaka ma bwongo, ikare ma un waco ni, “Rwot owaco”; ento an pe owaco? En aye omiyo Rwot Lubanga owaco ni: Pien un waco lok ma pe tye ki ber, kede un oneno buk, en aye, nen, an atye komwu, owaco Rwot Lubanga. Koko na obi kom lanabi ma neno ada, kede ma ajwaka bwongo: pe gibinonge i lwak pa jo na, pe gikwoko nyinggi i coc me ot pa Isirayel, pe gidonyo i piny pa Isirayel; dok bi ngene ni an aye Rwot Lubanga. Pien, keken pien, gikwanyo jo na, gin waco ni, “Kuc”; ento kuc pe tye; ngat acel ocweyo ol, en ka, mukene gilege kwede leko ma pe tye ki tyeŋ. Waci bot jogo ma gilege kwede leko ma pe tye ki tyeŋ ni, “Obibi”: bi kwoto kot ma opwoyo; kidi me kot ma dit obibi; kede yamo ma lamal ma matek obiywek. Nen, ka ol obito, pe gubiwaco botwu ni, “Di ango leko ma ginegeo kwede?” En aye omiyo Rwot Lubanga owaco ni: Abi ywek ki yamo ma lamal i goro cwinya; kede bi kwoto kot ma opwoyo i goro cwinya, kede kidi me kot ma dit i kwena na me yubo woko. Ka mano, abi yubu ol ma ginegeo kwede leko ma pe tye ki tyeŋ, abiwotne piny, ka pingo tig pa en bi yaro, dok obibi, kede pibipoto i tung en; dok bi ngene ni an aye Rwot. En aye abityeko goro cwinya i kom ol, kacel ki bot jogo ma ginegeo kwede leko ma pe tye ki tyeŋ, abiwaci botwu ni, “Ol pe dong tye, kacel ki jogo ma ginegeo”; en aye, lanabi pa Isirayel ma giprofesa ikom Yerusalem, kede ma gineno neno me kuc pi en, ento kuc pe tye, owaco Rwot Lubanga. Ezekiel 13:7-16.

Lok ma pe atir ki bwola ma jo ludiro i Yerusalem gimwar piny iye i Aisaia 28 ki 29, i agiki gityeko moko-gi ci gityeko balo-gi woko ki “kwer ma oyubu.”

Abiketo tam i rek me pimo, kede bedo atir i kipimo me rwome piny; kudot bi poyo woko kabedo me gwoko pa mwonya, kede pi bi loyo matek kabedo me ocwee. Dul wunu ki tho bi golo woko, kede kica wunu ki piny me tho pe bi bedo; ka peko ma loyo madwong okinyo, dong un bi kete piny ki en. Aisaia 28:17–18.

“Scourge ma opor” pa Isaia obedo rwate ki “kop ma opor” pa Ezekiel; ma gicwalo bot jo ma “ogi lagam me goba,” kun gi nyutu “neno ma peke” ka gi poko ni “Rwot owaco ni,” “ka ento” Rwot “pe owaco.” “Goba” ma lunyodo macon gi gwenyo iye ki yaro calo gin ma gi poko ni Rwot owaco; ento obedo “goba” ikom Lok pa Lubanga. Onyo gi miyo nyutu ni pwonye acel ki Lok pa Lubanga obedo bal, onyo gi poko marac ni Lubanga ociko ngecgi (Lubanga owaco) ikom pwonye me Baibul.

“Lok ma pe atir” ma obino i 1931, obedo dwaro waco ni Sista White oyie ki tamo ma pe atir pi "the daily" i Kitap pa Daniel. Tamo ma pe atir ni "the daily" nyutu tic pa Kristo i santwari, o cako i kom "lok ma pe atir" ma owaco ni i 1910, Ellen White omiyo A. G. Daniells ngec ni tam pa en ki pa Prescott pi "the daily" ma nyutu tic pa Kristo i santwari, obedo atir dang, kadi ki lok ma ocone i coc pire tek ma onongo malok kwede.

Tamo ma pe adyero ikom “the daily”, ma i (1931) kityeko keto iye Laodicean Adventism, obedo foundation me teologi ma kityeko tic kwede me cweyo lok ma Ezekiel oketo nying “kuc ki ber bedo”. Adwogi mapol ma ki tic kwede me kano foundation ma pe adyero, gin kobo ki nining ma pe adyero mapol ma Miller oneno i nino ne. Ka nino ne otiek, nining ne ma mukwongo opongo okumi ki ma pe adyero ki ywaya, ki ywaya, nining ki kobo ma pe adyero gin nyutu calo lok ma kicweyo piny i kom bal me foundation megi, ma waco ni “the daily” nyutu tic pa Kristo i gweng maleng.

I lok Ezekieli, kop ki kidi ma wel ma pe atir kityeko nyutu calo "oturo" ma kityeko yubu ki simente ma pe tek, ki "oturo" eno pe twero mede i lupor me "yamo ma cego matek" onyo "kud ma obur loyo."

Janabi ma pe winyo cik ma aa ki Juda, ma ogamo Jeroboam matek, i agiki otho i tung “ass” ki “lion”. “Lion” obedo cal pa Babilon, “ass” obedo cal pa Islam. Lok me tito aryo ma Adventism me Laodikea pe romo neno, ma ki nyutu gi ki tho pa janabi ma pe winyo cik, obedo: lok pa Paapasi (“lion”), ki lok pa Islam me Keca ma adek (“ass”).

‘Yamo matek’ pa Ezekieli obedo alama pa ‘yamo maruc ma kigengo’ pa Yesaya, i ‘nino pa yamo ma aa ki tung’ ceng,’ i chapta 27. ‘Yamo matek’ pa Ezekieli bende obedo ‘yamo angwen’ me Revelation chapta 7, ma ki gengo gi paka kiketo alama i lacam pa Lubanga. ‘Yamo matek’ pa Ezekieli obedo lok mamegi ma aa ki ‘yamo angwen’ i chapta 37, ma kelo lit ma ogol ma otho i ngima, macalo lwak madwong matek. ‘Yamo matek’ pa Ezekieli ma koyo piny ‘ogule ma kiyiko gi plasta ma pe kiyubo maber,’ obedo ngec me koth me agiki pa Peko me adek.

‘Overflowing shower’ pa Ezekiel obedo cal me kit pa Paapa, kendo maber obedo cal me kare pa poto matek me 'Sunday law' ma cako ki 'Sunday law' ma bino cok i United States of America. Prophet ma pe winyo ma oa ki Juda, mane otho i tung' punda ki le, onyiso tho pa Adventism pa Laodicea ma otime i tung' 11 September 2001, ka punda obino (the third woe), ki 'Sunday law' ma bino cok (le). Tho pa Adventism pa Laodicea otime i cawa me 'sealing' pa 144,000, ma ocako ka nations gikwero cwiny, ento kigwoko gi i cane i 11 September 2001, kendo otieke i 'Sunday law' ma bino cok. Tho gi, macalo ma onyeso prophet ma pe winyo, obedo pien gidwogo i yore me tic pa 'apostate Protestantism', ata ka ne kigamo gi direk ni pe gidwogo dok i 'assembly of mockers'.

Tho gi obedo i lok me con pa keto nyutu pa 144,000. Ka kityeko keto nyutu bot jo pa Lubanga, malaika me goro ocako ticgi. Ki 11 September, 2001 dok i Cik me Ceng’ Acaica ma tye ka bino manok, hukumu pa jo ma tye kede kwo otimo i Kanisa pa Lubanga; pien hukumu cako i Jerusalem, ka ocako ki ludito ma onongo myero obed jo me gwoko jo, ento gin ogwoko woko tic ma kiketo i lwete gi pi pwot angwen. Jogi ma gamo nyutu i kare meno gin ranyisi ma kicweyo malo pi kom wi ogwanga. Kiketo gi nyutu mapwod pe otime Cik me Ceng’ Acaica ma tye ka bino manok, pien yore ma kende keken me ciko drubo mapat pa Lubanga obedo ka gineno laco ki dako i peko pa Cik me Ceng’ Acaica ma tye ki nyutu pa Lubanga.

Tic pa Lamo Maleng obedo me loyo cwiny pa lobo me richo, me kwer, ki me keca. Lobo romo pire keken pwonyo kwene ka gineno jo ma gene adieri, ma kiyweyo maleng kun adieri, ka gitimo malubo cikke ma madwong ki maleng, ka ginyutu i kit marwate ki madwong rek me yero i anyim jo ma lubo cik pa Lubanga ki jo ma gigo piny i cinggi. Yweyo maleng ma Lamo timo nyutu pinyore i anyim jo ma tye ki lati pa Lubanga, ki jo ma lubo ceng me cobo ma pe adieri. Ka tem obino, obin nyutu maber ngo obedo lati pa lewi. En aye lubo Sande. Gin ma, ka giwinyo adieri, gimedo yaro ceng man ni maleng, gitye ki lati pa ngat me richo, ma oparyo me loko cawa ki cikke. Bible Training School, 1 Dicemba 1903.

Tho pa Adventism me Laodikea otumore i kare pa histori me kot me agiki, ma ocako kot matidi i September 11, 2001, ci oboyo woko pe ki pimo i kare pa cik pa Sunday ma bino coki, ka Lubanga ocweyo lwak me dano ma ogolo gi lacim pi kare weng, ci oyabo gi malo calo lamer.

I cawa meno, jo ma i Laodicean Adventism ma tye ka kete piregi pi, kede ma gubino nongo “the mark of the beast”, ginyutu ki joo 25 ma gicwer piny i bot ceng i Ezekiel 8. Jogi en gin jo ma gicako ngec pa Ezekiel ma pe adier “peace and safety”, ma nyutu calo “counterfeit” me ngec me “latter rain” ma adier, ma tye ka waco gi jo me gwoko wang ma adier i cawa meno. Piny-kicel me ngec me “latter rain” ma pe adier en aye yaro ni “the daily” i kitab pa Daniel obedo cal me Kristo, ento adier en cal me Satan. Yie ma pe adier ma en piny-kicel eno obedo “doctrine” ma “scornful men that rule the people of Jerusalem” gicako me cweyo “their untempered wall”.

Keto ni "the daily" obedo cal me Kristo, gicweyo ne i gin pa con ki "bwola" i mwaka 1931. Ki cawa ma en oko woko, gigoyo malo ogwok ma pe gicobo maber, ogwok me silingi ki dyere ma pe ada. Ogwok meno obedo ma bi bur woko ka ngat ma kongo lagu me obur obino me yweyo matek piny pa En. Yweyo meno bi timore i kare me poropheti i kit pa gin me con, i tung kede "yamo ma rweny" (lacam pa ceng 11 me September, 2001) ki "loka ma opong opong" (le pa cik me Sunday ma obino kunen). I gin pa con meno, lanabi ma pe winyo cik, ogi geno, ki giweyo ne i kuyo me lanabi me bwola pa Bethel. Sister White owaco ni "ogwok" me poropheti en aye cik pa Lubanga.

Kany, lanabi tito jo ma, i cawa ma jo ducu otyeko weko adiera ki bedo maber, tye ka yenyo dwogo yore ma gin kidi pa Lwak pa Lubanga. Gin jo ma cwaco cobo ma otime i cik pa Lubanga—odi ma omio ikome jo ma oyero pi gwoko-gi; ki winyo cikke me twero, adiera, ki maleng, ma tye i cik ne, obedo gwoko-gi ma pe otum.

I lok ma pe romo yubu, lanabi nyutu maber tic ma patpat me jo ma odongo man ma gicoyo ogweng. ‘Ka igolo cing mamegi ki Sabat, ki weko timo kica mamegi i nino maleng pa An; ci ilwongo Sabat ni kica, en maleng pa Rwot, ma myero kiloro; ci iloro En, pe itimo yo mamegi, pe iyeny kica mamegi, pe iwaco lok mamegi: eka ibedo ki kica i Rwot; ci abimiyo i wot i kabedo ma malo me piny, ci abicwaga ki lapa pa Jakobo, lacoo mamegi: pien cwec pa Rwot owaco kamano.’ Yesaya 58:13, 14.” Lanabi ki Rwodi, 678.

Cako me kare ma angwen me Adventism kineno ki golo buk i piny, calo cako me kare ma adek. Kare ma adek ocako ki golo buk pa W. W. Prescott, The Doctrine of Christ, kede kare eno otyeko ki golo buk me Questions on Doctrine. The Doctrine of Christ onongo onyuto Injili ma ki keto atir pe tye ki lok pa porofeti pa Millerite. Questions on Doctrine onongo onyuto Injili ma okwero tic me pwodho maleng ma kitimo ki Kristo. The Doctrine of Christ okwanyo liel pa neno (chazon) me gin macon ma porofeti, kede Questions on Doctrine okwanyo liel pa neno (Mareh) me "appearance" pa Kristo.

I kor coc aryo mene, lok mape ada me “Latter Rain”, ma kinyutu kwede “mon ma tye yubo pi Tammuz”, kityeko orwato. En iye gin matime me kare meno ni “lie of 1931” kityeko yaro. Jenereson mar adek (abomination) bene ki nyutu kwede rido me kanisa mar adek me Pergamos. Por me rido i kanisa mar adek nyutu tic me yeny akreditason ki i instituson me piny, ma giteto cikke pi teoloji ki cikke pi yot. En iye jenereson mar adek ni rido pa adwong kityeko tim woko, ma mede kwede kelo ki pweyo me tiyo ki Baibul ma ki yiko gi ki i manuskrip mapoto.

I mwaka 1957, buk ‘Questions on Doctrine’ obedo calo kwanyo wi i ada madit me Injili. Ada en aye ni Yesu otho me kwanyo wa ‘ki i’ richo, ento pe otho me kwanyo wa ‘i’ richo. Lok me tito pa Katoliki kede pa Protestant ma otire woko ni dano pe twero winyo kede timo Lok pa Lubanga, en lok pa Setani ma tye tutwal. Dano twero, kede myero, winyo kede timo Lok pa Lubanga, kadi ka Setani waco ni, ‘pe dong i tho adada.’ Tam pa Protestant ma otire woko ma ocwinyi ni jo pe twero loyo richo, kacel ki ni jo pe twero bedo ducu i Cik pa Lubanga nyo ka Yesu dwogo odoco, obiyubo gi, calo kwe me lam, me dokogi roboti ma gi winyo ducu, tam eni oketo i lok me tito pa buk ‘Questions on Doctrine’.

I mwaka 1957, dyer mar angwen pa Adventism me Laodicea ocako, ci 'ogwalo mape kitempero' (cik) kitero, kelo poyo me tam ma bi weko ludito 25 opoto piny bot ceng i agiki me cawa me keto cal pa 144,000. Ogwalo mape kitempero eno, ma en yie ni gwoko cik pa Lubanga pe twero, kikwanyo woko ka 'ogwalo' me yaro kin Kanisa ki Gamente kijwalo woko, i cik pa Sunday ma tye bino lacen. Cik pa Sunday en aye kot ma makato woko, onyo, calo kit ma Isaya owaco ni, en aye kwer ma makato woko, ki pi ma makato woko ocako i cik pa Sunday ma tye bino lacen i United States.

Ka cik me Sunday i United States obot, the enemy (the pope) obino calo "pi madwong" (the overflowing scourge), kede kombedi "bendera" obitweyo malo i komne. Kombedi "otinga ma pe kiyar" ma Laodicean Adventism otyeko yubo i kom tiyo marac me "the daily" ocweyo woko.

Ki kit tici gi, en obidwogo gi kobo; kwec ma matek bot gin ma orwenyo ki en, kobo bot lweny pa en; i cing obidwogo kobo. Kamano gibiluor nying Rwot ki tung me ka ceng dwogo, kede duong pa en ki tung me ka ceng oyie. Ka la ma kelo lweny obino macalo pii ma golo, Roho pa Rwot obiro yweyo keng i kom en. Kede Jawar obino i Sayoon, kede bot gin ma gidwoko woko ki richo i Jakobo, Rwot owaco. Bot an, man aye kwer na kwede gi, Rwot owaco; Roho na ma obedo i wi in, kede lok na ma aketo i leb in, pe gibidwogo woko ki i leb in, onyo ki i leb pa nyithindi, onyo ki i leb pa nyithindi pa nyithindi, Rwot owaco, ko aa kombedi nyaka kare weng. Yim, ler; pien lerni obino, kede duong pa Rwot olimo i wi in. Pien nen, otum oburo lobo, kede otum ma matek i jo; ento Rwot obiro yim i wi in, kede duong pa en kibineno i wi in. Jo ma pe Yahudi gibino bot lerni, kede rwodi bot ler me yimini. Yesaya 59:18-60:3.

Joma pe gin Jo-Yudaya binen bot ler ka dwong’ pa Lubanga tye i wi jo pa En, ki man otime ka lage bino calo pi ma opong. Ka lage en bino, Lubanga oyweyo dul (ensign) mukene kwede. Dwong’ pa Rwot ma tye i wi jo meno ma joma pe gin Jo-Yudaya gicako dwoko, en kica pa En; kede kica pa En pe timo richo. En lok me bwola me kuc ki gwok, ma tedo ni lacoo ki nyako pe romo loyo richo. Lok meno obedo lok me bwola me kot me agiki ma kiwogo i kare me kot me agiki ma ada, ma obino i ceng 11 me dwe me September, 2001. Lok me bwola meno obedo lok me bwola i kom cik pa Lubanga, ma en “wall.” Pwony me bwola meno kiyaro i buk Questions on Doctrine, ma onyutu bino pa pokol me angwen ki ma agiki pa Adventism pa Laodicea.

I ceng apar acel me dwe September, omwaka 2001, ogonyo cik angwen me Adventism me Laodicea gibino me temo dul me agiki kede bal pa kwaro gi. I ceng meno Lubanga ociko jogi dwogo i yore macon me Jeremiah, pi gubed ginen ki giyero kwena me rwom ma ki yaro calo jewels me Miller. Ka gityeko timo kamano, gibinongo kot me agiki, ma Jeremiah otyeko lwongo ni “pac.” Lwongo me dwogo i yore macon obedo dwogo pa temo ma okelo ogonyo cik me 1863.

I ceng 11 me September, 2001, ma Isaya miyo nying ‘ceng me yamo me tung atura ki yamo ma gonyo’, ‘wer pa pur me zabibu’ myero kiwero ne ki jigi ma, i buk Apokalips chapta apar angwen, ves adek, ki keken i chapta apar abicel, ves adek, gi wero ‘wer pa Mose ki Nyathi me dino’. Wer meno en aye lok pa Laodicea ma nyutu ni dano ma kiyero con kikiyweyo gi woko, pien Lubanga con ne tye ka miyo pur pa iye bot laco ki dako ma bin yubo maŋ me pur ma kineno. Lok pa pur meno en aye lok bot Laodicea, ma Jones ki Waggoner gicwalo i kare me rebelyon me 1888.

I ceng 11 me September, 2001, kud me agiki ocake, ki i moko lok me Habakkuk kit ariyo otyeko nyutu dul ma gumi ngec me tabul ariyo, pien gidoko dok i yo macon me Jeremiah kede gitingo nongo ‘yweyo ki dwogo cwiny,’ ma Yesaya nyutu ni kelo bot jo ma kit me ticgi obedo ‘rek i tung rek.’ Moko lok ma gitye iye ne obedo me mede woko ki ngec ma pe adier me kud me agiki, ma ki yaro kwede ‘dako ma tye i lyel pi Tammuz,’ ma gubedo mino cwiny jo Laodicea ma tye ka nino ki ngec me kuc ki gwok.

Ngec me kuc ki gwok gamo ni pe romo lac ki nyako bedo pe timo richo; eka Lubanga romo ki obino miyo gi atir keken 'i' richo gi. Lac ma goro gamo ni ngecgi me kuc ki gwok obedo ngec ma atir me miyo atir ki yie, ma Jones ki Waggoner onwongo nyuto; ento weko ada ma atir ni ngat ma Lubanga miyo atir, en bende miyo en maleng, pien Lubanga pe otho me waro jo i richo gi, ento me golo gi ki i richo gi.

11 September 2001 obedo cako me kare me keto lacim bot jo 144,000, ma giko kwede dul acel me nongo lacim pa Lubanga—calo jo ma gi lilio ki gi loyo cwinya pi tim me rac madwong matye i kanisa ki i lobo—ki dul mukene ma gigiro tunggi bot hekalu, ma i kany tice agiki pa malaika adek tye ka gitimo, ki gidong piny bot ceng. Riak pa Millerites nyuto riak pa dyeo pa malaika adek; ci kamano, giko pa gin en i lok pa koth me agiki, ki rwom ma kelone bot jo ma yero me cham.

Wa bino mede ki pwonye man i coc ma anyim.

Pe mito cweyo woko paro ma dong kitime con, ki yero adier man, obedo i pat ma twolo i rwom madit me gonyo ma otyeko nyutu i Minneapolis ikom kwena pa Rwot ma obino ki bot owete Waggoner ki Jones. Kun gonyo meno odok tek, Satan otyeko miyo kigwoko woko ki bot jo wa, i rwom madit, twero ma piri pa Lamo Maleng, ma Lubanga onongo cwiny ogamo me miyo botgi. Lami lweny otyeko gengo gi me nongo rwom me timo maber ma onongo obedo magi i kelo adier bot piny, macalo kit ma jo-Apostol ogamo ne bang nino me Pentekoti. Ler ma myero oyeyo piny weng ki dwong pa en kigonyo ne, ci ki tic pa owete wa keken kimiyo ocwako woko, i rwom madit, ki bot piny. Selected Messages, buk acel, pot 235.